Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 24. februar 2010 - Bruselj

22. Investicijski projekti na področju energetske infrastrukture v Evropski skupnosti (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo, ki ga je na zahtevo Odbora za industrijo, raziskave in energetiko pripravila gospa Adina-Ioana Vălean, o predlogu Uredbe Sveta o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski skupnosti in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 736/96 (COM(2009)0361 – C7-0125/2009 – 2009/0106(CNS)) (A7-0016/2010).

  Adina-Ioana Vălean, poročevalka. – Gospa predsednica, cenim, da ste prisotni na plenarnem zasedanju. Zahvalila bi se rada vsem poročevalcem v senci za plodne razprave in delo pri tem poročilu. Uveljavitev Lizbonske pogodbe daje Evropski uniji več pristojnosti na področju energetske politike. Verjamem, da je to področje, kjer lahko Evropa, če bodo države članice sodelovale, zagotovi varno, cenejšo in učinkovitejšo energijo za svoje državljane. Skupaj lahko kar najbolj omejimo vpliv nepredvidljivih dogodkov, kot je bila prekinjena oskrba s plinov v Evropi prejšnjo zimo.

Seveda se Evropa ne more vmešavati v pretok plina izven svojim meja ali reševati takšne spore, lahko pa zagotovimo, da bo naša infrastruktura prenesla pomanjkanje oskrbe ali okvare, s tem pa bo trg postal preglednejši in učinkovitejši. Evropa je to prednostno nalogo postavila zelo visoko na svoj program. Lani smo sprejeli tretji energetski sveženj ukrepov, katerega namen je zagotoviti konkurenčnejši in učinkovitejši energetski trg. Trenutno je na mizi v Parlamentu uredba o varnosti oskrbe s plinom in jutrišnje glasovanje glede uredbe o obveščanju o naložbah v energetsko infrastrukturo, bo prispevalo k večji preglednosti in predvidljivosti trga.

Ob upoštevanju tega bi bilo škoda zapraviti priložnost, ki jo ponuja ta nov instrument s tem, ko ne bi uporabili prave pravne podlage, ki jo daje nov člen 194 Lizbonske pogodbe. Gre za zelo pomembno institucionalno, politično in pravo točko. Ta uredba ni samo orodje za zbiranje informacij; prav tako lahko da celovit pregled nad naložbami v energetsko infrastrukturo, kot podlago za sprejemanje odločitev. Če bo Svet torej sprejel to uredbo na napačni pravni podlagi, menim, da bi moral Parlament to zadevo nasloviti na Sodišče Evropske unije in zagotovim vam lahko, da bo to tudi storil.

Če se vrnem na vsebino, to sem prej povedala že gospodu Barrosu, sedaj bom pa še vam, komisar Oettinger: Evropa je na točki preobrata in naša prednostna naloga bi morala sedaj bolj kot kadar koli poprej biti, kako podpreti naša podjetja in vzpostaviti pozitivno konkurenčno okolje. Zato potrebujemo močne politike, predvsem pa močnejšo, zanesljivejšo energetsko politiko. Končni cilj je zagotoviti varno in poceni energijo za naše državljane in podjetja. S tega vidika upa, da zbiranje podatkov ne bo postalo samo sebi namen. Poskrbeti moramo, da ta uredba ne bo pomenila še dodatnega upravnega bremena za podjetja in da bo okrepljena zaupnost poslovno občutljivih informacij.

Glede drugega vprašanja, le obžalujem lahko, da sta skupini PPE in S&D predložili spremembo, v skladu s katero bi morala podjetja v EU zagotoviti podatke o naložbah v projekte v tretjih državah. Pozivam vas, da v pogodbah najdete pravno podlago, ki bi v energetski politiki dovoljevala eksteritorialnost. Poleg tega verjamem, da bi morali najprej dokazati, da vemo, kakšni so načrti na evropski ravni, preden se oziramo prek naših meja. Prav tako sem v Parlamentu začutila potrebo, da bi v to uredbo vključili prav vse. Mislim, da je to napaka. Če želimo, da bo ta instrument učinkovit, se moramo osredotočiti na resnične dosledne informacije, pri tem pa ne smemo pozabiti, da se moramo izogniti prekomerni birokraciji in vprašanjem zaupnosti glede naših podjetij in Komisije. To ravnovesje sem skušala doseči na eni strani s tem, ko sem Komisiji omogočila pregled nad morebitnem prihodnjim potekom, po drugi strani pa tudi z zagotavljanjem, da je ta slika kar se da točna.

Nekaj gotovosti potrebujemo tudi v zvezi s prihodnjimi naložbami, da bi tako zagotovili ustrezno in trdno sprejemanje politike. Tudi mene je treba pomiriti, komisar Oettinger. Želim se izogniti situaciji, v kateri bi Komisija, po tem, ko je zbrala podatke, začela uveljavljati investicijske načrte in govoriti podjetjem, kam naj vlagajo. Zagotavljati bi morala rešitve in pobude za podjetja glede izvajanja kratkoročnih nedonosnih naložb, ki bi lahko bile potrebne za zagotavljanje varnosti oskrbe, drugače bodo ostale vse vrzeli.

Tukaj bom končala. Hvala za vašo pozornost in z veseljem pričakujem vaše pripombe.

  Günther Oettinger, član Komisije. – (DE) Gospa predsednica, gospa Vălean, spoštovani poslanci, kriza s plinom na začetku prejšnjega leta nam je pokazala, kako pomembno je za Evropo, da ima vzpostavljeno infrastrukturo, ki ne spodbuja le delovanja notranjega trga, ampak omogoča tudi solidarnost med državami članicami in pokrajinami, ki jih kriza prizadene. Zato je pomembno, da Komisija pridobi pregled nad tem, kakšni naložbeni projekti so predvideni ali potekajo in katere stare inštalacije bodo prenehale obratovati. Zato predlagamo razvoj in preoblikovanje informacijskega instrumenta, ki je obstajal tudi v času ene izmed prejšnjih kriz in sicer prve naftne krize.

