Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 25. februar 2010 - Bruselj

9. Obrazložitev glasovanja

  Predsednik. – Naslednja točka so ustne obrazložitve glasovanja.

  Zoltán Balczó (NI). – Gospod predsednik, ali lahko prosim za dvominutni odmor, medtem ko ljudje zapuščajo odmor? Ali za enominutni odmor?

Poročilo: Adina-Ioana Vălean (A7-0016/2010)

  Zoltán Balczó (NI). – (HU) Cilj uredbe je pozitiven: zbrati informacije od držav članic v zvezi z energetsko infrastrukturo, jih organizirati in dati na voljo gospodarskim akterjem na ravni Skupnosti. S tem upravičeno posega v delovanje trga. Vendar pa je Parlament sprejel temu popolnoma nasprotno pobudo in gre celo tako daleč, da gre pri tem za politični cilj uredbe. Citiram: ukrepi, ki se predlagajo ali uvedejo na ravni Unije, morajo biti nevtralni in ne smejo posegati v delovanje trga. Večina, ki sedi v tem parlamentu, se iz svetovne finančne in gospodarske krize ni naučila ničesar. Še naprej zagovarja neoliberalne dogme in celo na tem trateškem področju zaupa samoregulaciji trga. To je nesprejemljivo, zato resolucije nisem podprl.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, delujoča infrastruktura v Evropski uniji je odločilen dejavnik ustreznega povečanja blaginje. Energetska politika igra poleg zanesljivosti preskrbe s hrano in skupne zunanje in varnostne politike ključno vlogo. Že zaradi tega je pomembno, da Evropski parlament ni samo vključen v to razpravo, temveč da ima tudi pravico do soodločanja. Zato pozivam Komisijo, da naredi konec tej politiki blokade in Parlamentu prizna pravico do soodločanja.

  Ryszard Czarnecki (ECR). – (PT) Gospod predsednik, zelo kratek bom: Ta zamisel je povsem primerna. Predvsem mi je všeč poudarek na ekološkem vidiku. Ker že govorimo o tem, bodimo dosledni. Prav vprašanja v zvezi z ekologijo in varstvom okolja so bila pomembni, stvarni argumenti, na katerih je temeljilo nasprotovanje zamisli o izgradnji severnega plinovoda. Ti zelo upravičeni, praktični in znanstveno utemeljeni argumenti so bili zavrženi, ker so zmagali politični razlogi. Mislim, da se moramo pri podpori tega projekta spomniti, da ne smemo biti licemerski v politiki. Pri severnem plinovodu je to pozabilo veliko držav članic Evropske unije in veliko političnih skupin.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Na začetku leta 2009 je bilo jasno, da Evropska unija in države članice v primeru prekinitve oskrbe bodisi z elektriko ali plinom niso sposobne pomagati druga drugi. Bilo je jasno, da električna omrežja na zahodu in vzhodu niso povezana med seboj, da imajo različne patametre in da niso združljiva.

Zato je dobro, da bodo države in upravljavci omrežij Evropski komisiji posredovali bistvene informacije o njihovi zmogljivosti pri dobavi energije, Evropska komisija pa bo potem lahko oceni pomanjkljivosti omrežij in politike EU na področju energetske varnosti, posamezne držav pa bo lahko obvestila o rezervnih zmogljivostih v njihovih energetskih sistemih. S tega vidika menim, da bi morali podpreti pobudo Sveta in Komisije o posredovanju in zbiranju informacij na energetskem področju v korist Evropske unije.

Predlog resolucije RC-B7-0116/2010

  Viktor Uspaskich (ALDE). - (LT) Predvsem bi želel poudariti svojo podporo Ukrajini pri demokratičnih volitvah in omogočanju ljudem, da izrazijo svojo svobodno voljo. Ukrajino dobro poznam in vidim, da tako vlada kot tudi sama družba aktivno stopata po poti, ki pelje v demokracijo in vzpostavitev demokratičnih institucij. Upam tudi, da bodo te volitve še bolj približale Ukrajino Evropski uniji in da bodo lahko tudi okrepile sodelovanje med EU in Rusijo. Vesel sem tudi, da bo mogoče celo nekdanja sovjetska država kmalu stopila v brezvizumski režim z Evropsko unijo.

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, resolucija o razmerah v Ukrajini je uravnotežena in objektivno gleda na resnočnost. Ostane nam samo, da Ukrajini zaželimo uspeh pri premagovanju gospodarskih problemov in zelo globokega razkola v družbi zaradi geopolitične prihodnosti Ukrajine.

Želim opozoriti tudi na odločitev odhajajočega predsednika Juščenka, da Stefana Bandero odlikuje z nazivom „ukrajinski narodni heroj“, in odredbo, s katero se dve nacionalistični organizaciji, Organizacija ukrajinskih nacionalistov in Ukrajinska uporniška vojska, priznavata kot udeleženki v boju za neodvisnost Ukrajine. Tako Stefan Bandera kot ti dve organizaciji so bili odgovorni za etnično čiščenje in grozodejstva nad Poljaki v štiridesetih letih prejšnjega stoletja na obomočju današnje zahodne Ukrajine. Nacionalisti so umorili 120 000 Poljakov. Ukrajini želim vse najboljše, vendar upam, da bo poveličevanje tega skrajnega, zločinskega nacionalizma deležno obsodb.

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE). – (PL) Gospod predsednik, imela sem to čast, da sem bila v prvem krogu predsedniških volitev v Ukrajini opazovalka Evropskega parlamenta. Moram reči, da je ukrajinski narod opravil izpit. Volitve so bile zelo pregledne in demokratične, kljub nekaterim spremembam volilnih predpisov, ki so bile opravljene v zadnjem hipu.

Ukrajina danes potrebuje politično, upravno in gospodarsko stabilnost. Zato bi ob upoštevanju demokratične izbire ukrajinskega naroda morali podrepti in spodbuditi tiste ukrepe, ki bi Ukrajini pomagali pri premagovanju obstoječih problemov. Evropska unija mora dati jasen signal, da so vrata za pridružitev Ukrajine Evropski uniji odprta. Če se Evropska unija resnično zanima za Ukrajino, potem bi prvi korak v tej smeri morala biti odprava vizumske obveznosti za Ukrajince. Upam, da se bo s sprejetjem današnje resolucije pospešila prizadevanja za uresničitev teh zamisli. Zato sem glasovala za sprejetje resolucije.

  Ryszard Czarnecki (ECR). – (PL) Gospod predsednik, imel sem čast, da sem bil opazovalec v prvem in drugem krogu predsedniških volitev v Ukrajini, kot dejansko že pred več leti. Želim povedati, da bi z Ukrajino morali ravnati kot s partnerko in se ne vpletati v čustva ukrajinskega volilnega telesa. Menim, da je izjava, ki jo je včeraj v tem parlamentu izrekel eden izmed vodij Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, liberalec, in sicer da bo novi predsednik promoskovski, absolutno nepotrebna. Novi predsednik Ukrajine na svoji prvi turneji po prevzemu mandata prihaja v Bruselj. Ukrajinske politike moramo ocenjevati po tem, kaj počnejo, in ne po nekakšnih izjavah, ki so jih mogoče dali. Ukrajina mora biti naša politična partnerka in odpreti ji moramo pot, ki pelje v pridružitev Evropski uniji. Veseli me izjava novega predsednika, da bo razveljavil odredbo, o kateri je govoril gospod Kalinowski, tisto nezaslišano odredbo, ki za narodnega heroja Ukrajine imenuje moža, na čigar rokah je kri več tisoč Poljakov.

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, predloga resolucije nisem podprl, ker predvsem menim, da gre za poskus poseganja v notranje zadeve Ukrajine in da vsebuje nasprotujoče si navedbe. S tega vidika je to nesprejemljivo.

Drugič, menim tudi, da bo članstvo v Evropski uniji ukrajinskemu narodu prineslo samo trpljenje. Ta predlog resolucije temu utira pot in seveda bo v tem procesu tudi nekaj prestrukturiranj, kot v toliko drugih državah.

Tretjič, eden izmed temeljnih razlogov, zakaj resolucije nisem podprl, je sklicevanje na Bandero. Predlog se nanj upravičeno sklicuje. Vendar pa imamo v tem parlamentu in Evropski uniji ogromno odgovornost, ko gre za takšen pojav, ne samo v Ukrajini, temveč tudi v drugih državah, v baltskih državah, kot seveda veste, Evropska unija in Evropski parlament pa sta zares zelo odgovorna za dejstvo, da smo se znašli na točki, kjer se vojni zločini obnavljajo.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Politično vodstvo v Ukrajini je doživelo spremembo, nobene spremembe pa ni doživelo prebivalstvo Ukrajine. Gre za prebivalstvo, ki je sicer obubožano, ki pa živi v zelo bogati državi z ogromnim potencialom.

S tega vidika menim, da bi Evropska unija morala nadaljevati dialog z Ukrajino in zahtevati intenzivnejši in učinkovitejši dialog. Ukrajina resnično potrebuje pomoč od EU, predvsem pa to pomoč potrebujejo ljudje, ne politiki, temveč narod Ukrajine, sodelovanje med Ukrajino in EU pa bi lahko pripeljalo do zelo močnega partnerstva, kakor tudi do zelo močnega sodelovanja in zelo močne spodbude za gospodarstvo. Želim si, da bi pokazali več pobude na tem področju.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, sovjetski komunizem je bil najbolj morilska ideologija, ki jo je iznašla človeška vrsta. V empiričnem smislu je umorila več ljudi kot kateri koli drug političen sistem, nesorazmerno veliko število teh žrtev pa je utrpela Ukrajina.

In ta tragedija se nadaljuje. Ime Ukrajina, če prav razumem, pomeni „mejo“ ali „rob“, in tu gre za mejo med dvema velikima blokoma, za razkol med privrženci vsemu slovanskemu in med privrženci zahoda v državi, ki se zrcali v rivalskih ambicijah njenih sosednjih sil.

