Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 11. februar 2010 - Strasbourg

10.3. Burma

  Predsednik. − – Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o Burmi⁽¹⁾.

  Véronique De Keyser, predlagateljica. – (FR) Gospod predsednik, razmere v Burmi se še naprej slabšajo. Ali se moramo spomniti zlorab burmanskega ljudstva s strani burmanske vlade, neskončnega zapora dobitnice nagrade Saharova, Aung San Suu Kyi, in njenega izgona na podlagi neutemeljenega razloga, da obsoja prihajajoče volitve?

Burmanska vlada je obljubila demokratičen prehod v sedmih stopnjah, ki bodo na koncu pripeljale do volitev. Toda če bodo te volitve potekale tako, da bo vlado sestavljala vojska, kot zdaj kaže, bodo volitve povzročile le uzakonitev petih desetletij vojaškega režima in dodelile vojski 25 % sedežev v parlamentu. Pozivamo mednarodno skupnost, vključno s Kitajsko, Indijo in Rusijo, da še naprej s skupnimi močmi vrši pritisk na burmansko vlado, tako da ustavi hude kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo v tej državi, ter da se napovedani demokratičen prehod ne spremeni v politično farso.

  Filip Kaczmarek, predlagatelj. – (PL) Gospod predsednik, najava prvih volitev po 20 letih v kateri koli državi nas ponavadi navda z optimizmom. Zbudi upanje za uvedbo sprememb in za demokratizacijo. Na žalost pa redki izmed nas in redki prebivalci Burme verjamemo, da bodo volitve, ki bodo potekale tam konec letošnjega leta, demokratične in poštene ali pa da bodo prinesle dejanske spremembe. Burmanski režim je težava, s katero se ubadamo že leta. V naši resoluciji obsojamo številne kršitve človekovih pravic in državljanskih svoboščin, ki so v Burmi vsakdanje. Še vedno ne vemo, kaj naj rečemo burmanskemu ljudstvu o tem, kako naj naredijo konec neusmiljenim dejanjem režima. Po mojem mnenju lahko samo skupno ukrepanje privede do rezultatov. Skupno – koga imam v mislih? Kdo bi moral ukrepati? Sosednje države? Države, ki veliko trgujejo in si izmenjujejo z režimom ter ga posredno financirajo, z drugimi besedami Rusija in Kitajska? Evropska unija, seveda, Združene države in ZN – s to skupino partnerjev lahko dosežemo spremembo.

  Marie-Christine Vergiat, predlagateljica. – (FR) Gospod predsednik, od leta 1962 Burma živi pod jarmom vojaške hunte, ki je eden od najbolj zatiralskih režimov na svetu. Zadnji demokratično izvoljeni poslanci so bili izvoljeni leta 1990. Vse so aretirali ali prisilili k odstopu. Tam je 2 000 registriranih političnih zapornikov, med njimi več kot 230 budističnih menihov, ki so sodelovali v mirnih demonstracijah septembra 2008 in so vse od takrat v zaporu.

Več deset tisoč – ali bolje, sto tisoč – burmanskih priseljencev živi na Tajskem, v Indiji, Bangladešu in Maleziji v pogojih, ki so pogosto več kot nevarni in primerni za nezakonito trgovino. Na deset tisoče ljudi je bilo razseljenih proti lastni volji. V takšnih razmerah so novinarji posebej v nevarnosti. Vsaj 14 novinarjev je trenutno v zaporu in ob tej priložnosti bi rada izpostavila primer Hla Hla Win, mlade 25-letne novinarke, ki je bila obsojena na 27 let zapora zaradi nezakonitega uvoza motornega kolesa, ker si je drznila obiskati budistični samostan.

Hunta je res naznanila nove volitve. Kot gospa De Keyser tudi jaz mislim, da je njihov edini namen uzakoniti obstoječo vlado. Ne moremo si kaj, da ne bi dvomili v rezultat.