Namen tega predloga je razširiti področje uporabe uredbe, predvsem na področja obnovljivih energij in CCS (zajemanje in skladiščenje ogljika). Pozdravljamo predloge Parlamenta glede vključitve področjih uporabe, kot so daljinsko ogrevanje ali proizvodne zmogljivosti plina, premoga in nafte. Prav tako želimo upoštevati obstoječe obveznosti poročanja, pod pogojem, da so informacije, ki so na voljo v kontekstu analiz, ki naj bi jih izvedla Komisija, uporabne.

(Težave z ozvočenjem)

(Seja je bila zaradi tehničnih težav za nekaj časa prekinjena)

  Predsednica. – Še enkrat želimo poskusiti, da vidimo, če dela pri Nemcih.

  Günther Oettinger, član Komisije. – (DE) Gospa predsednica, spoštovani poslanci, izpostavil sem vprašanje, kako namerava Komisija ovrednotiti informacije, ki jih pridobi od držav članic v sklopu te uredbe. Naše analize bodo najprej osredotočene na previden razvoj infrastrukture z vidika pričakovanih sprememb v povpraševanju. Preučili bomo, ali bodo nove pričakovane zmogljivosti ustrezale napovedim prihodnjega povpraševanja ali pa lahko pričakujemo primanjkljaje.

V nasprotju s trenutno uredbo se zdi smiselno, da bi se začeli institucionalni pogovori o teh področjih. Komisija zato predlaga, prvič, objavo poročila o strukturnem razvoju energetske infrastrukture na vsaki dve leti. To je namenjeno izboljšanju preglednosti za vse upravljavce trga. Drugič, prav tako si želimo politične razprave s Parlamentom in državami članicami, da bi na podlagi tega lahko pripravili zaključke. To zadnjo točko želim izpostaviti, saj je jasno: uredba je instrument za pridobivanje in zbiranje informacij, da bi tako lahko ugotovili ali so potrebni kakršni koli ukrepi. Kako bomo to izvedli, je treba obravnavati v sklopu posebnih pobud energetske politike.

S tem želim preiti na točko, gospa Vălean, ki je zanimiva za vas in celoten Parlament in sicer nov člen 194 Lizbonske pogodbe in njegovo izvajanje. Za vse nas – Parlament, Svet in Komisijo – ta člen predstavlja tako priložnost, kot tudi obveznost, da v tesnem sodelovanju oblikujemo energetsko politiko EU – povedano drugače, predvsem skupaj s Parlamentom. Kot novi komisar za energijo želim koliko je le mogoče in čim prej vključiti Parlament v vse prihodnje politične ukrepe. Vendar pa se pravni predpis, o katerem poteka današnja razprava, nanaša samo na zbiranje in ovrednotenje informacij v energetskem sektorju in zaradi tega, po tolmačenju Komisije, temelji na členih 337 in 187 Pogodbe Euratom. Vsebina uredbe je v skladu z obema členoma primarne zakonodaje, v skladu s sodno prakso pa mora biti izbira pravne podlage za sekundarno pravo povezana z izmerljivimi merili, ki se nanašajo na vsebino.

Nobena energetska politika ni pripravljena le na podlagi zbiranja in ovrednotenja informacij in prav zaradi tega je po mojem mnenju tu potrebno sprejeti odločitev. V zvezi s tem vas prosim za potrpljenje.

  Marian-Jean Marinescu, v imenu skupine PPE. – (RO) Komisar, skušali ste pojasniti razlog zakaj ne delamo na podlagi soodločanja. Tudi sam ostajam istega mnenja, kot poslanka gospa Vălean, poročevalka za to poročilo, da je obravnava te uredbe na podlagi soodločanja dobra ideja.

Nova uredba je zakonodajni instrument izjemnega pomena za energetski trg Evropske unije. Ta analiza mora dopolnjevati nacionalne in regionalne strategije in pomagati utrditi varnost preskrbe z energijo z identifikacijo morebitnih vrzeli in tveganj z vidika infrastrukture in naložb in z namenom zagotavljanja ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem v energetskem sektorju.

Menim, da predlog Komisije vsebuje številne nejasne točke, za katere pa verjamem, da so bile odpravljene s predloženimi spremembami, kot je vprašanje objavljanja energetskih podatkov, ki jih pošljejo države članice. Te podatke je treba na nacionalni in regionalni ravni združiti. To pomaga pri preprečevanju razkrivanja poslovno občutljivih informacij.

Drugo vprašanje predstavlja pojasnitev, kaj pomeni „posebno telo“ ali telo, ki ima pripraviti in prilagoditi večletni razvoj omrežja po vsej EU ter večletni investicijski načrt za energetsko infrastrukturo. Obstaja tudi vprašanje izogibanja podvajanju zbiranja podatkov in določanja, kdaj je treba predložiti poročilo za določen projekt, na primer po tem, ko so oblasti prejele vlogo za gradbeno dovoljene.

Naslednji še posebej pomemben vidik predstavlja vprašanje nadziranja evropskih naložb v tretjih državah, ki vplivajo na evropski energetski trg. Verjamem, da je treba kot del te uredbe poročati tudi o naložbah vladnih in nacionalnih podjetij v tretjih državah, ki znatno vplivajo na energetski trg.