Kaj bi bilo najbolj korisno, kar bi lahko storili, da bi pomagali tej državi? Lahko bi ponudili, da bomo odprli naše trge. Ukrajinci so izobražen in industrijski narod, vendar imajo sorazmerno nizke stroške in sorazmerno konkurenčen izvoz. Če bi jih preprosto sprejeli v Evropsko carinsko unijo, bi v veliki meri izboljšali njihovo kakovost življenja.

Namesto tega pa jim vsiljujemo še več birokracije in gradimo zmogljivost, da bi jih vključili v sodelujoče strukture Evropske unije. Tega nas ne prosijo! Ne želijo naše miloščine. Želijo samo priložnost za prodajo.

Poročilo: Adina-Ioana Vălean (A7-0016/2010)

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, v človeški naravi je, da poskušamo, ko se zgodi nekaj nepričakovanega, dejstva vključiti v nap obstoječ Weltanschauung. Psihiatri imajo imeniten izraz ta to, ki je celo imenitnejši od izraza Weltanschauung: temu pravijo „kognitivna disonanca“. Zato se ta parlament, kadar na primer ljudje na referendumu glasujejo proti, odzove z besedami, da si ljudje želijo več Evrope. Glasovali so proti, ker to ni šlo v dovolj federalistični smeri.

In tako je tudi s trenutno gospodarsko krizo. V krizi smo, ker nam je zmanjkalo denarja. Porabili smo vse, izčrpali smo naše blagajne, izčrpali smo naše dobroimetje in potem pride Parlament in reče, da moramo porabiti še več. Potrebujemo več evropskih infrastrukturnih projektov, potrebujemo višji proračun.

Gospod predsednik, to je nov odmerek istega zdravila, ki je to bolezen povzročil. Že od sedemdestih let prejšnjega stoletja vidimo, kam ta proces pelje. Pelje k zmanjšanju BDP, pelje k brezposelnosti, pelje k upočasnitvi in k temu, da bo ta del sveta čedalje bolj nadazoval za svojimi tekmeci.

Predlog resolucije RC-B7-0123/2010

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – Gospod predsednik, podprla sem resolucijo in kot ena izmed pripravljavcev tega dokumenta bi želela povedati nekaj besed o Goldstonovem poročilu, torej o vprašanju, ki ga resolucija obravnava.

Goldstonovo poročilo je ponovno pokazalo, da preiskave, ki jih opravljajo vojskujoče se strani same, skoraj nikoli niso nepristranske in objektivne. Poročilo precej jasno navaja, da niti ena stran ni opravila primerne in učinkovite preiskave domnevnih kršitev vojnih zakonov s strani njihovih sil.

Pozdraviti bi morali tudi dejstvo, da je bilo poročilo pred kratkim spremenjeno in da je zdaj manj sporno, da vsebuje manj ostrih besed in je zato bolj sprejemljivo.

Najpomembneje, kar se iz tega lahko naučimo, pa je, da si moramo bolj prizadevati za to, da bi Evropska unija bila bolj vključena v proces, ne samo ko gre za preiskave domnevnih zločinov, teemveč tudi na proaktiven, preventiven način kot članica bližnjevzhodne četverice.

  Martin Kastler (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v imenu Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in predvsem v imenu svojega kolega Elmarja Broka bi želel povedati, da smo šokirani, da je Parlament danes zavrnil predlog spremembe, ki bi v to poročilo vključil kristjane in druge verske manjšine. Mislim, da je naravnost nezaslišano, da kljub našim nenehnim izjavam o vprašanjih, povezanih s človekovimi pravicami, ne mislimo, da bi bilo vredno zaščititi dele prebivalstva, ki so žrtve pregonov zaradi svojega verskega ozadja. Žalostno je, da nismo mogli sprejeti predloga spremembe, ki se nanaša na temo, ki je tako pomembna za prihodnost sveta. Če iz kakršnih koli razlogov nismo zmožni zaščititi manjšin, potem nimamo več pravice, da bi trdili, da je Evropski parlament dom človekovih pravic, temeljnih pravic in tega boja po vsem svetu. Tega nisem podprl, ker bi verske manjšine morale biti vključene.

  Sari Essayah (PPE). – (FI) Gospod predsednik, kot je dejal gospod Kastler, si naša skupina zelo želi ločenega glasovanja o tej točki v zvezi z verskimi manjšinami, a na žalost se večina v Parlamentu s tem ni strinjala.

Moramo se zavedati, da je zagovarjanje pravic verskih manjšin v vseh ozirih enako pomembno kot zagovarjanje pravic drugih manjšinskih skupin.

EU bi morala poseči v delo Komisije OZN za človekove pravice, ki je trenutno popolnoma paralizirana in pristranska in ne uživa več splošnega zaupanja.

Goldstonovo poročilo je zgolj en primer polaščanja Sodišča OZN za človekove pravice v korist interesom različnih protisemitskih elementov. 21 od 25 poročil o posameznih državah, ki jih je sestavilo sodišče, se trenutno nanaša na Izrael, kot da bi bila to najbolj zatiralska država na področju človekovih pravic. Evropska unija mora poseči v delo Sveta OZN za človekove pravice.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, po koncu hladne vojne se je v 200 državah, ki sestavljajo Združene narode, vsilila revolucionarna nova doktrina. Porodila se je zamisel, da zakone ne bi smeli oblikovati nacionalna zakonodajna telesa, ki so v nekem smislu povezana s svojimi prebivalci, temveč da bi jih morala nalagati mednarodna tehnokracija juristov, ki so odgovorni samo svoji lastni vesti.

300 let demokratičnega razvoja peljemo nazaj. Odmikamo se od zamisli, da morajo biti ljudje, ki sprejemajo zakone, na nek način prek glasovalne skrinjice odgovorni ostalim prebivalcem, in se vračamo k zastareli zamisli, da morajo zakonodajalci odgovarjati samo svojemu stvarniku ali sami sebi.

S pomočjo teh zakonov o človekovih pravicah so te mednarodne birokracije lahko segle izza meja držav članic in vsilile svoje lastne želje, ki so drugačne od želja lokalnih prebivalcev.

Dovolite mi, da končam s citatom sodnika Borka iz Združenih držav, zavrnjenega kandidata za Vrhovno sodišče v času predsednika Reagana, ki je rekel: „To, kar smo ustvarili je državni udar: počasen in uglajen, a kljub vsemu državni udar.“

Predlog resolucije B7-0118/2010

  Georgios Papanikolaou (PPE). – (EL) Gospod predsednik, vprašanje enakosti spolov se trenutno sooča s še enim izzivom. Napredku, ki ga je Evropska unija v zadnjih letih dosegla na področju enakosti, zaradi trenutne recesije grozi upočasnitev ali celo nazadovanje.

Vendar pa so lahko učinkovite politike o enakosti spolov del rešitve problema reševanja iz krise, podpiranja obnove in okrepitve gospodarstva. Naložbe v politike, ki spodbujajo enakost med moškimi in ženskami, morajo zato biti naša temeljna ambicija, ki jo moramo vsi močno podpirati, celo še bolj in še močneje v teh težkih gospodarskih časih.

Poročilo: Vladimír Maňka (A7-0017/2010)

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Po mojem mnenju bi se moral Parlament nekoliko sramovati dejanske spremembe proračuna, ki jo je pravkar sprejel v tem poročilu. Vse evropske države bolj ali manj trpijo hudo finančno in gospodarsko krizo, množice ljudi pa ostajajo brez službe, edina rešitev, ki jo lahko najdemo mi, pa je, da si dodeljujemo bistveno več sredstev, več osebja in da ustvarjamo več stroškov na račun davkoplačevalcev. Poleg tega vsi vemo, da so ta dodatna sredstva in uslužbenci dejansko namenjeni za to, da se finančno lepo poskrbi za razne socialiste, ki so na zadnjih volitvah izgubili mandat. To je tudi v preteklosti vodilo k drugim velikim zvišanjem denarnih pomoči, ki so bile namenjene tudi evropskim političnim strankam in evropskim političnim ustanovam. Neverjetno je, da vedno znova uspemo najti lepo zveneče argumente, da še globlje posežemo v davčne blagajne za to institucijo; to pa je v teh časih krize nesprejemljivo.

  Miguel Portas, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Želel bi povedati, da je sprememba proračuna, ki smo jo pravkar sprejeli, in sicer na znesek 13 400 000 EUR, ki naj bi začela veljati 1. maja in bo tako pokrivala pol leta, zelo nespametna.

Del proračuna, ki se nanaša na večje kadrovske zahteve v parlamentarnih odborih in skupinah in ki znaša 4 milijone EUR, je mogoče upravičiti, saj Lizbonska pogodba nalaga Parlamentu nove zakonodajne zahteve. Povečanje sredstev, ki jih imajo poslanci Evropskega parlamenta na voljo za zaposlovanje asistentov, za 8 milijonov EUR, pa pomeni, da naslednje leto to ne bo 8 milijonov, temveč 16 milijonov, kar je očitno preveč, saj je v prihodnjem letu za poslance predvideno novo povečanje v višini 1 500 EUR na mesec, kar ne znaša več 16, temveč 32 milijonov EUR. V času, ko se v vseh naših državah srečujemo z ogromno brezposelnostjo in socialno krizo, povečanje sredstev za poslance ne more biti trajnostno, razen če bomo obenem pokazali pogum in zmanjšali izdatke in povračila, do katerih imamo pravico kot poslanci in ki nikakor niso v celoti upravičeni.