Danes bomo ponovno odločno obsodili sistematične kršitve človekovih pravic v Burmi ter pozvali burmansko vlado k dialogu in takojšnji zaustavitvi prakse novačenja otrok vojakov. Še enkrat bomo pozvali kitajsko, indijsko in rusko vlado, da uveljavijo svoj vpliv. Toda komisarka, pozivam vas, da ste naša govornica pred Komisijo in Svetom, tako da Evropska unija ohrani omejevalne ukrepe do burmanske vlade, kajti razen besed nimamo niti najmanjšega oprijemljivega dokaza o demokratični razpravi. Pozivamo vas, da ocenite učinkovitost sprejetih ukrepov in storite vse za zagotovitev, da civilno prebivalstvo ...

(Predsednik je prekinil govornico)

  Charles Tannock , predlagatelj. − Gospod predsednik, ne vem več koliko krat smo v preteklih letih v tem parlamentu razpravljali o resnih in slabšajočih se razmerah v zvezi s človekovimi pravicami v Burmi, toda če nas bi kdaj zamikalo, da smo v svojih besedah milejši do brutalne vojaške hunte, se moramo le ozreti po našem parlamentu, da se spomnimo, zakaj moramo ohraniti in povečati pritisk na generale. Seveda govorim o Aung san Suu Kyi, vodji opozicije in Nobelovi nagrajenki, katere slika je izobešena na vidnem mestu v prostorih Parlamenta tako v Bruslju kot v Strasbourgu. Njej sami in njenim podpornikom se dosledno odreka beseda. Zato lahko vsaj spregovorimo zanje in jim obljubimo neomajno podporo v njihovi misiji uveljavljanja stalne demokratične spremembe v Burmi.

Izpostavili smo tudi usodo manjšine Rohingov, ki znova nosi breme izprijene kampanje diskriminacije in preganjanja s strani vojske ter katere številni pripadniki so zbežali v sosednji Bangladeš. Generali lahko preprosto prezrejo naše prošnje, toda zato niso nič manj dragocene, saj imamo kot demokrati pomembno dolžnost, da obsodimo takšno brutalnost, kjer koli na svetu jo srečamo.

  Raül Romeva i Rueda, predlagatelj. − (ES) Gospod predsednik, pred nekaj meseci sem imel priložnost obiskati nekatere izmed tisočih beguncev na meji med Tajsko in Burmo, ki trenutno upajo, da se bodo lahko vrnili domov. V nekaterih primerih preprosto upajo, da bodo živeli še en dan.

Tam smo se sestali tudi z nekaterimi opozicijskimi skupinami, med drugim z Nacionalno ligo za demokracijo, katere vodja je že omenjena dobitnica nagrade Saharova, Aung San Suu Kyi.

Ob več priložnostih sem bil pozvan k skrbnemu opazovanju in ne podpori volitev na podlagi ustavne reforme, ki jo je uvedla sama vojaška hunta, v podobnih pogojih kot zdaj, ki nedvomno kršijo temeljne pravice, kar zadeva svobodo izražanja in zbiranja, s tem pa seveda tudi ogrožajo spremembe, preobrazbo in demokratično reformo v tej državi.

Res je, da so se zgodile nekatere spremembe. Res je, da je bilo lansko leto, v 2009, izpuščenih na stotine zapornikov; toda zelo malo jih je bilo dejansko političnih zapornikov.

Resen problem je v tem, da je v Burmi še vedno več kot 2 100 političnih zapornikov. V tem okviru je nemogoče razmišljati o svobodnih, poštenih in demokratičnih volitvah.

Zato je treba najprej upoštevati, da mora obstajati ustrezno okolje za izvedbo volitev. Vsak dialog, ki nam lahko omogoči izboljšanje razmer, bo dobrodošel, toda samo če se te osebe brezpogojno izpustijo in se beguncem zajamči, da se bodo lahko vrnili. V tem smislu moram na Komisijo nasloviti izrecen poziv. Zmanjšanje sredstev, namenjenih za to območje in te begunce, je zelo zaskrbljujoče. Potrebe so nujne. Govorimo o več sto tisoč ljudeh, ki potrebujejo našo pomoč. Zato mislim, da bi se bilo dobro izogniti zmanjšanju teh proračunov.