  Adam Gierek , v imenu skupine S&D. – (PL) Gospa predsednica, evropsko združevanje, varnost in energetska solidarnost zahtevajo skupno upravljanje naložb v vseh državah članicah, kot del širše razumljene energetske infrastrukture, predvsem pa prenosne infrastrukture. Optimalne rešitve za naložbe na tem področju zahtevajo objektivne informacije o stanju infrastrukture v posameznih nacionalnih sistemih, kot tudi informacije, ki so ključnega pomena za izvedbo nekaterih študij EU prihodnjega združevanja.

Pomembno je, da element konkurenčnosti na skupnem trgu za izdelke in storitve, na katerega vplivajo predvsem stroški energije v vsaki državi članici in potreba po ohranjanju poslovnih skrivnosti, ne zavira ali moti procesov vključevanja. Naj ostane skrivnost le to, kar mora ostati skrivnost – vojaška infrastruktura.

To je pomembno predvsem zaradi tega, ker odločitve glede naložb, kot je na primer izgradnja plinovoda severni ali južni tok, ne bi smele biti izključno sebični ukrepi, sprejeti v interesu samo nekaterih držav članic EU. Vzpostavimo celovit, dolgoročen načrt energetske infrastrukture za celotno Unijo, ki bo temeljil na načelih sodelovanja, zaupanja in solidarnosti. Trenutna uredba bo žal to izpolnjevala le do določene meje in bi morala po mojem mnenju na primer vključevati tudi prednostne naloge držav članic.

  Lena Ek, v imenu skupine ALDE. – (SV) Gospa predsednica, veseli me, da je Komisija močno zavezana k spodbujanju najboljše prakse in izboljšanju energetske učinkovitosti na evropskem energetskem trgu. Energetska učinkovitost je ključna za delovna mesta in rast v Evropi, prav tako pa je nujna, če želimo doseči cilj 2 °C. Dva glavna predpogoja v zvezi s tem sta inteligentno energetsko omrežje in prost, dobro delujoč notranji energetski trg. Seveda vse to zahteva, da Komisija dobro pozna trenutno infrastrukturo in trg - in ravno temu je ta predlog namenjen.

Prav tako pa potrebujemo tudi birokracijo, ki bo učinkovito upravljala te informacije. Izogniti se moramo podvajanju, posredovane informacije pa morajo biti takšne, da bo mogoče uresničiti zastavljene cilje. Za vzpostavitev delujočega trga je prav tako izjemno pomembno, da so informacije, zbrane pri evropskih podjetjih, zaščitene ter se je tako mogoče izogniti kakršnim koli motnjam na trgu. Podprla bom poročilo avtorice, Parlament pa pozivam, da zavrne izjemno birokratske predloge, ki jih je predložila skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze.

Kot je bilo prej omenjeno, so cilji predloga izjemno pomembni – tako pomembni, da jim je bila dana posebna pravna podlaga v členu 194 Lizbonske pogodbe, v katerem so dobesedno navedeni. Zaradi tega je treba zagotoviti popolno sodelovanje Evropskega parlamenta s pomočjo rednega zakonodajnega postopka, ki je v skladu s to pogodbo. Za nas ni sprejemljivo nič drugega in šlo bi za skrajno nesrečen začetek sodelovanja, ki ga potrebujemo med Parlamentom in Komisijo za delovanje notranjega energetskega trga.

  Yannick Jadot, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Komisar, dobro je, da želite razpravljati o rezultatu tega orodja v Evropskem parlamentu, vendar je treba pri tem spoštovati redni zakonodajni postopek. To orodje bo koristno, vendar pa bi lahko bilo bolj operativno, učinkovitejše in preglednejše.

Učinkovitejše predvsem če upoštevamo vse decentralizirane energetske vire. Ne gre za štetje vsake posamezne solarne plošče, vendar imamo na ravni držav članic informacije, ki jih je mogoče zbrati in tako ugotoviti, kam vodijo načrti decentralizirane energije. Ko govorimo o demokraciji in preglednosti, sem presenečen, da našega liberalnega kolego poslanca slišimo omenjati „birokracijo“. Instrument mora biti pregleden, o njem je treba razpravljati in Komisija se mora posvetovati z vsemi partnerji, sindikati in združenji. Davkoplačevalci veliko prispevajo k prizadevanjem prenosa energije in pomembno je, da imamo informacije o financiranju, da bi tako točno vedeli, kako davkoplačevalci financirajo prenos energije v Evropi. Upam, da bo spremembe, ki so bile predložene, jutri sprejelo veliko število poslancev, več, kot jih je danes prisotnih.

  Evžen Tošenovský, v imenu skupine ECR. – (CS) Predlog glede rednih informacij o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture EU je vprašljiv. S tem bodo organi EU vpleteni v področje konkurenčnih odnosov med podjetji, ki so večinoma v zasebni lasti. Po mojem mnenju obstajata v zvezi s tem predlogom dva dela. En del se nanaša na vsebino takšnih obveznih informacij, predvsem v zvezi z njihovim obsegom in podrobnostmi. Drugi del se nanaša na stopnjo zaupnosti in bodoče obveznosti Komisije glede zagotavljanja zaupnosti.

Trdno verjamem, da morajo biti informacije, ki jih je treba zagotoviti, bolj opisne narave in zagotavljati grob pregled nad energetskimi omrežji in njihovem nadaljnjem razvoju. Na ta način bi imela Komisija ustrezen pregled nad povezavami med posameznimi državami, istočasno pa tudi zadosten pregled na obstoječimi omrežji in napovedmi za prihodnje. Prav tako se postavlja vprašanje, kaj bi storila Komisija, če bi bila prepričana, da na nekaterih področjih obstajajo nezadostne kapacitete, ali če bi obstajale presežne kapacitete. Z zadostnim obsegom splošnih informacij bi prav tako odpravili problem nerodnih razprav glede zagotavljanja varnosti v zvezi z nekaterimi strateškimi načrti energetskih podjetij.