Ne morem razumeti, kako lahko poslanec Evropskega parlamenta za en dan potovanja prejme 300 EUR povračila in še dodatek za razdaljo, ki jo je prepotoval, ter dodatek za porabljen čas, in sicer vse popolnoma neobdavčeno. Lahko bi zmanjšali neupravičene izdatke in potem spregovorili o tem, kako povečati sredstva, namenjena za pripravo zakonodaje. Če tega ne počnemo hkrati, preprosto kažemo, da nam ni mar za težave, v katerih so se znašli naši volivci. Naša dolžnost je, da postavimo dober zgled, a vendar danes postavljamo slabega.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, z veseljem se strinjam z gospodom Portasem in Komunistično skupino o tem vprašanju. Po vsej Evropi, od Irske do Latvije, si vlade na vso moč prizadevajo, da bi se odzvale na finančno krizo in na posojilni krč, tako da zmanjšujejo svoje stroške, mi tukaj, prav v tem parlamentu, pa občutno večamo našo porabo tako v relativnem kot absolutnem smislu. Večamo ugodnosti in proračune, ki so na voljo poslancem in uslužbencem.

Poročilo to opravičuje na zelo zanimiv način: eden izmed razlogov, zakaj naj bi potrebovali ves ta dodaten denar, so nove dolžnosti, ki jih je ustvarila Lizbonska pogodba. To na nek način drži, vendar ne v smislu, kot so si to zamislili avtorji. Kar vidimo, je, da se birokracija širi, da bi služila potrebam birokracije. Osnovna naloga Lizbonske pogodbe je zagotoviti dodatno delo in dodaten prihodek za vseh več deset tisoč ljudi, ki služijo za svoje življenje v neposredni ali posredni odvisnosti od Evropske unije. Cela skupina ljudi, s katero se o tem nismo posvetovali, so volivci, zato si želim, da bi se tovrstno vprašanje postavilo njim, da bi videli, ali se strinjajo s tem, da si odobrimo dodatna sredstva v času, ko si oni zategujejo svoje pasove.

Poročilo: Maria do Céu Patrão Neves (A7-0014/2010)

  Viktor Uspaskich (ALDE). - (LT) Močno pozdravljam sprejeto odločitev o novih pravilih v ribiškem sektorju. Tako kot tudi drugih živali, tudi rib ni mogoče zadržati na enem območju, zato bi ocena o tem, ali ena držav skrbi zanje bolj kot druga, bila predmet neskončnih argumentov.

Če upoštevamo nove znanstvene raziskave, ki dokazujejo, da so številne vrste rib danes na robu izumrtja, postane potreba po skupni odločitvi še očitnejša, ne samo na ravni EU, temveč tudi na svetovni ravni. Zato je ta korak Evropske unije dobrodošel kot dober primer za tretje države.

Upam, da bo ta odločitev, ki je zadolžena tudi za skupno analizo, pomagala tako podjetjem v ribiškem sektorju kot državam, ne glde na njihovo velikost. Upam tudi, da bo ta odločitev pomagala rešiti izginjajoče vrste rib. Zato želim izraziti svojo iskreno podporo.

  Diane Dodds (NI). – Gospod predsednik, nikakor nisem bila vesela, da sem morala glasovati proti poročilu, ki vsebuje številne potencialno pozitivne vidike za prihodnost našega ribištva.

Vendar pa je dejstvo, da skupna ribiška politika v mojem ribiškem sektorju še naprej povzroča razdejanje.

Haaški preferencialni režim vsako leto diskriminira ribiče s Severne Irske, s tem ko jima zmanjšuje dodeljene kvote. V enajstih letih let začasnih blokad v Irskem morju se je naša flota za lov na belo ribo zmanjšala s s 40 plovil z vlečno mrežo na šest, mi pa še vedno govorimo o presežni zmogljivosti flot.

Potem je tu še vprašanje prenosa pravil, razvitih za ribištvo v Severnem morju, na Irsko morje: dosleden ali skupen pristop, ki nima zveze z dejanskimi razmerami. Pomislite samo na velikost mrež, ki so bile dogovorjene iz občudovanja vrednih razlogov, ki pa jih je Evropa vsilila ribiškemu sektorju, ne da bi kakor koli opozorila na posledice prehoda na novo metodo.

Kljub temu, da so nekateri vidiki poročila vzpodbudni, ga zaradi tega nisem podprla.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – (LT) Glasovala sem za resolucijo o zeleni knjigi o smernicah za reformo skupne ribiške politike. Upam, da je Evropski parlament z današnjim glasovanjem vsaj malo prispeval k ohranitvi staležev rib in zdravemu morskemu okolju ter tudi reformi skupne ribiške politike.

Kakor v Evropskem parlamentu vemo, je 27 % vrst rib na robu izumrtja in bodo izginile, če se ribolova ne omeji. Prav tako vemo, da bi bilo staleže rib mogoče povečati za 86 %, če se rib ne bi lovilo tako brezobzirno. Vemo tudi, da je 18 % staležev vrst rib v slabem stanju, in znanstveniki priporočajo, naj jih takoj nehamo loviti.

Upam in si močno želim, da bo Evropska unija imela dovolj politične volje ne samo za pripravo osnutka reforme, temveč tudi za izvajanje reforme.

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, najprej bi rad povedal, da sem glasoval za zeleno knjigo o reformi ribiške politike, kakor je naši skupini svetoval naš poročevalec v senci Carl Haglund.

Vseeno želim povedati, da je zelo pomembno, da se ribolovu v Evropski uniji in stanju voda nameni več pozornosti. To je trenutno velik izziv. Še posebej me skrbi, da so zaradi prelova v EU – kar je dejansko isto kot kraja – razmere ušle izpod nadzora in da ima količina prednost pred kakovostjo.

Zdaj bi morali začeti resneje razmišljati o tem, kako lahko trajnostno povečamo staleže rib in zagotovimo, da bomo ribe lahko lovili tudi v prihodnosti. Pri tem se je treba osredotočiti predvsem na prosto živečega lososa in staleže prosto živečih rib. Pripraviti moramo poseben program za obnovitev populacije prosto živečega lososa.

Prihajam iz finskega dela Laponske. Za nas je nujno, da se losos vrne na drstišča v naših rekah in da se pripravi program, da se zagotovi ohranitev in okrepitev zlasti staležev prosto živečega lososa ter omogoči trajnostni lov teh staležev tudi v prihodnosti.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, 11 let sem v tem parlamentu protestiral zaradi negativnih vplivov skupne ribiške politike na mojo domovino: v skladu z mednarodnim pravom je Združeno kraljestvo imelo 65 % staležev rib v vodah Severnega morja, zajetih s SRP, v skladu s sistemom kvot pa nam je bilo po količini dodeljenih 25 % ali po vrednosti 15 % teh staležev.

Ta argument postaja teoretičen, ker so ribe dejansko izginile. Celo v času, od kar sem jaz v tem parlamentu, se je vir, ki naj bi bil obnovljiv, katastrofalno zmanjšal. V drugih državah, ki so znale spodbuditi lastništvo, dati ribičem razlog, da z morji ravnajo kot z obnovljivim pridelkom, jim je uspelo ohraniti ravni populacij rib: na Islandiji, na Norveškem, na Novi Zelandiji, na Falklandskem otočju. V Evropi pa smo doživeli „tragedijo skupne lastnine“, ko smo rekli, da je to skupni vir, do katerega imajo enak dostop vsa plovila.

Ne morete prepričati kapitana, da bo zasidral svojo barko, ko pa ve, da vode pleni nekdo drug. Kakor sem rekel, argument je zdaj dejansko teoretičen. Konec je. Naše barke so nasedle. Naša ribiška pristanišča so jalova. Naši oceani so prazni.

Pisne obrazložitve glasovanja

Poročilo: Adina-Ioana Vălean (A7-0016/2010)

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Za to poročilo sem glasovala, ker uvaja nekaj izboljšav sedanjega sistema, ki bodo podprle boljše obveščanje o investicijskih projektih, ki vključujejo energetsko infrastrukturo EU. Sistem poročanja je treba izboljšati zaradi spremembe energetskega položaja v času, ko se je povečala energetska soodvisnost držav in ko imamo notranji trg. Zaradi tega moramo nujno imeti instrumente tudi na ravni EU, ki nam bodo pomagali sprejemati odločitve o energetskem sektorju.

Podpiram spremembo pravne podlage, ki jo je predlagala Komisija, tako da bo uredba lahko temeljila na členu 194 Lizbonske pogodbe. Cilj je okrepiti vlogo, ki jo lahko imajo institucije EU v energetski politiki, zlasti pri delovanju energetskega trga in zanesljivosti virov, spodbujanju energetske učinkovitosti in razvoja novih oblik obnovljivih virov energije ter podpiranju medsebojnega povezovanja energetskih omrežij.

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Glasoval sem za poročilo o investiranju v energetsko infrastrukturo, katerega namen je zagotoviti oskrbo z energijo in konkurenčni potencial ter okrepiti boj proti podnebnim spremembam. To poročilo bo prisililo vlade Evropske unije, da bodo Komisiji posredovale informacije v zvezi z investiranjem v energetsko infrastrukturo, posodobitev ali učinkovito proizvodnjo energije, kar bo prispevalo k učinkovitosti, sodelovanju in energetskemu načrtovanju v Evropski uniji. Boj proti podnebnim spremembam, zagotavljanje oskrbe z energijo in uporaba energije iz obnovljivih virov: to so zelo pomembna vprašanja v Evropski uniji in bolj si je treba prizadevati za spodbujanje in zagotavljanje učinkovitega, usmerjenega investiranja in zagotoviti je treba, da ta vprašanja ostanejo v središču energetske politike Evropske unije.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – To poročilo sem podprl. Evropska unija je na podlagi Lizbonske pogodbe dobila nove pristojnosti in mora zagotoviti, da se te pristojnosti uporabijo v celoti in učinkovito. Pristojnost EU na področju energetske politike je okrepljena in vzpostavitev skupnega energetskega trga je prednostna naloga Evropske komisije. Vendar evropske energetske politike ni mogoče učinkovito spodbujati brez ustreznih in jasnih informacij o obstoječi in načrtovani energetski infrastrukturi ter projektih v Evropski uniji.

