Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 24. februar 2010 - Bruselj

23. Načrt prihodkov in odhodkov za spremembo proračuna št. 1/2010 (oddelek I - Evropski parlament) (razprava)

  Predsednica. Naslednja točka je poročilo gospoda Vladimírja Maňke v imenu Odbora za proračun o načrtu prihodkov in odhodkov za spremembo proračuna št. 1/2010 (oddelek I – Evropski parlament).

(2010/2014(BUD)) (A7-0017/2010).

  Vladimír Maňka , poročevalec. – (SK) Vsi dobro vemo, da bomo le s skupnimi napori na evropski ravni lahko premagali največje izzive 21. stoletja, kot so podnebne spremembe, tveganja in stroški surovin in energije, gospodarska globalizacija in grožnje naši varnosti.

Če se hoče Evropa soočiti s temi problemi, mora imeti na voljo učinkovite in celovite instrumente. Takšne instrumente bo zagotovila Lizbonska pogodba.

Decembra smo potrdili proračun evropskih institucij za 2010. Zaradi razlogov, povezanih z izvajanjem Lizbonske pogodbe, naše delo v decembru ni bilo dokončano in se bo nadaljevalo tudi v Aprilu. Danes smo v začetni fazi uveljavitve pogodbe, EU pa bo morala že od samega začetka imeli na voljo zadostna sredstva, da bi izvedla nove politike. Lizbonska pogodba vpliva na celoten sklop storitev Evropskega parlamenta in drugih institucij. Glede Evropskega parlamenta se bo obseg soodločanja znatno povečal in se bo nanašal na 95 % zakonodaje. Dodana so bila področja, kot so svoboda, varnost in pravica, kmetijstvo, ribištvo, raziskave in strukturni skladi. V svetu in pri vzpostavitvi številnih novih pravnih temeljev na področjih, kot so turizem, šport, energetika, civilna obramba in uprava in sodelovanje, se bo večkrat uporabilo glasovanje po načelu kvalificirane večine. To bo na splošno povečalo zakonodajne dejavnosti EU, kar bo znatno vplivalo na pristojnosti Evropskega parlamenta in njegove dejavnosti, s tem pa tudi na potrebo po okrepitvi upravljanja.

Glavna prednostna naloga spremembe proračuna, ki jo je predlagalo predsedstvo Evropskega parlamenta v povezavi z Lizbonsko pogodbo, je zagotoviti, da bo imel Evropski parlament na voljo dovolj virov za izvajanje svoje zakonodajne vloge. Spomnimo se, da je Evropski parlament v letu 1988 omejil svoje zahteve. To omejitev je opredelil kot 20 % vseh upravnih stroškov institucij. V letu 2006 je Evropski parlament v pogajanjih o večletnem finančnem okviru za 2007-2013 odobril to omejitev, kot najvišjo vrednost vseh upravnih stroškov institucij. Vse od leta 2006 so se stroški Evropskega parlamenta povečevali v povezavi s statutom poslancev, ki je stopil v veljavo, čeprav je na drugi strani ravno tega statuta zagotovljeno financiranje iz proračunov držav članic. Danes moramo prav tako obravnavati odhodke, ki so posledica nove vloge Evropskega parlamenta v zvezi z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe. Omeniti je treba, da pri omejitvi porabe v višini 20 % ni bil upoštevan statut poslancev ali Lizbonska pogodba. Kljub temu, da je statut poslancev vključen v Lizbonsko pogodbo, smo v Odboru za proračun vztrajali na proračunu za Evropski parlament 2010, ki upošteva 20 % omejitev iz originalnega večletnega finančnega okvira. To smo tudi dosegli.

Pri pripravi osnutka proračuna 2011 pa bomo morali skrbno določiti novo formulo, da bi zagotovili vzdržnost proračuna v naslednjem obdobju. Poudariti želim, da je najboljši način za zagotovitev vzdržnosti proračuna, priprava proračuna, ki temelji na dejanskih potrebah ne pa na napovedih inflacije. Le s tem pristopom bo mogoče zagotoviti, da bo proračun odražal le dejanske potrebe, s tem pa se bo povečala njegova preglednost in učinkovitost.