  Jaroslav Paška, v imenu skupine EFD. – (SK) Dogodki zadnjih let so pokazali, da je varnost preskrbe z energijo v EU bolj želja, kot stvarnost.

Energetski sistemi držav članic EU niso niti dovolj skladni, niti dovolj medsebojno povezani. Prav zaradi tega so se številne države v začetku prejšnjega leta znašle brez ogrevanja in plina, kljub vsej solidarnosti in dobri volji EU. Potrebne bodo obsežne pobude Evropske komisije, da bi bilo mogoče odpraviti te razmere, zato pa mora biti Evropska komisija pri svojem delu obveščena na ustrezen in podroben način, tako s strani držav članic, kot tudi s strani zasebnega sektorja.

Zaradi tega lahko gledamo na osnutek uredbe Sveta o obveščanju o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture, kot na naravni in potreben korak pri širjenju energetske politike EU in s tem tudi kot na odgovor na trenutne dogodke na področju oskrbe z energijo v EU. V poročilo vključene predlagane spremembe v zvezi s tem delom programa izboljšujejo besedilo uredbe in zaradi tega menim, da jih je vredno podpreti.

  Amalia Sartori (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, odlično poročilo gospe Vălean vsebuje nekaj razumnih stališč, s katerimi se strinjam.

Prvič, zahteva po zagotavljanju optimalne ravni varnosti podatkov in informacij, ki se zahtevajo v skladu s predlogom in sicer tistih, za katere nosilci gospodarske dejavnosti menijo, da so občutljivi podatki. Drugič, zahteva glede zagotavljanja možnosti združenih podatkov tudi na širši regionalni ravni, glede na to, da nacionalna raven včasih ni uporabna. Tretjič, obveščaje mora imeti praktičen namen in mora dopolnjevati analizo razvoja evropskega plinskega sistema.

Zaradi tega mora biti Komisija dolžna obravnavati svoje analize z državami članicami in operaterji v sektorju; to je obveza, ki nam jo Komisija mora dati.

Prav tako se moramo uspešno izogniti podvajanju dela, ki ga morajo opraviti operaterji, nacionalni regulativni organi in države članice, da bi opredelili nacionalne načrte, namenjene zagotavljanju varnosti oskrbe, s posebnim poudarkom na plinski infrastrukturi ter hkrati zagotoviti, da operaterji ne bodo kaznovani, če se odločijo spremeniti investicijske načrte.

Na koncu želim opozoriti na člen 1(2) predloga, v katerem so obravnavane časovne omejitve glede obveščanja. Upoštevati je treba dejstvo, da številni projekti ne gredo dlje od faze načrtovanja. Najboljši rezultat je tako mogoče doseči le, če se bo uredba nanašala samo na tiste projekte, za katere so bile pridobljene potrebne avtorizacije in dovoljenja ali tiste, za katere so bile sprejete končne odločitve glede investicij.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D). - (RO) Najprej želim čestitati poročevalki za odlično opravljeno delo. Lizbonska pogodba krepi pristojnosti Evropske unije na področju energetske politike. Za energetsko politiko Evropske unije sta ključnega pomena varnost preskrbe z energijo EU in solidarnost med državami članicami v času energetske krize. Trenutna uredba vzpostavlja skupni okvir za obveščanje Komisije o podatkih in informacijah o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v sektorjih nafte, zemeljskega plina, električne energije in biogoriv ter o investicijskih projektih v zvezi z geološkim skladiščenjem ogljika, proizvedenega v energetskem sektorju.

Komisija bo lahko predložila predloge o tem, kako bolje izkoristiti obstoječe zmogljivosti in prepoznati rešitve v času energetske krize. Uredba ne sme znatno povečati upravnega bremena, s katerim se morajo spopadati energetska podjetja. Vendar menim, da mora ta uredba veljati tudi za evropska podjetja, ki vlagajo v projekte energetske infrastrukture tretjih držav, ki so neposredno vezani na energetska omrežja ene ali več držav članic ali pa znatno vplivajo nanje. Zato upam, da bo jutri sprememba 74 deležna večinske podpore.

  Roger Helmer (ECR). – Gospa predsednica, nekatere spremembe, ki jih danes zvečer obravnavamo, odražajo manično obsedenost z obnovljivimi viri energije. Še naprej govorimo o pomembnosti zmanjšanja emisij CO2, čeprav teorija o globalnem segrevanju, ki ga je povzročil človek, razpada pred našimi očmi.

Če bi resno mislili o zmanjšanju emisij CO2, bi vsekakor dali prednost jedrskim elektrarnam in ne obnovljivim virom energije. Odločili smo se za vzpostavitev spodbud, ki v veliki meri izkrivljajo trg s tem, ko dajejo prednost obnovljivim virom energije in ne jedrski energiji.

Evropa potrebuje konkurenčno, zanesljivo, prevladujočo pasovno energijo, kapacitete, ki jo je mogoče zagotoviti z jedrsko energijo. V tem času pa se ni mogoče zanašati na to, da bo pomilovanja vreden dotok prekinjajoče elektrike iz polij vetrnih elektrarn poganjal evropsko industrijo.

Številne države EU, vključno z mojo, se soočajo z možnosti energetskega krča ob koncu tega desetletja, ki bo deloma posledica tudi direktive o velikih kurilnih napravah.

Če ne bomo zgradili resnih proizvodnih kapacitet, s tem pa mislim na jedrsko energijo in premog, nam bo zmanjkalo elektrike.