Nova uredba je zelo pomemben del zakonodaje v energetski politiki EU in močno upam, da bo lahko delovala v praksi. Evropske energetske politike ni mogoče učinkovito spodbujati brez ustreznih in jasnih informacij o obstoječi in načrtovani energetski infrastrukturi v Evropski uniji.

Kakor vemo, mnogo držav članic v okviru stare uredbe ni izpolnjevalo obveznosti poročanja in pri novi uredbi ne sme biti tako. Evropska komisija mora kot varuhinja Pogodbe EU zagotoviti, da vse države članice izpolnjujejo določbe uredbe in pravočasno predložijo vse potrebne informacije o pričakovanem razvoju energetske infrastrukture.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Skladna energetska politika EU je popolnoma neučinkovita, če 27 držav članic ne more zagotoviti natančnega, izčrpnega poročanja o ločenih energetskih naložbah v posameznih državah. Vendar je pomembno, da izvršilni organ Evropske unije upošteva, da je treba varovati zaupnost informacij, ki jih posredujejo nacionalne agencije, saj imamo opraviti z občutljivimi informacijami zelo pomembnega trga.

Zanesljivost oskrbe Evrope z energijo je pomembno vprašanje, vendar se mora Komisija zavedati, da se informacij, ki jih prejme ločeno od posameznih držav, ne sme razkriti, zlasti ne, kadar so informacije povsem komercialne narave. Poročanje o energetskih investicijskih projektih enkrat na dve leti bo Evropski komisiji omogočilo, da bo pripravila redno analizo, ki bo opredelila nadaljnji razvoj energetskega sistema Evropske unije. Tako bo v primeru kakršnih koli vrzeli ali težav mogoče pravočasno posredovati.

V okoliščinah, ko vse države članice niso izpolnjevale določb prejšnje uredbe o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski skupnosti, je treba najti mehanizem za izpolnjevanje pogojev poročanja, ki jih zahteva Evropska komisija.

  Antonio Cancian (PPE), v pisni obliki. – (IT) Danes glasujemo za to uredbo na podlagi večje pristojnosti, ki jo Lizbonska pogodba podeljuje Parlamentu v okviru opredeljevanja energetskih politik. Vsekakor je medinstitucionalno sodelovanje, katerega namen je načrtovati prispevek EU k sistematičnemu, racionalnemu in daljnovidnemu načrtovanju in izgradnji energetske infrastrukture, koristno: v mislih imam možne prednosti za načrtovanje TEN-E in začetek pilotnih projektov za shranjevanje CO2, ki predstavljajo prihodnost energije. Vendar bi obveznosti obveščanja, ki jih določa uredba, zaradi razširjanja novic o projektih lahko pomenile, da se politika preveč vmešava v gospodarstvo in da se spodkopava konkurenca. Zato je pomembno, da se zagotovi, da podatki, ki se zbirajo in upravljajo, ščitijo zaupnost in dejavnosti podjetij. Analiza teh podatkov bo vsekakor pomagala zagotoviti najboljšo uporabo investicij. Vendar morajo analizo spremljati konkretni finančni ukrepi, da se podprejo ta dela in zagotovi spodbuda za zasebne naložbe v sektor. Okrepiti je treba sklad Marguerite za infrastrukturo, energetiko in podnebne spremembe. Pobuda je prepričljiva in potrebna, vendar je treba ta sklad povečati s sredstvi EU, ki so že na voljo v proračunu in so povezana z oblikami financiranja, ki jih zagotavljajo Evropska investicijska banka in/ali druge finančne institucije, tako da bo ustrezno udeležen pri lastniškem deležu posameznih javno-zasebnih partnerstev, ki se uresničujejo.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Lizbonska pogodba je Evropski uniji podelila večje pristojnosti na področju energetske politike.

Nujno je, da države članice sodelujejo in tako zagotovijo učinkovitejšo, varnejšo in cenejšo energetsko politiko za svoje državljane. Ključno je, da se doseže stabilnost, ki je potrebna za to, da se zmanjša tveganje ponovne plinske krize med Ukrajino in Rusijo. S tem bi se zagotovila zanesljiva oskrba, ki jo pričakujejo države članice EU in njihovi potrošniki.

Ena od največjih prednostnih nalog EU je vzpostavitev energetskega področja. Namen podnebnega in energetskega svežnja je povečati konkurenčnost industrije EU v svetu, v katerem je čedalje več omejitev emisij ogljika.

Ta uredba o investicijskih projektih, povezanih z energetsko infrastrukturo v Evropski uniji, bo prispevala k večji preglednosti in predvidljivosti trga, podprla bo naša podjetja in vzpostavila pozitivno okolje za konkurenčnost.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Da bi Evropska komisija lahko učinkovito izvajala svoje naloge v zvezi z evropsko energetsko politiko, mora nujno biti dobro obveščena o vseh razvojih v tem sektorju. To je eden od razlogov, zaradi katerih sem se odločil glasovati za to poročilo.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Za poročilo o predlogu Uredbe Sveta o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski skupnosti in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 736/96 sem glasovala zato, ker bo to Komisiji omogočilo, da bo spremljala to infrastrukturo in predvidela morebitne težave, zlasti okoljske težave. Zato je treba poudariti pomen presoje vplivov projektov na področju energetske infrastrukture na okolje, tako da bo njihovo izgradnjo in opustitev obratovanja mogoče opraviti na trajnosten način.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na pomen integrirane energetske politike ne samo v boju proti podnebnim spremembam in pri zmanjšanju emisij CO2, temveč tudi pri zagotavljanju učinkovitosti in manjše energetske odvisnosti v Evropi, sta komunikacija in posredovanje informacij o naložbah in projektih na področju energetske infrastrukture ključna.

Za evropsko energetsko politiko je nujno, da ima Komisija aktualen pregled nad trendi na področju energetskih naložb v državah članicah, tako da lahko pripravi integrirane politike za spodbujanje večje energetske učinkovitosti in vlaganja v čistejše tehnologije in tako zagotovi čedalje večjo energetsko neodvisnost od zunanjih dobaviteljev in fosilnih goriv.

Glede na to podpiram predlog uredbe, zlasti v zvezi z nujnim izvajanjem te uredbe, kar se pri uredbi, ki naj bi jo nadomestila ta uredba, ni zgodilo.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog uredbe prispeva k vzpostavitvi evropske energetske politike, katere cilj so učinkovitost, zanesljivost in varnost. Energetska učinkovitost je prednostna politika Evropske unije, saj je treba ohraniti in čim bolj povečati vire ter izpolniti zaveze Evropske unije na področju boja proti podnebnim spremembam.

Opomnil bi vas, da je treba, preden se lotimo novih projektov, upoštevati cilj EU, da se doseže 20-odstotni cilj za energetsko učinkovitost. To pomeni, da morajo biti investicijski projekti na področju energetske infrastrukture skladni s ciljem, da se do leta 2020 doseže, da bo najmanj 20 % energije pridobljene iz trajnostnih, obnovljivih virov. Energetska politika, ki se zagovarja, mora zagotoviti nizke emisije ogljika in mora temeljiti na solidarnosti in vzdržnosti. Pomembna je zanesljivost sistema, saj mora biti delovanje neprekinjeno. Upoštevati mora poslabšanje oskrbe v energetskem sektorju, kar je mogoče opaziti tako v EU kot zunaj nje. Pozornost je treba nameniti tudi ključni naložbi v infrastrukturo, ki preprečuje težave v zvezi z zanesljivo oskrbo z energijo.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Poročevalka meni, da gre za resnično pomemben del sestavljanke v energetski politiki EU, in ugotavlja, da brez ustreznih informacij o naši energetski infrastrukturi ni mogoče uspešno spodbujati evropske energetske politike na ravni EU. Poleg našega temeljnega nesoglasja v zvezi z evropsko energetsko politiko pa je to poročilo mogoče umestiti tudi v pravni okvir ali v okvir notranjega trga.

Vendar so tu upoštevani tudi nekateri pozitivni vidiki, zlasti ko je v poročilu navedeno, da je bistveno, da se zagotovi zaupnost informacij, vsi predlogi na njihovi podlagi pa morajo biti nevtralni in ne smejo pomeniti posegov na trg na politični ravni. Poleg tega morajo biti dolžnosti poročanja zlahka izvedljive, s čimer bi preprečili nepotrebno upravno obremenitev za podjetja in upravo držav članic ali Komisijo.

Zato smo se na koncu odločili, da se vzdržimo.

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospe Vălean o predlogu Uredbe Sveta o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski skupnosti.

Dejansko je za to, da se doseže boljše ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem energije na evropski ravni, in za odločanje o najbolj preudarnih naložbah na področju infrastrukture nujen dovolj podroben pregled. To bo tudi omogočilo večjo preglednost na trgih (obenem pa varovalo podatke podjetij) in preprečilo pojav energetske odvisnosti od enega samega vira ali lokacije oskrbe.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – EU kljub razočaranju v Københavnu ne sme dopustiti, da bi pomanjkanje mednarodnega soglasja upočasnilo naša prizadevanja pri uresničevanju trajnostne energetske politike. Škotska vlada še naprej utira pot na področju obnovljivih virov energije in tudi EU ima pomembno vlogo pri nadaljnjem podpiranju programa. Za učinkovito spodbujanje naše energetske politike so potrebne ustrezne informacije o infrastrukturi in danes sem glasoval v skladu s tem.

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Potreba po obsežnem zbiranju podatkov o vlaganju v energetsko infrastrukturo v EU je jasna – za pravilno vnaprejšnje načrtovanje in opozarjanje na vse morebitne težave bo potreben pregled nad glavnimi trendi v industriji. Energetska infrastruktura bo temelj naše prihodnje gospodarske rasti. Zato jo je treba spodbujati tam, kjer lahko Evropa sodeluje pri tem.