  José Manuel Fernandes, v imenu skupine PPE. – (PT) Ta spremenjen proračun je posledica uveljavitve Lizbonske pogodbe. Parlament je prevzel nove pristojnosti in nove odgovornosti, torej potrebuje sredstva, da bi se soočil z novim izzivom. Poudariti želim, da evropski državljani od Parlamenta zahtevajo odlično zakonodajo in da bi to bilo mogoče zagotoviti, je treba poslancem, odborom in političnim skupinam zagotoviti potrebna sredstva.

Ta spremenjeni proračun izpolnjuje pravne in proračunske standarde ter dobro finančno disciplino. Poleg tega verjamemo, da sta proračunska disciplina in prizadevanja za prihranke potrebni bolj kot kadar koli do sedaj, kar pri izvajanju tega proračuna evropski državljani tudi pričakujejo. Zato lahko ponovno potrdimo pomembnost oblikovanja ničelnega proračuna, ki zagotavlja dodatno strogost in preglednost, prav tako pa zahtevamo informacije v zvezi s stalnimi odhodki Parlamenta. Vztrajamo tudi pri potrebi po dolgoročnem načrtovanju v nepremičninski politiki, da bi bilo mogoče zagotoviti proračunsko vzdržnost.

Prav tako želimo izpostaviti, da smo proračunske rezerve zmanjšali za 4 milijone EUR. S tem skupni obseg proračuna sedaj predstavlja 19,99 % prvotne postavke, postavke 5, ki je bila sprejeta na prvi obravnavi.

Prepričani smo, da bodo ti ukrepi pripomogli k temu, da bomo upravičili utemeljene pomisleke, pričakovanja in zahteve evropskih državljanov.

  Göran Färm, v imenu skupine S&D. – (SV) Gospa predsednica, ta sprememba proračuna je predvsem praktične narave, njen namen pa je prilagoditi postopke Parlamenta novim nalogam, ki jih ima v skladu z Lizbonsko pogodbo. Eden izmed odstavkov pa predstavlja načelo; nanaša se na odločitev, ki je bila sprejeta pred 20 leti, da Parlament ne sme vzeti več kot 20 % administrativnega proračuna EU.

Zaradi te odločitve bomo nekoliko presegli to omejitev – vendar bolj zaradi tehničnih sprememb, kot pa zaradi nove politike. Kljub temu pa je prišlo do razprave glede pravila o 20 %. Če ne bo prišlo do znatnih zmanjšanj, bo omejitev presežena, ko bo v 2011 današnja odločitev v celoti uveljavljena. Obstaja dober razlog za razpravo o spremembi tega pravila o 20 %, saj se je vloga Parlamenta spremenila mnogo bolj, kot vloge ostalih institucij, kljub temu pa tega načela ne smemo zavreči brez temeljitega premisleka.

Tu mislim predvsem na dva vidika. Prvič, upoštevati moramo dejstvo, da so trenutno številne države članice pod izjemnim pritiskom glede zmanjševanja števila zaposlenih in plač. V takšnih razmerah ne morem še naprej povečevati upravo EU. Drugič, ne smemo pozabiti, da smo administrativni proračun EU oblikovali skupaj z drugimi institucijami in da smo v odločitvi iz leta 1988 obljubili, da če bomo razmišljali o opustitvi pravila 20 %, bomo to storili šele po pogovoru s Svetom. To je še posebej pomembno glede na težka pogajanja s Svetom, ki se jim v zvezi s službo za zunanjepolitično delovanje, finančno uredbo, dolgoročnim proračunom in tako dalje ni mogoče izogniti.

Glasujem za to poročilo, istočasno pa opozarjam na prihodnost.

  Angelika Werthmann (NI). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Lizbonska pogodba krepi celotno EU. Krepi vlogo evropskih državljanov, prav tako pa krepi vlogo Evropskega parlamenta. Okrepljen položaj Evropskega parlamenta prav tako prinaša večje zakonodajne obveznosti. Te mora vsak posamezni poslanec glede na svoje znanje in prepričanje kar najbolje izpolniti.