  Thomas Mann, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, razmere na področju človekovih pravic v Burmi so se dramatično poslabšale: politično zatiranje spremlja vojaško in spolno nasilje, otroci se sistematično novačijo za vojsko, tam je 2 000 političnih zapornikov. Domnevno prve svobodne volitve letošnjo jesen so popolna farsa. Opozicijske stranke jih bodo upravičeno bojkotirale. Predvsem zaskrbljujoč je položaj Rohingov, od katerih jih več kot 200 000 živi v begunskih taboriščih. Mnogi so zbežali v sosednji Bangladeš in pri tem so bili brutalno preganjani.

Zelo toplo pozdravljam pripravljenost Bangladeša, da dovoli delegaciji Evropskega parlamenta za odnose z državami južne Azije vstop v državo z misijo za ugotavljanje dejstev. Jutri letimo v Dako, da bi zbrali informacije iz prve roke o razmerah v regijah Cox’s Bazar in Bandarban. Vendar je že jasno, da preganjani Rohingi za preživetje potrebujejo celovito mednarodno zaščito. Evropska unija mora vztrajati pri svojem obsojanju vedenja burmanske vlade, dokler se končno ne pojavijo znaki napredka v smeri demokracije.

  Justas Vincas Paleckis, v imenu skupine S&D. – (LT) Kot moj kolega gospod Charles Tannock bi rad povedal, da v tem parlamentu, ki je ob tej uri žal vedno na pol prazen, ne razpravljamo prvič o grozljivih razmerah na področju človekovih pravic v Burmi. Pred kratkim sem sam govoril o tem.

Rad bi verjel, da bo imel po današnji razpravi glas Evropskega parlamenta in Evropske unije večji učinek. Zakaj? Ker tokrat prvič govorimo o človekovih pravicah v svetu zdaj, ko imamo Lizbonsko pogodbo in položaje, ki sodijo zraven – med drugim visoko predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko, Catherine Ashton, ki jo je odobril Parlament. Zdaj ima Evropska unija bolj učinkovito priložnost neposrednega vpliva tako na razmere v Burmi kot na razmere v drugih državah, kjer se kršijo pravice.

Tik pred volitvami v Burmi bomo po mojem mnenju lahko kaj dosegli, samo če uskladimo dejanja z večjimi državami: Kitajsko, Indijo, ZDA in Rusijo.

  Tomasz Piotr Poręba, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, dejansko do danes pozivi mednarodne skupnosti k spoštovanju pravic v Burmi niso obrodili nobenih rezultatov. V burmanskih zaporih je še vedno na tisoče političnih zapornikov in vojska še naprej vrši umore, uporablja mučenje in izvaja aretacije. Vodja burmanske opozicije, Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi, je bila dolga leta v hišnem priporu in tudi obsojena na triletno zaporno kazen. Tako ji želi hunta preprečiti sodelovanje na naslednjih volitvah.

Burma je tudi vodilna na sramotnem seznamu držav, kjer se pogosto preganjajo predstavniki verskih manjšin, vključno s kristjani. Hunta je mnenja, da bi morali Karenci, ki so kristjani, povsem izginiti z burmanskega ozemlja. Lani so se karenski begunci, ki so zbežali pred zatiranjem, zatekli na Tajsko. Danes se mednarodnim protestom navkljub tajska vlada pripravlja na prisilno vrnitev in masovno deportacijo več kot 4 000 Karencev, ki bodo zatem izpostavljeni nadaljnjim ponižanjem. V Evropskem parlamentu smo dolžni zahtevati spoštovanje pravic verskih manjšin po vsem svetu, vključno s kristjani.

  Eija-Riitta Korhola (PPE). - (FI) Gospod predsednik, z vidika človekovih pravic je Burma ena izmed najbolj krhkih držav na svetu. Seznam kršitev človekovih pravic je neskončen in ne kaže, da bi se razmere izboljševale.

V naši resoluciji smo izpostavili samo nekaj vprašanj. Mislim, da je njen glavni namen pojasniti, da smo seznanjeni in še vedno spremljamo dogajanja v Burmi.