  Erminia Mazzoni (PPE), v pisni obliki. – (IT) V predlogu se odražajo posledice kriznih razmer na področju oskrbe s plinom, do katerih je prišlo januarja 2009, ko je Komisija ugotovila, da je energetska infrastruktura Unije neustrezna. Namen Evropske komisije, ki ga je Parlament v celoti podprl, je bil zagotoviti sliko sistema energetske infrastrukture, ki se stalno posodablja. Danes je zelo negotovo, ali bodo investicijski projekti uresničeni, gospodarska in finančna kriza pa je negotovost še povečala. Menim, da je nujno treba posredovati in da je treba odpraviti pomanjkanje doslednih podatkov in informacij o investicijskih projektih. Brez teh podatkov ni mogoče analizirati pričakovanega razvoja infrastrukture Unije in uvesti zadovoljivega spremljanja ob upoštevanju medsektorskega pristopa. Poleg tega se Uredba (ES) št. 736/96, ki bo razveljavljena z zadevnim predlogom, ne uporablja več dosledno in ni združljiva z nedavnim razvojem v energetskem sektorju. Zato smo s tem predlogom okrepili obstoječi sistem in znatno izboljšali primerljivost informacij, obenem pa zmanjšali s tem povezane upravne obremenitve. Na koncu bi rada poudarila, da sem glasovala proti spremembi 81 (s katero bi se celotna veriga jedrske energije vključila v infrastrukturo, ki jo zajema uredba), saj so določbe, ki urejajo te zadeve, že v Pogodbi Euratom.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Energetska politika EU je zelo ustrezna, če nam bo v bližnji prihodnosti uspelo, da bomo uporabljali zlasti energijo iz obnovljivih virov. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe se odločitve o zadevah, povezanih z energetsko politiko, sprejemajo s postopkom soodločanja, zato je nujno, da se uredbe ponovno prilagodijo na podlagi nove pravne ureditve v EU. Zaradi tega in zato, da bodo vse države članice lahko sporočale načrtovani razvoj energetske infrastrukture na zadovoljiv in koristen način, je treba izvajati novo uredbo, tako da se to olajša in pospeši.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Celotni načrt morda res temelji na dobri zamisli – namreč na zmožnosti odzivanja na ozka grla pri oskrbi –, vendar države članice že zdaj niso izpolnjevale svojih obveznosti poročanja v skladu s staro uredbo. Zdi se, da predlog, ki je pred nami, tega ne more kaj prida spremeniti. Vendar ob sedanji obliki predloga ni mogoče izključiti niti poseganja na trgu niti čezmernih upravnih stroškov za podjetja. Zaradi tega in zato, da ne bi spodbujal birokracije, sem glasoval proti poročilu.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Cilj tega predloga resolucije je zagotoviti, da države članice posredujejo natančne informacije o svojih projektih na področju energetske infrastrukture. Čim se v energetskem sektorju začne ali prekine projekt, je o tem treba obvestiti Komisijo, tako da ima Komisija možnost, da pripravi nove ali spremenjene predloge projekta, s čimer pridobi znaten vpliv na energetsko raznolikost posameznih držav članic. To predstavlja še en korak proti centralizaciji. Zato sem glasoval proti temu predlogu resolucije.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Namen tega predloga uredbe je zagotoviti, da se Komisiji redno posredujejo natančne informacije o investicijskih projektih EU na področju energetske infrastrukture, da lahko Komisija opravlja svoje dolžnosti, zlasti tiste, ki so povezane z njenim prispevkom k evropski energetski politiki.

Razveljavljena uredba velja za zastarelo, saj ne odraža velikih sprememb v energetskem sektorju po letu 1996 (širitev Evropske unije in vidiki, povezani z zanesljivo oskrbo z energijo, obnovljivi viri energije, politika o podnebnih spremembah in nova vloga EU v energetskem sektorju v skladu z Lizbonsko pogodbo). Za to poročilo sem glasovala, ker je treba evropsko zakonodajo posodobiti na vseh področjih in zlasti v energetskem sektorju.

  Teresa Riera Madurell (S&D), v pisni obliki. – (ES) Ta uredba je zelo pomembna, ker je njen namen zagotoviti, da je Komisija natančno in redno obveščena o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture tako na nacionalni kot čezmejni ravni, tako da Unija lahko zagotovi pravilno delovanje notranjega trga in zanesljivo oskrbo vseh držav članic z energijo. Ta uredba naj bi posodobila uredbo iz leta 1996 v zvezi z zavezami Unije glede zanesljive oskrbe, podnebnih sprememb in obnovljivih virov energije po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. To poročilo je še posebej zanimivo, ker krepi vlogo uredbe kot sistema za zgodnje opozarjanje na pomanjkljivosti v povezavah. Parlamentarni Odbor za industrijo, raziskave in energetiko je vedno poudarjal, da je treba doseči 10-odstotno povezanost držav članic, kakor je določil Evropski svet, in vsaka določba, ki izpostavlja takšne pomanjkljivosti, je zelo pozitivna. Zato sem glasovala za to poročilo.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Za končno resolucijo sem glasoval predvsem zato, ker nam je med glasovanjem uspelo doseči soodločanje: to je velika zmaga, saj imamo s Pogodbo o delovanju Evropske unije (Lizbonsko pogodbo) zdaj prvič pravno podlago o energetiki za soodločanje proti volji Komisije. Zgodovinsko gledano je še pomembneje, da nam je prvič, od kar sem v tem parlamentu, uspelo doseči, da pravna podlaga ni Pogodba Euratom, čeprav ta uredba zajema tudi preglednost naložb v jedrskem sektorju. To je bilo potrjeno z izglasovanjem spremembe 30, s katero je jedrsko gorivo navedeno kot primarni energetski vir na področju uporabe te uredbe. Zagotovo se bomo zdaj morali boriti, da bomo ubranili to zmago na prihajajočih tristranskih pogajanjih s Svetom in Komisijo; države članice morajo vsaj pet let pred začetkom gradnje posredovati informacije o količini in vrsti naložb v energetske projekte. To je resnično moder ukrep za boljše energetske scenarije v prihodnosti, saj bo Komisija bolje razumela, kako se razvija energetski trg; v celoti bo treba preučiti obnovljive vire, tudi decentralizirane. Izbrisane so bile čisto vse omembe „nizkoogljični“, ki predstavljajo jedrski energiji naklonjenega trojanskega konja.

(Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 170)

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem proti poročilu gospe Vălean, ker poročilo poziva k liberalizaciji energetskega sektorja in liberalni evropski energetski politiki, in vsi vemo, kako tragične posledice bi to imelo za delavce v sektorju in za čedalje več naših državljanov, ki bi jih celo lahko doletele redne prekinitve oskrbe z električno energijo.

To poročilo na prvo mesto postavlja trg in nevtralizira javne intervencije ter daje prednost „gospodarskim subjektom“. Vemo, čigavim interesom služijo ti subjekti. Lahko nas skrbi za ohranitev obstoječe infrastrukture, če sprememba poziva k zagotovilu, da se bo prednostno vlagalo samo v prid energetskega trga.

Ni dovolj, da se za to, da bi bila ta evropska energetska politika sprejemljiva, s spremembo preprosto doda beseda „solidarnost“, ko pa prav ta sprememba obenem prepoveduje, da bi EU posegala v delovanje trga. To daje besedama „poštena konkurenca“ povsem nov pomen.

Na splošno cilj ne bi smel biti osredotočenje na prizadevanje, da se zadovolji čedalje večje povpraševanje po energiji. Namesto tega bi bilo treba dodatno financiranje za nove naložbe v infrastrukturo uporabiti za to, da bi se povečala energetska učinkovitost.

Neoliberalne dogme so kljub sedanji gospodarski krizi še vedno temelj mnogih politik EU.

Predlog resolucije RC-B7-0116/2010

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Podpiram to resolucijo in iskreno podpiram ugotovitve, določene v njej. Vesel sem, da so predsedniške volitve, ki so potekale, odrazile znaten napredek Ukrajine in da so potekale bolje od prejšnjih volitev, zlasti z vidika spoštovanja državljanskih in političnih pravic, vključno s svobodo zbiranja, združevanja in izražanja. Izpolnjevanje mednarodnih volilnih standardov kaže na to, da se je Ukrajina podala na pot do zrele demokracije in tesnejšega sodelovanja z EU na podlagi vzajemnega spoštovanja temeljnih vrednot EU. Ukrajino moramo spodbujati k dejavnemu sodelovanju v vzhodnem partnerstvu in podpreti moramo njena prizadevanja, da zagotovi več demokracije in spoštovanja pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zavezo, da bo zagotovila tržno gospodarstvo, trajnostni razvoj in dobro upravljanje.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Sem ena od tistih, ki so pripravili to resolucijo, zato sem glasovala za cilje, ki so načrtovani v njej. Po predsedniških volitvah se mora Ukrajina približati Evropski uniji. Vesela sem, da se je Ukrajina odločno podala na pot do demokracije in da razume, da upravičeno spada v skupnost evropskih demokratičnih držav. Vrata v Evropo morajo biti odprta za Ukrajino.

Pregledne volitve so pomemben korak pri krepitvi načel demokratične države. Čeprav so opazovalci izjavili, da so bile ukrajinske predsedniške volitve v skladu s strogimi zahtevami glede kakovosti in demokratičnimi načeli, bi morale ukrajinske vladne institucije vseeno sprejeti jasna volilna pravila. V Ukrajini je treba svobodo izražanja in pluralizem medijev zagotoviti vsem državljanom in kandidatom na volitvah.