  Bogusław Sonik (PPE). – (PL) Vprašanje energije in energetskih omrežij je ključno vprašanje za prihodnost evropskega gospodarstva. Pomen varnosti preskrbe z energijo se ponavlja v različnih dokumentih, razpravah in srečanjih. Da pa bi besedam in deklaracijam sledile specifične rešitve in izmerljivi učinki, moramo najprej zagotoviti ustrezno raven financiranja za načrtovane investicije. Glede na poročilo, ki ga je pripravilo podjetje Exxon Mobil, ena izmed svetovno največjih korporacij za goriva, naj bi se povpraševaje po energiji vsako leto povečalo za približno 1,2 % in bi se tako do leta 2030 povpraševanje dvignilo za približno 35 %.

Povpraševanje po plinu, ki bo drugi najpomembnejši energetski vir, naj bi se dvignilo za 1,8 % letno. Trenutno svet porabi nekaj več kot 3 milijarde m3. Leta 2030 bo potreboval okoli 4,3 milijarde m3. Zaradi vse večje potrebe Evrope po plinu, se bo odvisnost od uvoza tega vira povečala s 45 % v 2005 na 70 % v 2030. Glede na te vrednosti je treba finančno podporo s strani Evropske skupnosti za energetska omrežja strateško obravnavati.

V trenutnih gospodarskih in finančnih razmerah je še posebej težko najti investitorje za številne projekte. Samo ustrezna pomoč Evropske unije bo omogočila izvedbo teh projektov. Prednost je treba nameniti tistim projektom, ki so osredotočeni na čezmejne potrebe in prispevajo k razvoju novih tehnologij, temeljnega pomena za prihodnje energetske potrebe Evrope. Ti projekti bodo pomagali odpraviti razlike pri povezavah med sistemi v Evropski uniji in bodo omogočili še bolj optimalno uporabo lasnih energetskih virov Evropske unije.

  Seán Kelly (PPE). – Gospa predsednica, to vprašanje je zelo pomembno vsaj iz treh razlogov: Prvič, misliti moramo na varnost preskrbe z energijo, saj bo prišel dan, ko bo zmanjkalo fosilnega goriva; drugič, naši cilji glede podnebnih sprememb za 2020 ali kot so nekateri zagovarjali za 3020 ali celo 4020; in tretjič, zmanjšati moramo našo odvisnost od fosilnih goriv, ki včasih prihajajo iz nezanesljivih in diktatorskih režimov, kar je zelo pomembno.

Čas torej ni naš zaveznik in eno izmed področij, ki zahteva resno pozornost, je področje raziskav in inovacij. Skrbi me podvajanje na tem področju.

Pred kratkim sem spoznal, da 45 različnih skupin opravlja raziskave na bakteriji salmonele. Če se to lahko dogaja pri bakteriji salmonele, bi lahko imeli tudi 450 skupin, ki opravljajo enake raziskave na področju obnovljive energije, na primer vetrne energije, sončne energije, energije plimovanja in valovanja.

Zato želim vprašati Komisijo, kakšne načrte ima pri usklajevanju teh raziskav, da bo mogoče kar najbolje izrabiti sredstva ter tako zagotoviti tehnologijo, ki jo potrebujemo.

  Ioan Enciu (S&D). - (RO) Čestitati želim gospe Vălean za to poročilo. Izpostaviti želim nekatere vidike glede pomembnosti investicij v infrastrukturo. Nenehen razvoj energetske infrastrukture je edini način za soočanje z nenehno spreminjajočo se družbo. Razvoj obstoječih omrežij, skupaj z investicijami v nove oblike omrežij, prilagojene inovativnim energetskim virom, je ključni dejavnik pri zagotavljanju lažjega dostopa do novih energetskih virov, tako za prebivalstvo, kot tudi za industrijo.

Trenutno regionalno sodelovanje dejansko poteka v energetskem sektorju. Vendar pa ga je treba z jasnimi predpisi okrepiti. Solidarnost med državami članicami je treba prenesti od ideje v realnost. Prav tako so pomembne vse večje investicije v sisteme IT za nadziranje in poročanje o zalogah goriva v času krize.

Na koncu želim poudariti, da so investicije in razvoj rešitev IKT v energetskem sektorju ključne za razvoj energetsko učinkovitega gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Lizbonsko pogodbo, ki je okrepila pristojnosti EU na področju energetske politike, je treba aktivno izkoristiti, da bi tako bilo mogoče premagati težave in preprečiti morebitne težave na energetskem trgu.

Zagotavljanje informacij o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture bo v pomoč pri ugotavljanju vrzeli med ponudbo in povpraševanjem v tem sektorju, s tem pa bo prispevalo tudi k vzpostavitvi boljše skupne energetske politike v duhu solidarnosti in zbliževanju držav članic na energetskem trgu. Zaradi prej omenjenih razlogov se strinjam s stališčem, da je treba zbrati točne in dosledne informacije o načrtovanih investicijah, da bi EU lahko sprejela pametne odločitve glede energetske politike na podlagi celostne slike in razmer, ki prevladujejo v vseh državah članicah.

  Czesław Adam Siekierski (PPE). – (PL) Zagotavljanje stabilne in neprekinjene oskrbe z energijo je postalo prednostna naloga vlad v državah članicah Unije, kot tudi celotne Skupnosti. Pri tem posebno odgovornost nosi Evropska komisija, ki bi si s svojimi ukrepi morala prizadevati za varno oskrbo z energijo za Skupnost in sicer z razvojem in nadziranjem pravilnega delovanja evropskega energetskega trga.