Izraziti moramo tudi zahvalo Tajski, ki je umaknila svojo zaskrbljujočo odločitev o vrnitvi beguncev v Burmo. Prejšnji teden sem večkrat stopila v stik s Tajsko, zatem ko je najavila svojo namero o vračanju teh ljudi. Karenskim beguncem grozi prisilno delo, mučenje, morebiti prisilno novačenje za vojsko in postavljanje kopenskih min na območju, iz katerega so zbežali. Oddahnila sem si, ko sem slišala, da se je Tajska po pogovorih z organizacijami za človekove pravice in mednarodno skupnostjo ob koncu tedna odločila opustiti svojo namero o vračanju beguncev. Upam, da bo EU skupaj s preostalo mednarodno skupnostjo lahko čimprej ponudila pomoč Tajski ter našla drugo rešitev za težavo karenskih beguncev.

  Marc Tarabella (S&D). – (FR) Gospod predsednik, komisarka, Burma je ponovno v središču predlogov resolucij Evropskega parlamenta v zvezi s kršitvami človekovih pravic. Ponovno smo spregovorili, da bi obsodili razmere v tej državi, kjer se ne kaže nobeno izboljšanje njenega načina obravnave državljanov in kjer je hudo potrebna veljavna demokracija.

Medtem ko so druge države skozi leta napredovale, Burma še naprej prosto krši temeljne pravice svojih državljanov. Aung San Suu Kyi, voditeljica opozicije in njen simbol, je še vedno v hišnem priporu, razseljene so bile cele populacije, otroci so prisiljeni pridružiti se vojski, ljudi, ki oporekajo veljavnemu režimu, pa aretirajo. Preveč je primerov, da bi jih naštevali tu.

Upamo, da bodo bližajoče se volitve potekale svobodno in da bodo opozicijske stranke in vsi, ki želijo sodelovati na volitvah, lahko uveljavili to temeljno pravico. Upamo tudi, da bodo opazovalci lahko potrdili, da so volitve svobodne in da jih ne zaznamuje nezakonitost, na primer da vojaška hunta ne uporablja volilne skrinjice, da uzakoni samo sebe.

  Monica Luisa Macovei (PPE). - Gospod predsednik, vojaška hunta je vladala državi z zatiranjem ter hudim in sistematičnim kršenjem človekovih pravic. Kot izvoljena predstavnica državljanov pozivam k svobodnim in poštenim parlamentarnim volitvam v letu 2010, da bo v Burmi zakonita vlada. Obstoječa zahteva, tj. vsaj 25 % poslancev mora biti članov vojske, ki jih izbere vodja obrambnih sil, je v nasprotju z vsako zdravo pametjo o tem, kakšna naj bi zakonita vlada bila.

Drugič, vem, da je vlada vojaške hunte leta 2005 podpisala Konvencijo Združenih narodov proti korupciji, vendar je ni ratificirala. Toda ratifikacija bi morala predstavljati šele prvi korak: izvajanje je ključno, ko gre za boj proti korupciji. Korupcija prinaša revščino in nekaznovanje.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D). – (PL) Gospod predsednik, če se je Burma prvič v 20 letih odločila izpeljati parlamentarne volitve, lahko to pomeni korak naprej v procesu demokratizacije, če bodo volitve, načrtovane za to jesen, poštene. Z drugimi besedami, najprej morajo biti splošne, tako da lahko vsak odrasel državljan glasuje ali sodeluje na volitvah, vključno z Nobelovo nagrajenko Aung San Suu Kyi in 2 000 drugimi opozicijskimi aktivisti, ki so trenutno v zaporu iz političnih razlogov. Drugič, v volitve mora biti vključenih tudi več milijonov Burmancev, ki so zaradi strahu pred mučenjem in smrtjo zbežali na Tajsko, v Bangladeš ali Indijo. Mora jim biti omogočeno, da glasujejo na svojem prvotnem kraju stalnega prebivališča. Tretjič, članom burmanske vojske ne bi smelo biti zagotovljenih 25 % sedežev v parlamentu, saj je to v nasprotju z osnovnim demokratičnim mehanizmom in izkrivlja rezultate volitev že na samem začetku. Končno pa mora burmanska vlada spoštovati pravilo tajnega glasovanja in omogočiti, da volitve spremljajo mednarodni opazovalci in burmanski mediji.