V povezavi s tem želim omeniti slogan zakonodajne odličnosti. Moj „da“ spremembi proračuna Parlamenta je pogojen. Glede na vse hujšo krizo, moramo finance upravljati kar se da skrbno. Kot parlamentarci pa smo prav tako dolžni na najboljši možen način opraviti zakonodajno delo. To dvojno zahtevo je treba izpolniti.

  Salvador Garriga Polledo (PPE). – (ES) Gospa predsednica, to, da glasujemo za znatno povečanje proračuna Parlamenta, vključno z dodatkom za parlamentarno pomoč, je znak zaupanja, ki ga imajo poslanci Parlamenta do Odbora za proračun, tukaj pa so praktično le štirje ali pet članov Odbora za proračun. To je dober znak, da nam zaupajo.

Razlog zakaj sta prisotna dva koordinatorja iz Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu in Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) pa je v potrditvi, da se popolnoma strinjamo s tem povečanjem proračuna, saj menimo, da ne krši standardov glede varčevanja, ki smo jih sami vzpostavili.

Evropski parlament je zelo posebna institucija, kar moj kolega poslanec, gospod Färm dobro ve. Če bi na Švedskem ali v Španiji nenehno povečevali obseg naši pokrajin, število poslancev v parlamentu in naše funkcije, bi morala vsaka država članica povečati proračun parlamenta.

To se dogaja v Evropskem parlamentu, zaradi tega moramo glasovati zanj.

Res je, da bomo v prihodnjih letih morali zagotoviti, da bodo ti odhodki vzdržni in resno se bomo morali pogovoriti o proračunski politiki in o prihodnjih politikah o zaposlovanju in pisarniški opremi. Vse to bo treba obravnavati v prihodnje v sklopu vzdržnosti in učinkovite porabe.

Kolegij predsednika Parlamenta in Odbor za proračun sta sprejela nekaj nasprotnih stališč, saj kolegij zagovarja potrebe poslancev, v Odboru za proračun pa zagovarjamo varčnost in proračunsko resničnost.

Kljub temu menim, da je ta sporazum dober in da ga bomo jutri lahko potrdili brez težav.

  Derek Vaughan (S&D). – Gospa predsednica, govorim v imenu skupine S&D, vendar se večina poslancev zaveda potrebe po dodatnih sredstvih po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Pojavljajo pa se številna vprašanja glede časovne ustreznosti in financiranja teh predlogov. Nekatera izmed teh vprašanj so izpostavili kolegi.

Pojavljajo se tudi druga vprašanja. Na primer, na kakšnih dokazih temelji potreba po dodatnem osebju? Ali so bile številke kar izmišljene? Če pa temeljijo na dokazih, potem menim, da bi te dokaze morali videti.

Kako bo dodatno osebje za sekretariat razporejeno? Mislim, da bi morali prejeti tudi to informacijo.

Prav tako menim, da če sprejmemo poseben dodatek za pomoč v višini 1 500 EUR mesečno, moramo preveriti tudi druge stroške, stroške dodatnih pisarniških prostorov, ki bi lahko nastali. Dejansko bi morali dobiti informacijo o skupnih stroških za to.

Jutri bo pred poslanci težka odločitev. Vedno je nekoliko sporno, ko moraš odločati o tem, ali si boš odobril sredstva. Če bi nam bile posredovane vse informacije, ki smo jih s kolegi zahtevali, bi jutrišnja odločitev za poslance mogoče bila nekoliko lažja.

  Gerben-Jan Gerbrandy (ALDE). – (NL) Glede na pozno uro, ko razpravljamo o tem, se zdi, da naš proračun ne prenaša dnevne svetlobe.

Gospa predsednica, Lizbonska pogodba nam očitno nalaga več obveznosti, več pristojnosti in več dela, vendar ali to pomeni, da potrebujemo več zaposlenih v odborih, skupinah in pri posameznih poslancih? Dvomom v to. Če želimo biti bolj politični in učinkovitejši pri svojem delu, lahko to storimo najbolje znotraj okvirov trenutnega proračuna.

Gospa predsednica, zdi se, da obstajajo številni koraki, ki jih moramo izvesti. Ne govorimo le o enkratnem povečanju v tem letu, saj se zdi, da bomo povečali proračun tudi naslednje leto in moja skupina temu ni naklonjena. Če se bomo dogovorili o povečanju zaradi Lizbonske pogodbe, potem lahko ta argument uporabimo le ob tej priložnosti. Kar se nas tiče, mora biti to enkratno povečanje, brez povečanja naslednje leto in še leto kasneje. Vse kar bi to pomenilo je, da bi potrebovali več zgradb.