Zelo pomembno je, da Ukrajina sodeluje v vzhodnem partnerstvu in parlamentarni skupščini Euronest ob sodelovanju z Evropskim parlamentom. Danes je Ukrajina evropska država, ki ima pravico, da sprejema odločitve glede Evrope. Evropska unija mora intenzivno sodelovati z Ukrajino, da bo Ukrajina okrepila demokratični proces in se vključila v Evropsko unijo.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Nedavno izvoljeni predsednik Ukrajine pošilja pomembno sporočilo s tem, ko je za svoj prvi obisk v tujini izbral Bruselj. Ukrajina je država z evropskimi težnjami in dejstvo, da bo predsednik Janukovič obiskal prestolnico EU, da bi se sestal z vodilnimi člani Komisije, poudarja, da se Kijev ozira proti zahodu.

Pred novim ukrajinskim predsednikom so veliki izzivi, saj je Mednarodni denarni sklad zaradi številnih neizpolnjenih ali kršenih zavez prekinil dogovor „stand-by“, podpisan s Kijevom. Pomembno je, da predsednik Viktor Janukovič ne pozabi na obljube, ki jih je dal ob prevzemu mandata. Ukrajina potrebuje, kakor je poudaril novi voditelj v Kijevu, notranjo stabilnost ter boj proti korupciji in utrditev gospodarstva na zdravih temeljih. Ukrajina mora ponovno pridobiti zaupanje poslovnega sektorja in mednarodne skupnosti, da bo lahko uspešno premagala gospodarsko recesijo, ki so jo poslabšale nestabilne politične razmere.

Konec volilne kampanje in Janukovičev prevzem predsedniškega položaja morata oznaniti konec populističnih praks, kot je umetno povečanje prihodkov prebivalstva na gospodarsko nevzdržni podlagi. Inavguralni govor predsednika Janukoviča daje upanje mednarodni skupnosti, da razmere v Ukrajini lahko spet postanejo normalne. V obdobju, ki zdaj sledi, se morajo te besede potrditi tudi v dejanjih.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasovanja sem se vzdržal, ker menim, da morajo odnose med Evropsko unijo in drugimi državami odlikovati enakopravnost, vzajemno koristni trgovinski in gospodarski odnosi, nevmešavanje v politike notranjega razvoja in demokratične procese posameznih držav ter seveda spoštovanje volje ljudstva. Predpogoj za izgradnjo mirne Evrope je predvsem možnost, da vsaka država določa svoje mednarodne odnose brez vsiljevanja in pritiska. Ker je zanesljiva oskrba z energijo odločilni dejavnik za države članice Evropske unije, je vloga Ukrajine pomembna, zato bi bilo treba Ukrajino spodbuditi, naj svoje energetske težave odpravi tako, da z dvostranskimi sporazumi izboljša odnose z Rusijo. To bi koristilo obema stranema in bi zagotovilo neprekinjen dotok zemeljskega plina v Evropo.

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki. – (CS) Pozdravljam pripravljeno kompromisno resolucijo o Ukrajini, ki ne samo, da obravnava vprašanje stopnje demokratičnosti zadnjih volitev, temveč tudi ponuja rešitve za težavo s tranzitnim pretokom nafte in zemeljskega plina ter Ukrajino poziva, naj sprejme Pogodbo o energetski skupnosti in zakonodajo o energetiki, ki je skladna z Direktivo 2003/55/ES. Strinjam se, da dejaven in pozitiven pristop Ukrajine k EU ni edino merilo za ocenjevanje. Prednostna naloga Ukrajine je tudi, da mora biti v dobrih odnosih s sosednjimi državami, državami vzhodnega partnerstva in skupščine EURONEST. V celoti podpiram predloge in druge določbe v tej kompromisni resoluciji in bom glasoval za njihovo sprejetje.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog skupne resolucije, ki poudarja pomen krepitve sodelovanja med EU in Ukrajino. Politična in gospodarska stabilizacija te države ter krepitev sodelovanja med Ukrajino in EU na energetskem področju sta predpogoja za priznavanje evropskih teženj Ukrajine. Stabilnost EU je odvisna tudi od stabilnosti njenih sosed.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Spominjam se upanja, ki ga je vzbudila oranžna revolucija, in preloma s sovjetsko preteklostjo, ki ga je ta revolucija omogočila ukrajinskim prebivalcem. Spominjam se obljub o uspehu, napredku, demokraciji in sodelovanju, ki so bile takrat dane Ukrajincem tako v državi kot v tujini. Takrat se je zdelo, da je Evropska unija verjetni cilj za ljudi, ki so se jasno obračali proti zahodu.

Danes, ko se je evforija polegla, se zdi očitno, da protagonisti oranžne revolucije niso bili kos izzivu. Očitno je tudi razočaranje ljudi nad načinom vodenja države.

Izvolitev kandidata, ki ga je decembra 2004 premagal gospod Juščenko, kaže bodisi na veliko razdeljenost znotraj države bodisi na spremembo javnega mnenja, pri čemer so ljudje zdaj bolj naklonjeni ruskemu vplivu.

Menim, da je pomembno, da Evropska unija ostane privlačna za Ukrajino, in da mora v ta namen uporabiti različna sredstva, ki so ji na voljo. Upam, da si bo Ukrajina še naprej prizadevala za notranjo demokratizacijo in da bo vztrajala pri njej ter da bo glede na svojo preteklost in zgodovino nadaljevala s približevanjem EU, procesom, ki se bo končal s pristopom Ukrajine kot polnopravne članice EU.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Po razpadu vzhodnega bloka in Zveze sovjetskih republik so si ukrajinski prebivalci in institucije močno prizadevali za demokratizacijo države in vzpostavitev sodobne družbe z razvojem družbenega, gospodarskega in političnega sistema, ki lahko utrdi pravno državo in spoštovanje človekovih pravic kljub težavam, ki običajno spremljajo državo, ki je v procesu obnove svoje strukturne organizacije in politične identitete.

Evropska unija je kot referenčno območje ter kraj za spodbujanje miru in gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja svojih državljanov dolžna prevzeti odločilno vlogo pri razvoju demokratičnega sistema v Ukrajini, vključno s krepitvijo mehanizmov za evropsko integracijo. To bo tudi pomagalo ublažiti regionalne spore znotraj države, ki ima velik geostrateški pomen za EU zaradi odnosov z Rusijo in Srednjo Azijo zlasti v energetskem smislu. V tem procesu bi poudaril tudi prispevek tega predloga resolucije k vključitvi velike skupine priseljenih Ukrajincev v EU ter spodbujanju vloge mladih in izobraževanja v smislu družbenega, gospodarskega in kulturnega napredka v Ukrajini.

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. – (RO) Na podlagi današnjega glasovanja o resoluciji o razmerah v Ukrajini nismo pozdravili samo izvedbe predsedniških volitev v skladu z demokratičnimi načeli, temveč tudi inavguracijo novega predsednika, od katerega pričakujemo, da bo v odnosih z EU vodil politiko odprtosti in sodelovanja. Poudarili smo, da je pomembno, da se podpišejo dodatni sporazumi v energetskem sektorju, tako da se zagotovi zanesljiva oskrba z energijo. S tem glasovanjem smo pozdravili tudi potrebo po tem, da se nadaljujejo razprave za vzpostavitev ugodnega sistema za izdajanje vizumov. S sporočilom, ki je bilo poslano danes, je bila Ukrajina povabljena k nadaljnjemu sodelovanju z nami, tako da se bo jasno zavezala napredovanju proti demokraciji. S tem glasovanjem smo ponovno potrdili naše, tudi ob drugih priložnostih izrečene besede, da moramo prek dialoga in trdnih zavez pokazati odprt pristop, tako da bomo Ukrajini dali potrebno spodbudo za naklonjenost proevropskemu razvoju. Ukrajina pa mora dokazati, da je partnerka, vredna našega zaupanja.

  Tunne Kelam (PPE), v pisni obliki. – Podprl sem spremembo 2 predloga skupne resolucije o razmerah v Ukrajini, ki je bila vložena v imenu skupine ECR in ki izraža skrb, da bo projekt plinovoda Severni tok spodkopal načelo solidarnosti pri zanesljivi oskrbi EU z energijo in bo zgrajen za to, da bi se obšla Ukrajina. Čeprav ni neposredno pomembno za sedanje razmere v Ukrajini, se popolnoma strinjam z mnenjem, da je ruska vlada pripravila projekt Severni tok predvsem kot politični projekt, katerega cilj je razdeliti Evropo in osamiti ne samo Ukrajino, temveč tudi nekatere nove države članice. Ta sprememba opominja na to, da razprava o Severnem toku ni končana, temveč da se bo nadaljevala. EU, ki z izvajanjem načela solidarnosti na energetskem področju vzpostavlja skupni energetski trg, se ne more zanašati na dolgoročni odnos s politično usmerjenim monopolom v lasti države, ki je že doživel gospodarski neuspeh in nasprotuje temeljnim načelom EU o odprti konkurenci, preglednosti ter ločitvi proizvodnje, prevoza in distribucije.

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. – (RO) Za osnutek resolucije, ki ga je vložila Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), sem glasoval, ker menim, da mora EU pomagati Ukrajini pri uresničevanju demokratičnih reform in evropskih vrednot ter zagotavljanju človekovih pravic in pravic pripadnikov narodnih manjšin.

Novi ukrajinski predsednik je zmagal na volitvah na podlagi programa, ki manjšinam zagotavlja pravice, in EU mora podpreti učinkovito, dolgoročno izvajanje tega programa. Ob upoštevanju tega je treba sprejeti in izvrševati zakon o izvajanju Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih. Treba je razveljaviti prejšnje ukrepe, ki so zelo omejili zmožnost šol, da poučujejo v maternih jezikih manjšin. Izboljšati je treba zastopanost manjšin v lokalnih, okrožnih, regionalni in centralnih institucijah v Ukrajini. Zagotoviti je treba, da se bodo v skladu z evropskimi standardi spoštovale pravice vseh manjšin, vključno z Rusi, Poljaki, Tatari, Bolgari, Grki, Romuni, Madžari, Judi in Romi. Nobena manjšina ne sme biti prezrta.