Če vlada v Burmi teh zahtev ne bo upoštevala, bo po mojem mnenju nujno nadaljevati z omejevalnimi ukrepi proti režimu skladno s točko 16 resolucije.

  Csaba Sógor (PPE). – (HU) Vojaška hunta je obljubila svobodne, demokratične volitve za leto 2010. Pomembno je, da mednarodna skupnost in seveda EU še naprej vršita pritisk na hunto, da dejansko pride do demokratičnega prehoda. Na volitvah moramo zagotoviti tudi ustrezno zastopanje številnih etničnih manjšin, ki živijo v Burmi. To lahko naredi konec ponavljajočim se etničnim sporom. Kitajska je najbrž najbolj poklicana, da se postavi za kitajske manjšine, vendar bi morala najprej ceniti lastne manjšine: Tibetance in Ujgure. EU je lahko pri vršenju pritiska verodostojna in učinkovita, le če zagotovi spoštovanje pravic manjšin v vseh svojih državah članicah. Dokler obstajajo zakoni o jeziku na ozemlju Evropske unije, in s tem ne mislim samo Slovaške, dokler se zakon kolektivne krivde oživlja na ozemlju Evropske unije v nasprotju z dejstvi druge svetovne vojne in dokler se manjšinam odreka goli obstoj, njihov materni jezik in pravice na ozemlju Evropske unije, slednja ne more verodostojno vršiti pritiska in tudi ne more biti uspešna.

  Andreas Mölzer (NI). - (DE) Gospod predsednik, komisarka, dramatično poslabšanje razmer na področju človekovih pravic v Burmi, ki ga je povzročila vojaška hunta, ima za posledico vse bolj brutalno prelivanje krvi. Preganjanje verskih skupin, etnično čiščenje in izgoni, zaprtje tisočih političnih zapornikov ter mučenje, ugrabitve in zaprtje političnih nasprotnikov režima so na dnevnem redu. Nova ustava in zdaj lažne volitve, ki naj bi potekale, teh razmer seveda ne bodo nikakor izboljšale.

Dejansko tudi delegacije EU in licemerske resolucije Parlamenta ne bodo dosegle nič. Gledano z realnega političnega stališča, bi morali uporabiti vsa pooblastila Unije za vpliv na Kitajsko, Indijo in Rusijo, da bi te države dodale svojo politično težo pritisku na burmansko vlado z namenom izboljšanja razmer na področju človekovih pravic v tej državi. EU bi morala tudi pozvati sosede Burme, da združijo vpliv za izboljšanje razmer na področju človekovih pravic.

  Cristian Dan Preda (PPE). – (RO) Prej je nekdo rekel, da smo v tem parlamentu že razpravljali o Burmi. Mislim, da moramo še naprej razpravljati o Burmi, saj ostaja med najbolj zatiranimi in zaprtimi družbami sveta. Različne agencije Združenih narodov in organizacije, predane varstvu človekovih pravic, so dokazale, da sistematično kršenje pravic posameznikov tam ostaja del življenja.

Trenutni trend je tak, da se aretira ljudi, ker izrazijo svoje politično stališče. Nasilna dejanja zatiranja se beležijo tudi nad opozicijo, bodisi študentskim gibanjem ali skupnostjo budističnih menihov.

Mislim, da zdaj ne bi smeli razmišljati o organizaciji volitev, ker je najprej in predvsem potreben postopek posvetovanja z vsemi političnimi strankami. Sicer bo demokracija v Burmi brez vsakega svobodnega, preglednega in vključujočega postopka le farsa, ki jo ohranja vojska.