Eden izmed mehanizmov večrazsežnostne energetske politike Komisije mora biti podpora za učinkovite investicijske projekte v energetskem sektorju. Komisija mora izvajati redne analize in raziskave. Analize morajo temeljiti na informacijah o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v posameznih državah, s tem, da poudarek ni samo na obratih, ki so trenutno v uporabi, ampak tudi na analizah investicijskih projektov, ki so namenjeni povečevanju raznovrstnosti energetskih virov in surovin ter načinu kako se obdelujejo in prenašajo. Ko bo Komisija imela podobne analize iz vseh držav Unije, bo lahko izbrala strategijo, ki prinaša največ koristi evropskemu energetskemu trgu.

  Paul Rübig (PPE). – (DE) Gospa predsednica, komisar Oettinger, eden izmed ključnih problemov energetskega sektorja je seveda pomanjkanje energije. Verjamem, da moramo pri varnosti oskrbe razmišljati tudi o pomanjkanju. Ravno v zvezi z obnovljivimi viri energije to predstavlja izjemen izziv.

Na drugi strani pa moramo vzpostaviti tudi inteligentna omrežja. Več energije iz obnovljivih virov imamo, večje so naše možnosti, da zagotovimo večjo energetsko učinkovitost našega okolja z inteligentnimi omrežji, pa tudi z zagotavljanjem spodbud za gospodinjstva pri uporabi inteligentnega merjenja za zmanjšanje porabe in stroškov. Povečanje učinkovitosti bo odigralo zelo pomembno in ključno vlogo v prihodnje, ne samo pri proizvodnji energije, ampak predvsem pri porabi energije.

  Günther Oettinger, član Komisije. – (DE) Gospa predsednica, spoštovani člani, rad bi se vam zahvalil za dragocene predloge za izboljšave. Komisija bo zagotovila, da bodo države članice v zadnji različici uredbe obravnavale številne vaše predloge.

Komisija se zaveda zaupne narave informacij, ki se nanašajo na načrtovane projekte. Zaradi tega se strinjamo s predlogi Parlamenta o objavljanju samo tistih podatkov, ki so bili predhodno zbrani na ravni države članice. Poleg tega morajo biti podatki združeni na evropski ravni na takšen način, da iz njih ni mogoče razbrati nobenih informacij o posameznih podjetjih in njihovih poslovnih politikah. To je pomembno v primerih, ko v določenem energetskem sektorju posluje samo eno podjetje na nacionalni ravni.

Kot sem že omenil, prav tako pozdravljamo razširitev področja uporabe in bodo vključene tudi proizvodne zmogljivosti nafte, plina in premoga. Ne želim skrivati dejstva, da so države članice manj naklonjene temu predlogu, vendar v roku petih let obljubljajo pregled vključevanja teh zmogljivostih.

Ne glede na našo različno tolmačenje pravne podlage za uredbo, vam lahko zagotovim, da je namen Komisije izvesti široko razpravo na področju infrastrukture. Novi infrastrukturni in solidarnosti instrument, ki bo razvit in bo namenjen nadaljevanju na področju finančne pomoči Skupnosti vseevropskim energetskim omrežjem, bo to omogočil, kot tudi poročila Komisije o napredku pri izvajanju programa za oživitev gospodarstva v povezavi s prednostmi za energetske projekte.

  Adina-Ioana Vălean, poročevalka. – Gospa predsednica, rada bi se zahvalila komisarju in kolegom za njihov zanimiv prispevek k razpravi.

Samo nekaj zaključnih besed – ali vsaj moj zaključek. Najprej želim še enkrat poudariti, da politike vsekakor ne smejo posegati v trg. Ne pozabimo, da je Evropa tržno gospodarstvo in politike so namenjene le odpravljanju pomanjkljivosti trga.

Drugič, še vedno sem trdno prepričana, da te uredbe ne bi smeli uporabljati za preverjanje pravilne uporabe drugih uredb ali vključevati podrobnih informacij; ne gre za vaje iz statistike. Vsekakor moramo zagotoviti, da bodo zbrane informacije ohranile določeno stopnjo pomembnosti, drugače bodo zaradi velike količine podatkov izgubile pomen. Ta uredba ni namenjena pripravi politike o obnovljivih virih energije ali plinu.

Svoji kolegici Leni Ek želim izraziti upanje, da bomo zaradi združenih podatkov, ki jih bomo dobili na podlagi te uredbe, lahko postali pametnejši glede energetskih vprašanj in da bodo v našem splošnem interesu.

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 25. februarja 2010.

Pisne izjave (člen 149)

  Paolo Bartolozzi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Čestitam Evropski komisiji, da je Svetu predložila spremenjeno uredbo o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski uniji.

Poročilo na smiseln način bogati vsebino in jo posodablja, to pa iz dveh razlogov. Prvi razlog je zagotoviti pregledne informacije o varnosti in zaupnosti občutljivih podatkov, ki jih bo Komisija morala redno prejemati, da bi tako učinkovito upravljala energetsko politiko. Poročilo je usklajeno z Lizbonsko pogodbo, v kateri je posebna pozornost namenjena energetski politiki in sicer s krepitvijo in usklajevanjem njenih metod in investicij, ki so potrebne v sektorju.

Ker vrh v Københavnu ni zadovoljil svetovnih političnih vodij, moramo spremeniti strategijo politik, ki jim moramo slediti. Evropski parlament posebno pozornost namenja problemu, da bi tako imel pregled nad energetskimi investicijami na področju izgradnje, prevoza in skladiščenja povezanih energetskih proizvodov, s tem pa bi bilo mogoče zagotoviti proizvodne in distribucijske industrije ter tako tudi varovati varstvo potrošnikov.

Drug razlog je v tem, da se mora energetska politika EU osredotočiti na različne vire, varnost oskrbe in energetsko učinkovitost, saj v EU primanjkuje energetskih proizvodov, notranje povpraševanje – kot je uvoz – pa neprestano raste.