Rad bi opozoril na to, da je treba ohraniti in restavrirati kulturno in zgodovinsko dediščino regije Černivci, ki je del judovske, nemško-avstrijske, poljske, romunske, ruske in ukrajinske kulturne zapuščine. Menim, da mora biti ohranitev te dragocene evropske večkulturne in večverske dediščine, vključno s pokopališči, spomeniki, stavbami in cerkvami v Severni Bukovini, prednostni cilj sodelovanja EU in Ukrajine.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nedavne volitve v Ukrajini ob upoštevanju izjav misije za opazovanje volitev OVSE/ODIHR, po mnenju katere je bila izpolnjena večina mednarodnih standardov, kažejo na to, da se ta država še naprej pozitivno razvija s približevanjem prihodnji vključitvi v EU. Vendar je ključno, da so ukrajinski politiki in oblasti zavezani temu, da čim prej zagotovijo politično in gospodarsko stabilizacijo. V ta namen je treba uresničiti potrebne ustavne reforme, utrditi pravno državo, vzpostaviti socialno tržno gospodarstvo, obnoviti prizadevanja za boj proti korupciji ter izboljšati razmere za poslovanje in naložbe.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Predlog resolucije o razmerah v Ukrajini zelo dobro obravnava sedanje razmere v tej državi in razmere v zvezi s predsedniškimi volitvami. Ukrajinske politike in vladne organe opominja na potrebo po politični in gospodarski stabilizaciji, ki jo je mogoče doseči predvsem z ustavno reformo, utrditvijo pravne države, vzpostavitvijo socialnega tržnega gospodarstva, ponovnimi prizadevanji za boj proti korupciji in izboljšanjem razmer za poslovanje in naložbe. Vendar menim, da gre razmišljanje v zvezi s hitro vključitvijo Ukrajine v območje proste trgovine, z drugimi besedami, v skupni notranji trg EU predaleč. Ukrajina mora vztrajno graditi in krepiti svoje gospodarstvo in doseči dogovor o svojih potrebah. Kljub vsej evropski usmerjenosti Ukrajine ne smemo pozabiti ali prezreti globoke ukoreninjenosti te države na območju vpliva Rusije in to moramo upoštevati. Iz razlogov, ki sem jih navedel, sem se vzdržal glasovanja o predlogu resolucije.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) V besedilu je nekaj dobrih izjav, kot je obsodba komunističnega režima. Po drugi strani menim, da obsežna liberalizacija vizumskih omejitev in hitra vključitev Ukrajine v skupni trg nista smotrni. Zato sem se glasovanja vzdržal.

  Kristiina Ojuland (ALDE), v pisni obliki. – (ET) Gospod predsednik, podprla sem resolucijo Evropskega parlamenta o razmerah v Ukrajini. Med drugim menim, da moramo odločitev novoizvoljenega predsednika Janukoviča, da ob svojem prvem obisku v tujini pride v Bruselj, vzeti zelo resno. To je jasno sporočilo, da Ukrajina nadaljuje s svojim povezovanjem z Evropsko unijo. Menim, da je pomembno, da Evropska unija v sedanjih razmerah podpre Ukrajino s sklenitvijo pridružitvenega sporazuma in odpravo vizumov pod pogojem, da Ukrajina izpolni svoje cilje. Vrata Evropske unije morajo ostati odprta za Ukrajino.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Pozdravljam dejstvo, da so predsedniške volitve v Ukrajini potekale v skladu z demokratičnimi standardi. Na začetku leta 2010 je ukrajinska demokracija pokazala, da je živa. Omeniti je treba zlasti visoko volilno udeležbo. Danes sam rezultat ukrajinskih volitev ni vzrok za pridržke, zaradi katerih se utegne rezultat izpodbijati na sodišču.

Vendar se Evropska unija ne sme ustaviti pri izražanju odobravanja načina, na katerega so bile izvedene volitve. Bistveno je, da se Ukrajini ponudi evropska perspektiva v več korakih. Prvi korak bi moral biti sodelovanje v vzhodnem partnerstvu, zadnji pa članstvo v Evropski uniji. Evropska unija mora v odnosih z Ukrajino ohraniti politiko odprtih vrat. O stopnji integracije z različnimi skupnostmi mora odločati Ukrajina – to bi moralo biti odvisno od suverene odločitve ukrajinske družbe.

Izboljšanje odnosov med Ukrajino in Rusijo je ključnega pomena za Evropsko unijo. Kajti posledice dvostranskih odnosov med Ukrajino in Rusijo zadevajo tudi države članice EU. Pozdravljam napoved izboljšanja teh odnosov.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Predsedniške volitve v Ukrajini so bile v skladu z mednarodnimi volilnimi standardi. Država je naredila korak proti evropski demokraciji. To je dokaz, da se v Ukrajini čedalje bolj utrjuje mnenje, da je Ukrajina del skupnosti evropskih demokratičnih držav.

Upajmo, da bo novi ukrajinski predsednik zanesljiv partner, s katerim bomo lahko sodelovali pri krepitvi stabilnosti in gospodarskega razvoja v vzhodni Evropi skupaj z drugimi sosednjimi državami. Eden od najpomembnejših praktičnih ukrepov v odnosih EU z Ukrajino je poenostavitev vizumskega režima, katere končni cilj je odprava vizumov za državljane Ukrajine, ki potujejo v EU.

Za to resolucijo sem glasoval, ker upošteva pozitivne spremembe v tako pomembni sosednji državi EU, čeprav ostaja še veliko zapletov in napetosti med različnimi vladnimi institucijami v tej državi.

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki. – (PL) Na tem plenarnem zasedanju smo glasovali o resoluciji Evropskega parlamenta o razmerah v Ukrajini. Resolucijo sem podprl, ker je zelo pomembna izjava naše institucije, ki dokazuje, da pozorno spremljamo razvoj demokracije v Ukrajini. Resolucija na splošno dobro ocenjuje potek predsedniških volitev in poziva k prizadevanjem, da se zagotovi politična in gospodarska stabilnost države. Ključna točka je, da je bistveno, da se okrepi sodelovanje med Ukrajino in EU, zlasti na energetskem področju. Po mojem mnenju sta bili sporni 2 spremembi. Prva je bila povezana z manjšinskimi jeziki. Glasoval sem proti tej spremembi, ker je povečala možnost uporabe ruskega namesto ukrajinskega jezika. Druga sprememba je bila sprememba o plinovodu Severni tok. V tem primeru sem glasoval za spremembo, ker sem želel izraziti svoje nasprotovanje izgradnji tega plinovoda.

Predlog resolucije RC-B7-0123/2010

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Evropska unija se je zavzemala za ustanovitev Sveta Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC) in je skupaj z državami članicami prevzela dejavno in vidno vlogo, da bi podprla učinkovit organ, ki obravnava sodobne izzive za človekove pravice. Nova institucionalna struktura, ki se je vzpostavila po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, je priložnost za povečanje doslednosti, vidnosti in verodostojnosti delovanja EU v okviru UNHRC. Zato je pomembno, da EU na trinajstem zasedanju UNHRC zavzame skupno, usklajeno stališče glede vseh zadev, o katerih se bo razpravljalo. EU mora v okviru razširjenega sistema Združenih narodov imeti učinkovit vpliv in mora biti še naprej zavezana iskanju skupnega stališča, prav tako pa mora povečati prilagodljivost pri manj pomembnih vprašanjih, da se bo lahko hitreje in učinkoviteje odzivala na pogajanjih o temeljnih vprašanjih. Predvsem mora biti dejavno zavezana oblikovanju namenskih vzvodov UNHRC za hitro in učinkovito odzivanje na krize človekovih pravic v Iranu, Afganistanu, Iraku in Jemnu.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – Človekove pravice se še vedno kršijo v mnogih državah in obžalovanja vredno je, da mednarodna skupnost hudih kršitev včasih ne obravnava pravočasno in ustrezno. Nimamo usklajenega pristopa na mednarodnem prizorišču. Vloga EU kot globalnega akterja se je v zadnjih desetletjih okrepila in Evropska služba za zunanjepolitično delovanje, ki je bila nedavno ustanovljena v skladu z Lizbonsko pogodbo, bi lahko pomagala Uniji pri uspešnejšem delovanju za skladnejše, doslednejše in učinkovitejše doseganje globalnih ciljev in obravnavanje kršitev človekovih pravic. EU ima zdaj odlično priložnost, da okrepi svojo vlogo v Svetu Združenih narodov za človekove pravice, in bi morala svojo vlogo v celoti izkoristiti za povečanje vidnosti in verodostojnosti delovanja EU na področju človekovih pravic.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) V kompromisni resoluciji, o kateri smo glasovali v tem parlamentu, so na žalost deli, zaradi katerih ne morem glasovati za to resolucijo. UNHCR je politični organ, ki je podvržen „skrajni politizaciji“, kakor se priznava v besedilu resolucije. Vendar bi lahko – menim – povedali veliko več, še posebej ker obravnavamo temo, ki je občutljiva in za mnoge od nas pomembna, namreč človekove pravice. Ob branju besedila opažam obžalovanja vredno slabost – morda ne za politiko diplomacije, gotovo pa za politiko vrednot – in to je pomanjkanje odločnosti pri kritiziranju splošno znanih vidikov, zaradi katerih je UNHCR zelo sporen organ. Dejansko bi lahko bili odločnejši in bi lahko ostreje nasprotovali kandidaturi Irana na naslednjih volitvah v Svet. Nikjer ni izrecno omenjena nesmiselna sestava Sveta, v katerem je preveč članic, ki so komajda upravičene do pridiganja o človekovih pravicah in ki so očitno še manj upravičene do tega, da bi lahko komur koli sodile ali ga privedle pred sodišče. Moj glas je zato glas zadržanosti in skepticizma do tega besedila: glasovanja sem se vzdržala v upanju, da si bo Parlament snel diplomatski klobuk – njegova naloga ni, da je diplomatski – in se pogumneje vključil v boj za vrednote in človekove pravice.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Kljub temu, da predlog resolucije vsebuje pozitivne elemente, sem se glasovanja vzdržal, ker so bile pomembne spremembe, ki jih je vložila Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice, zavrnjene in zato vsebina ni bila ustrezna. Evropska unija mora podpreti prizadevanja Združenih narodov, da se zagotovi spoštovanje človekovih pravic po vsem svetu. Biti mora v središču tovrstne pobude, še toliko bolj dandanes, ko so kršitve bolj kot ne pravilo v avtokratskih režimih, ki se udeležujejo „kapitalističnega nasilja“ zato, da bi vsilil svoje protisocialne politike. Evropska unija mora ponovno preučiti svoje odnose z Državo Izrael ob resnem upoštevanju vojaških operacij Izraela na palestinskem ozemlju in napadov na pravice Palestincev, vključno s pravico, da sčasoma dobijo lastno domovino. Evropska unija se mora odreči kampanjam ZDA za „izvoz demokracije“ in vzpostaviti okvir za mednarodne odnose s spoštovanjem pravil mednarodnega prava in okrepljeno vlogo za Združene narode.