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. − Gospod predsednik, kot so poslanci jasno poudarili, se v Burmi nadaljujejo resne kršitve človekovih pravic. Vojaška vlada se ni odzvala na mednarodne pozive k ustavitvi teh kršitev človekovih pravic in še ni izpustila političnih zapornikov, vključno z Aung San Suu Kyi. Povečal se je pritisk na manjšino Rohingov, da naj zapustijo državo, in še naprej se slabšajo socialno-ekonomske razmere. Po ocenah 80 % prebivalcev živi na podeželju in prihaja do resnih težav v kmetijstvu in pridelavi hrane.

EU je večkrat izdala deklaracije, ki obsojajo kršitve človekovih pravic. EU je tudi poostrila sankcije, vzporedno s tem pa smo pritisnili na sosede Burme/Mjanmara – ASEAN, Kitajsko, Indijo –, da prav tako uporabijo diplomatski pritisk, kar nekatere tudi počnejo. Poleg tega je EU močno podprla prizadevanja Združenih narodov. Ti ukrepi so povzročili težave za vojaško vlado, vendar niso povzročili spremembe njenega vedenja.

Zdaj je vojaška vlada obljubila volitve leta 2010 kot korak naprej proti postopnemu sestopu z oblasti. Te volitve lahko sodimo šele, ko bo objavljena volilna zakonodaja in ko bomo videli sprejetje jasnih in poštenih ureditev za glasovanje. Medtem je EU pripravljena sodelovati z obstoječo vlado, da jo prepriča, da uporabi volitve kot priložnost za spremembo razmer in začetek pozitivne faze v zgodovini Burme.

S tem želim zelo jasno povedati, da EU ne želi izolirati Burme. Dejansko EU prispeva največ humanitarne in s tem povezane pomoči tej državi. Večina naše pomoči je namenjene podeželju – zlasti delti –, ki še vedno okreva po ciklonu Nargis. Pomoč namenjamo tudi begunskim taboriščem ob tajski meji. Vedeti moramo tudi, da je poročilo posebnega poročevalca Združenih narodov zelo jasno. Podpiramo poročevalca Združenih narodov in smo mu pripravljeni pomagati.

Vemo pa tudi, da so neposredne dejavnosti na področju človekovih pravic v Burmi tako rekoč nemogoče. Na primer, EU ne bo povabljena k opazovanju volitev, zato se moramo zateči k posrednim metodam. Zato so človekove pravice vključene v vse naše programe pomoči. Če želimo spodbujati naše vrednote – razvoj človekovih pravic, dialog –, potrebujemo zelo jasno sporočilo. Danes je imel združeni Parlament takšno zelo jasno sporočilo in prepričana sem, da bo slišano. Prepričana sem tudi, da ne smemo naše naloge opominjanja Mjanmara na njegove obveznosti prenesti na sosednje države. Sami moramo ostati predani. Našo agendo za človekove pravice moramo uveljavljati neposredno pri oblasteh in s tem bomo nadaljevali.

  Predsednik. − Razprava je zaključena. Glasovanje bo potekalo na koncu razprave.

Pisne izjave (člen 149)

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Burma je še naprej v zelo zaskrbljujočem položaju, kar zadeva človekove pravice, saj je burmanskim oblastem pomembneje, da obdržijo moč, kot da poskrbijo za preživetje svojih državljanov. Rada bi izrazila solidarnost z burmanskim ljudstvom, ki trpi pod zatiranjem vojaške hunte, ki nenehno krši človekove pravice ljudi s prisilnim delom, trgovino z ljudmi, delom otrok in spolnim nasiljem. Nujno je, da se takoj izpusti politične zapornike, vključno z vodjo opozicije in Nacionalne lige za demokracijo, Aung San Suu Kyi, ki jo je leta 1990 Evropski parlament počastil z nagrado Saharova, leta 1991 pa je prejela Nobelovo nagrado, kar bi prispevalo k svobodnim, pravičnim in preglednim volitvam v letu 2010. Zato Evropsko unijo pozivam, da sprejme usklajeno strategijo in razvije odnose s sosednjimi državami, zlasti s Kitajsko in Indijo, s ciljem spodbujanja preglednih volitev v Burmi.

(1) Glej zapisnik.