  Marian-Jean Marinescu (PPE). – (RO) Zakonodajna odličnost je prednostna naloga Parlamenta, poslancem v EP, odborom in političnim skupinam pa morajo biti zagotovljena zadostna sredstva za to. Novi izdatki za poslovanje, ki so nastali zaradi izvajanja določb Lizbonske pogodbe, so sedaj vključeni v proračun Parlamenta. Poleg tega poročilo prav tako poudarja pomembnost razširjene zakonodajne vloge, ki jo ima Parlament, s tem pa tudi dodatna finančna sredstva, da bi lahko to uresničil. Izvesti je treba posebne ukrepe, s katerimi bo mogoče zagotoviti stabilen proračun z oblikovanjem politike ničelnega proračuna in dolgoročnega načrtovanja za uresničevanje zahtev Parlamenta z vidika nepremičninske politike.

Menim, da mora biti prvotno večletno načrtovanje večletnega finančnega okvira še naprej splošna referenca proračuna Parlamenta, da se zaščitijo njegovi interesi in se obenem ohrani proračunska disciplina; Istočasno verjamem, da je treba ohraniti tradicionalno omejitev 20 % in pozdravljam dejstvo, da je bil v tem primeru dosežen sporazum o nepreseganju te omejitve. Prav tako podpiram zamisel o tem, da je treba izvesti ukrepe, namenjene zagotavljanju proračunske vzdržnosti v prihodnjih letih, ob hkratni ponovni potrditvi priprave osnutka proračunske politike, ki bo strožja. Prav tako verjamem, da je potrebna preglednost, kar pomeni zagotavljanje jasnih informacij o celotnem obsegu fiksnih stroškov v proračunu Evropskega parlamenta.

  Paul Rübig (PPE). – (DE) Gospa predsednica, ob koncu postopka želim povedati, da je Evropski parlament to zadevo obravnaval zelo odgovorno. Želim se zahvaliti Kolegiju, predvsem zaradi tega, ker je poiskal način za upoštevanje zgornje meje 20 %. V času gospodarske krize je za vse nas pomembno, da čim bolj previdno ravnamo z denarjem davkoplačevalcev, vendar istočasno zagotovimo, da so poslancem v EP na voljo dobri in učinkoviti viri. Prihranki v višini 4 milijonov EUR pri zgradbah nam ne smejo preprečevati, da bi uporabili obstoječe vire in zagotovili, da bo naša zgradba ena izmed najbolj sodobnih zgradb v svetu in bomo tako lahko kar najučinkovitejše delali za naše državljane.

  Vladimír Maňka , poročevalec. – (SK) Rad bi se vam zahvalil, gospe in gospodje, za stališča in govore, pa tudi za iskanje rešitev znotraj odbora.

V proračunu 2010 smo vzpostavili sistemske ukrepe, ki lahko zagotovijo finančne prihranke in zmanjšajo pritisk na naše omejitve, glede porabe. Oktobra lani smo se v usklajevalnem postopku dogovorili, da bo letos v Evropskem parlamentu opravljena administrativna revizija v generalnem direktoratu za infrastrukturo in logistiko ter varnostnih službah. Cilj je oceniti, ali se sredstva porabljajo na najboljši možen način. Rezultati revizije predstavljajo izhodišče za nadaljnji napredek in večjo učinkovitost. Dodatne morebitne prihranke vidim v boljši izrabi naših virov v okviru storitev tolmačenja ali na področju dela na daljavo. Od Parlamenta in ostalih institucij pričakujem posodobljene informacije glede tega, kako nameravajo uporabiti začasno neizkoriščena sredstva, ne samo pri storitvah prevajanja, ampak tudi pri najetih prostorih, kopirnih storitvah itd. Trdno sem prepričan, da bodo prihranki v proračunu doseženi s srednjeročno strategijo na področju sredstev in zgradb, kar bo prispevalo k vztrajnosti proračuna EP. Administracija evropskega parlamenta nam bo v nekaj dneh predstavila strategijo. Gospe in gospodje, še enkrat bi se rad zahvalil za vaše sodelovanje in za vaš odgovoren odnos do tega vprašanja.