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Načelo solidarnosti mora predstavljati osnovo pri pripravi energetskih politik Evropske unije. Če bodo države članice sodelovale, bodo lahko zagotovile cenejšo, varnejšo in učinkovitejšo oskrbo z energetskimi viri za državljane in podjetja. Za Evropsko unijo je ključnega pomena, da ima energetsko infrastrukturo, ki omogoča lažje sodelovanje med državami članicami, da bi tako bilo mogoče zmanjšati probleme, ki se pojavijo v energetskih krizah. Z uredbo bodo Evropski komisiji na voljo informacije o energetskih strukturah, s tem pa bo imela tudi pregled nad njimi. Vključene so informacije o infrastrukturi za nafto in zemeljski plin, pa tudi za obnovljive vire energije. Ko bodo te informacije zbrane, bo mogoče izpostaviti pomanjkljivosti v evropskem energetskem sistemu in predlagati ukrepe, kako jih odpraviti. Ukrepi, ki bodo izvedeni na evropski ravni, morajo dopolnjevati nacionalne in regionalne strategije. Za nas je izjemno pomembno, da zaščitimo zaupno naravo poslovnih informacij, ki se zbirajo. Poleg tega je prav tako pomembno spremljanje tistih evropskih naložb v tretjih državah, ki močno vplivajo na energetski trg EU.

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, predlog uredbe o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski skupnosti je zelo pomemben instrument za spodbujanje učinkovitosti energetske politike na ravni EU.

Podpiram bistvo tega predloga in sicer potrebo po določitvi doslednega in celovitega okvira za razvoj investicij na področju energetske infrastrukture v Uniji, s katerim bo lahko Komisija spremljala stanje razvoja investicijskih projektov, predvidenih v energetskem sektorju.

Spremljanje je vsekakor ključno za zagotavljanje, da bo politika, ki se izvaja v podporo projektom, pregledna, vendar le pod pogojem, da bo upravno breme za mala in srednje velika podjetja – gonilno silo gospodarstva EU – zmanjšano na najnižjo možno raven.

Zdi se mi pozitivno, da je bil dosežen sporazum, s katerim bo mogoče zagotoviti, da bo Komisija prejete podatke operaterjev na trgu obdelovala z zajamčeno potrebno zaupnostjo. Investicijski projekti na področju energetske infrastrukture so ključnega pomena, če želimo vzpostaviti prost, s tem pa tudi konkurenčni energetski trg.

Zaradi tega pozivam Komisijo, da na podlagi zbranih podatkov redno pripravlja analizo strukturnega razvoja na področju energetskega sektorja, da bi tako bilo mogoče prepoznati vsa področja za izboljšave na trgu in vse ovire, ki preprečujejo njegovo optimalno delovanje.

  András Gyürk (PPE), v pisni obliki. – (HU) Niti en dan ne mine, da ne bi država članica ali veliko podjetje najavilo velike investicijske načrte na področju energetskega sektorja. Na risalnih mizah so trenutno številni različni plinovodi, vetrna polja in elektrarne na morju. Istočasno je pri usklajevanju prihodnjih investicij še vedno veliko pomanjkljivosti. Že to bi bilo samo po sebi dovolj dober razlog za sprejetje predlagane uredbe, ki bo vse obveznosti glede obveščanja o energetskih investicijah s strani držav članic spravila v poenoteno strukturo. Uredba, ki naj bi bila sprejeta, omogoča usklajevanje regionalnih investicij in pomaga pri skupnem načrtovanju, kar krepi energetski trg in varnost oskrbe.

Pomembno je, da zahteve v predlogu glede obveščanja o naložbah ne nalagajo prekomernega upravnega bremena organom držav članic. Zagotoviti moramo, da se bo metoda obveščanja o investicijah ujemala s predhodno sprejetimi pravili. V zvezi s tem je treba ponoviti, da direktive EU za notranji trg elektrike in zemeljskega plina še vedno pozivajo k pripravi 10 letnih investicijskih načrtov.

Izvirni predlog Evropske komisije se ni nanašal na investicije v daljinsko ogrevanje. Zaradi tega je treba sprejeti spremembo, ki to vključuje med področja, za katera je treba obvezno zagotavljati informacije in ki jo je predlagal Odbor za industrijo, raziskave in energetiko. Ne smemo pozabiti, da v novih državah članicah daljinsko ogrevanje igra znatno vlogo pri oskrbi prebivalstva. Na Madžarskem to obliko ogrevanja uporablja približno 2 milijona ljudi. Med usklajevanjem politik o energetskih investicijah ni mogoče izpustiti naložb v daljinsko ogrevanje.

  Edit Herczog (S&D), v pisni obliki. – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kljub veliki negotovosti glede izvedbe investicijskih projektov na področju energetske infrastrukture, kar še zaostruje resne težave, ki jih je povzročila finančna in gospodarska kriza pri investicijskih načrtih na energetskem sektorju, se moramo jasno zavedati, da ključni dejavnik v novi evropski energetski politiki, ki je namenjena zagotavljanju varne oskrbe, blažitvi posledic podnebnih sprememb in ohranjanju konkurenčnosti, predstavljajo velike naložbe v prihodnjih letih v energetsko infrastrukturo Evropske unije. To je pomembno orodje za oblikovanje skupne energetske politike.

Brez zadostnih informacij o naši energetski infrastrukturi ne moremo učinkovito podpreti evropske energetske politike na ravni EU. Prav zaradi tega menim, da je naš skupni cilj v Skupnosti zagotavljanje točnih in rednih informacij o investicijskih projektih v energetski infrastrukturi EU, manjšanje bremena pridobivanja informacij, izboljšanje uporabne analize na podlagi informacij, ki jih je prejela Komisija, istočasno pa lajšanje bremene za akterje v zasebnem sektorju, ki imajo vse večjo vlogo pri investicijah v razvoj infrastrukture.

  Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz (PPE), v pisni obliki. – (PL) Iskreno bi se rad zahvalil poročevalki, ki je pripravila tako uravnoteženo poročilo. Usklajena prizadevanja držav članic in Evropske komisije, ki jih poročilo vsebuje, bodo zagotovila izboljšan in celosten sistem varnosti preskrbe z energijo v Uniji, istočasno pa zagotovila večjo učinkovitost in zmanjšala porabo energije. Komisija in države članice bi morale kot del energetske politike Skupnosti identificirati naložbe, ki so potrebne za zadovoljevanje strateških potreb EU glede ponudbe in povpraševanja zemeljskega plina in elektrike. Uredba vzpostavlja skupne okvire na podlagi katerih Evropska komisija prejema podatke in informacije o investicijskih projektih v energetsko infrastrukturo na področjih surove nafte, zemeljskega plina, elektrike, biogoriv, investicijskih projektih z nizkimi emisijami za mestne ogrevalne in hladilne sisteme. Nedvomno je premog eden izmed elementov, potrebnih za ohranjaje stabilnosti v energetskem sistemu, ki ga ne smejo izpodrivati obnovljivi viri energije, saj ne bodo zadovoljili potreb gospodarskih sektorjev novih držav članic, ki se nenehno širijo in razvijajo. Z izpostavljanjem prednosti premoga, kot vira energije, je treba izpostaviti, da bo uporaba novih tehnologij omogočila doseganje večjega zmanjšanja onesnaževanja in postopno prilagajanje določenih mejnih vernosti emisij CO2.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) V sklopu nove energetske politike, namenjene zagotavljanju oskrbe z energijo, blaženju vpliva podnebnih sprememb in zagotavljanju konkurenčnosti, bodo imele investicije v energetsko infrastrukturo ključno vlogo. Nove zahteve politike, kot so ciljne vrednosti za mešanice goriv, bodo spremenile politike držav članic, tako da bodo imele koristi od nove, sodobne energetske infrastrukture.

Komisija predlaga ponoven pregled trenutnega sistema obveščanja o investicijah v energetske projekte. Namen je zbrati primerne informacije o predvidenih investicijah, da bi tako Komisija lahko spremljana razmere na področju infrastrukture in predvidela morebitne težave. Glede na to, da trenutna zakonodaja EU že nalaga obveznosti glede poročanja in obveščanja v zvezi z investicijami in infrastrukturo, je treba uporabo teh informacij bolje uskladiti, da se bo mogoče izogniti podvajanju obveznosti, kot sta poročanje in zaupnost in hkrati izboljšati dostop državljanov do informacij. Čeprav je predlog predvsem osredotočen na upravne zadeve, daje idejo o naravi in značilnostih, predvidenih v prihodnjih investicijah.

Zato je še dodaten poudarek treba nameniti vplivu projektov na okolje, da bi bilo mogoče zagotoviti zagotovila in dodatne spodbude za izgradnjo in razgradnjo energetske infrastrukture na primeren način in ob varstvu okolja. Čestitam poročevalki.

  Richard Seeber (PPE), v pisni obliki. – (DE) Ena izmed glavnih nalog, s katero se bo morala EU v prihodnje spopasti, je vse večje povpraševanje po energiji in istočasno varovanje okolja, predvsem v zvezi s podnebnimi spremembami, ki so posledica človeškega vpliva. V zvezi s tem je izjemno pomembno, da Evropska unija pozna vse projekte v energetsko infrastrukturo v državah članicah. S tem se bo povečala učinkovitost dela za pripravo evropskih energetskih rešitev. Trenutno besedilo o izmenjavi informacij o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture bo zagotovilo dober pregled nad obstoječo energetsko infrastrukturo v Evropi.

Ni treba posebej omenjati, da to poročilo ne sme dopuščati zlorabe podatkov. Zato pozdravljam medstrankarski sporazum, ki določa jasna temeljna pravila za prenos podatkov. Osrednje spremljanje prav tako omogoča zgodnje ugotavljanje ali se Evropa preveč osredotoča le na en energetski vir. Gledano v celoti poročilo predstavlja napredek s sodobni mešanici energetskih virov.

  Vladimir Urutchev (PPE), v pisni obliki. – (BG) Gospa predsednica, gospe in gospodje, vse do sedaj smo potrebo po hitri pripravi skupne energetske politike EU obravnavali le, ko je prišlo do krize, takšne, kot se je zgodila pozimi 2009. Z upravičeno zaskrbljenostjo lahko rečemo, da se stvari ne morejo več nadaljevati tako. Prav zaradi tega pozdravljam poročilo gospe Vălean in menim, da predstavlja pomemben korak k vzpostavitvi skupne evropske energetske politike. Ni treba poudarjati, da bo sprejetje številnih direktiv in uredb za energetski sektor vzpostavilo potrebne pogoje za pripravo takšne skupne politike. Mislim, da smo blizu točke, ko lahko začnemo razmišljati celo o sporazumu glede ustanovitve energetske skupnosti EU. Uvedba sistema obveščanja o investicijskih projektih na področju energetskega sektorja v vsaki posamezni državi članici bo Komisiji omogočila, da pridobi popoln pregled in hkrati usmerja države pri odpravljanju najšibkejših, problematičnih področij. S tem bo mogoče doseči zadovoljivo, zanesljivo infrastrukturo, ki bo lahko podprla delovanje notranjega energetskega trga in zmanjšala posledice kriz. Najpomembnejše je dejstvo, da je za skupno notranjo energetsko politiko EU, glede katere je Evropski parlament vztrajal v številnih svojih dokumentih, predpogoj skupna evropska energetska infrastruktura.