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 25. februarja 2010.

Vsem se želim zahvaliti. Zahvaljujem se tudi našim tehnikom in tolmačem, da so nas spravili skozi ta večer.

Pisne izjave (člen 149)

  Alexander Alvaro (ALDE), v pisni obliki. – (DE) Čestitam gospodu Manki za uspešna pogajanja glede zelo omejenega okvira za proračun 2010. Poleg popolnoma utemeljenih in potrebnih sprememb politik EP glede zaposlenih in zgradb, obstaja po mojem mnenju tudi pereče vprašanje načrtovanega povečanja dodatka za strokovno pomoč poslancem za 1 500 EUR. Žal zaradi postopkovnih razlogov o tem ni mogoče glasovati ločeno, saj je povečanje dodatka za strokovno pomoč poslancem od maja 2010 daje, za katero se je odločil kolegij, v času finančne krize neprimerno. Seveda bo Parlament zaradi nedavne uveljavitve Lizbonske pogodbe, gledano v celoti potreboval dodatne zmogljivosti za zakonodajno delo, vendar z uvedbo statuta pomočnikov od samega začetka trenutnega parlamentarnega mandata še vedno ni nobenih dokazov, da poslanci v EP dejansko potrebujejo več pomočnikov. Poleg tega se „nakupna moč“ dodatnega denarja močno razlikuje po posameznih državah članicah in to bi bilo treba prav tako upoštevati v poročilu, ki ga je še treba pripraviti na podlagi rezultatov po uvedbi novih pravil za pomočnike poslancev v EP. Glede na trenutno zelo omejen prostor in delovne prostore v Parlamentu, obstaja nevarnost, da bo tudi danes sprejeto povečanje dodatka za strokovno pomoč poslancem za 1 500 EUR prispevalo k dodatnim povečanjem, zahtevam in prihodnjim delovnim prostorom. Zaradi tega se bo Nemška liberalna stranka (FDP) v Evropskem parlamentu vzdržala glasovanja.

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. – (RO) Ta sprememba proračuna predstavlja odziv na resnične potrebe. Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, so se pristojnosti Evropskega parlamenta na številnih področjih znatno povečale. Neposredna posledica te razširitve je veliko širši obseg dela, kakovost katerega mora ustrezati najvišjemu zakonodajnemu standardu. Ne gre za primer, ko bi zahtevali denar zase, kot domnevno trdi tisk. Vendar pa moramo instituciji Evropskega parlamenta zagotoviti potrebne vire, da bi lahko izpolnil pričakovanja evropskih državljanov.

  Georgios Stavrakakis (S&D), v pisni obliki. – (EL) Tudi jaz se želim zahvaliti poročevalcu za njegovo delo. Povečane pristojnosti, ki jih je dobil Evropski parlament v skladu z Lizbonsko pogodbo, nedvomno znatno krepijo njegovo vlogo ter zagotavljajo oprijemljive in učinkovite odgovore na pričakovanja evropskih državljanov. Istočasno pa so zaradi povečanja njegovih dejavnosti nastale tudi dodatne zahteve glede dodatnih zaposlenih, tako v administraciji Evropskega parlamenta, kot tudi v političnih skupinah in pisarnah poslancev v EP. Sprememba proračuna Evropskega parlamenta ni bila le pričakovana, ampak je bila tudi potrebna, če želimo, da se bo Evropski parlament učinkovito odzival na nove odgovornosti, ki še dodatno krepijo njegovo demokratično vlogo. Parlament želim spomniti, da je bil podobno spremenjen proračun Sveta, da bi bilo mogoče uresničiti njegove administrativne zahteve, ko je bila vzpostavljena funkcija predsednika Evropskega sveta in pričakovati je mogoče podobne predloge glede spremembe proračuna Evropske komisije. Potrditev te spremembe bo omogočila tako administraciji Parlamenta, političnim skupinam, kot tudi poslancem EP, da se bolje in učinkovitejše odzivajo na nove zahteve.