  Anna Maria Corazza Bildt, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE), v pisni obliki. – (SV) Švedski konzervativci smo danes, 25. februarja 2010, glasovali za skupno resolucijo o trinajstem zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice, B7-0123/2010. Vendar bi radi poudarili, da menimo, da je treba države članice EU pozvati, naj na splošno obsodijo kršitve človekovih pravic, in da je obžalovanja vredno, da Svetu Združenih narodov za človekove pravice ni uspelo dovolj hitro obravnavati resnih kršitev človekovih pravic tudi v drugih državah, ki niso omenjene v resoluciji, na primer na Kubi in v drugih državah.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Poudariti moram, da je to, da mednarodno pravo o človekovih pravicah in humanitarno pravo izpolnjujejo vse strani, v vseh okoliščinah, še vedno odločilni pogoj za vzpostavitev pravičnega in trajnega miru po vsem svetu.

Menim, da bi usklajeno delovanje visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter držav članic, ki pozivajo k trdnemu skupnemu stališču, na ravni Evropske unije zagotovilo, da bi krivci odgovarjali za kršitve mednarodnega prava o človekovih pravicah in mednarodnega humanitarnega prava.

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za resolucijo o izhodiščih Organizacije združenih narodov za ukrepanje na področju enakosti med spoloma, ki opredeljuje ključne korake, ki so potrebni za to, da Evropska unija izpolni strateške cilje glede enakosti med ženskami in moškimi. Obstaja jasna potreba po tem, da Komisija okrepi prizadevanja za zbiranje primerljivih podatkov o kritičnih kazalnikih za spremljanje izvajanja izhodišč za ukrepanje in da te podatke prevede v redne preglede pobud za vključevanje načela enakosti med spoloma na številnih političnih področjih. Zlasti je pomembno, da se spremlja in ukrepa v zvezi z vidikom spolov pri revščini, nasilju in potrebah deklic. Spremljanje načrta Komisije za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 mora upoštevati dolgoročne posledice gospodarske krize in sprememb podnebja v družbi, ki se stara in je čedalje bolj etnično raznolika. V Evropi in na svetovni ravni je treba priznavati in spodbujati spolno in reproduktivno zdravje in s tem povezane pravice. Evropska unija mora zdaj postati podpisnica Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, kar je pravni ukrep, ki ga je omogočil začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog skupne resolucije o trinajstem zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Nova institucionalna struktura EU je edinstvena priložnost za povečanje doslednosti, vidnosti in verodostojnosti EU v Svetu Združenih narodov za človekove pravice. Tudi dejavnosti visoke predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko bodo pomagale okrepiti zmožnost EU za sodelovanje z državami iz drugih regionalnih blokov z namenom, da se zaustavijo kršitve človekovih pravic, vključno z nasiljem, ki je posebej usmerjeno na ženske in otroke.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Politizacija Sveta za človekove pravice in nenehno blokiranje tistih, ki zavzemajo trdnejše stališče pri obsojanju kršitev človekovih pravic na različnih koncih sveta, upravičujeta spremembo strukture Sveta in načina delovanja. Napovedana kandidatura Irana je še eno znamenje, da pot, ki jo je ubral ta organ, morda ni verodostojna in varna ter da države, ki so v preteklosti vedno znova kršile človekove pravice, lahko uporabijo članstvo v Svetu za to, da poskusijo prikriti svoje kršitve.

Evropska unija mora dejavno sodelovati pri delu Sveta, obenem pa se mora zavedati svojih omejitev in težav ter poskusiti posredovati uravnoteženo, a strogo in natančno mnenje o tem, kaj naj bi bilo spoštovanje človekovih pravic. V tem primeru bo sposobna izpolniti svoje obveznosti pri tej zadevi.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Svet za človekove pravice (UNHRC) je platforma, specializirana za splošne človekove pravice, in poseben forum, ki se ukvarja s človekovimi pravicami v sistemu OZN. Spodbujanje in varstvo univerzalnosti človekovih pravic sta del pravnega, etičnega in kulturnega pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev njene enotnosti in celovitosti.

Prepričan sem, da države članice EU nasprotujejo vsem poskusom spodkopavanja konceptov univerzalnosti, nedeljivosti in medsebojne odvisnosti človekovih pravic. Pričakujem, da bodo države članice dejavno sodelovale v letni interaktivni razpravi o pravicah invalidov in na letnem srečanju o otrokovih pravicah … Rad bi poudaril pomen trinajstega zasedanja UNHRC, ki se ga bodo udeležili ministri in drugi visoki predstavniki. Dnevni red tega zasedanja vključuje gospodarsko in finančno krizo ter deklaracijo Združenih narodov o izobraževanju in usposabljanju za človekove pravice. Za konec, pozdravljam ponovno vzpostavitev delovanja ZDA v organih OZN in kasnejšo izvolitev te države za članico UNHCR ter konstruktivno delo te države na področju svobode izražanja na 64. zasedanju Generalne skupščine OZN.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Strinjamo se z načelom, omenjenim v poročilu, glede univerzalnosti, nedeljivosti in medsebojne odvisnosti človekovih pravic. Vendar pa je ravno na teh istih predpostavkah treba poudariti nezdružljivo nasprotje med tem stališčem in resnim napadom na pravice delavcev in ljudi, ki je posledica krize kapitalističnega sistema, vključno z visokimi stopnjami brezposelnosti, vse večjo revščino in vse težjim dostopom do kakovostnih javnih storitev po dostopnih cenah. Žal večina v Parlamentu teh razmer ni ustrezno upoštevala.

Obžalujemo zavrnitev predlogov, ki jih je podala naša skupina, predvsem naslednjega:

- izpostavlja, da morajo države članice ZN zagovarjati suverenost pri preskrbi s hrano in njeno zanesljivost, kot instrument za zmanjševanje revščine in brezposelnosti;

- pozdravlja dejstvo, da je Poročilo visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice o kršitvah človekovih pravic v Hondurasu po državnem prevratu na dnevnem redu trinajstega zasedanja UNHCR; poziva države članice EU, naj si prizadevajo za strogo obsodbo državnega prevrata in za obnovitev demokracije in pravne države;

- izraža zaskrbljenost nad razmerami v Kolumbiji, predvsem zaradi odkritja več tisoč neidentificiranih žrtev.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za resolucijo na trinajstem zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice, predvsem da bi toplo pozdravila pobudo, ki jo je UNHCR postavil na vrh svojega programa vpliv svetovne gospodarske in finančne krize na uresničevanje vseh človekovih pravic. Prav tako je treba izpostaviti potrebo po močnejšem skupnem stališču EU glede spremljanja misije za ugotavljanje dejstev v konfliktu v Gazi in južnem Izraelu; v zvezi s tem je ključnega pomena, da se izvedejo priporočila, ki izhajajo iz poročila gospoda Goldstonea. Prav tako vzbuja skrb kandidatura Irana na volitvah UNHRC, ki bodo potekale maja 2010 in ji mora slediti močno ukrepanje EU, da bi bilo mogoče državam z dvomljivim slovesom glede spoštovanja človekovih pravic preprečiti izvolitev.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Svet za človekove pravice medvladni organ, katerega glavni namen je obravnavanje kršitev človekovih pravic in glede na to, da je eden izmed gradnikov evropske enotnosti in celovitosti spoštovanje in varstvo univerzalnosti človekovih pravic, želim spodbuditi UNHRC v upanju, da se bo še naprej bojeval proti vsem oblikam diskriminacije.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Naša resolucija je naslovljena na svet OZN za človekove pravice, institucijo, za katero upamo, da bo napredovala do funkcije svetovnega nadzornega organa pri spoštovanju pravic, vrednot in najbolj temeljnih svoboščin. Pogojnik uporabljam zaradi tega, ker legitimnost UNHCR močno načenja njeno pomanjkanje nepristranskosti.

Kar naenkrat pa imamo opraviti z dodatnim vprašanjem kandidature Irana. To je provokacija. Ta država, ta vlada, ta predsednik zaničuje pravice moških in žensk. V letu 2008 je bilo obešenih ali kamenjanih vsaj 346 državljanov te države, vključno z mladoletnimi osebami. Sodni postopki tam so absurdni. Uporablja se mučenje. Svoboda govora, svoboda združevanja in svoboda tiska ne obstajajo. Manjšine, še posebej Baha’is, so sodno preganjane. Vse oblike demonstracij so bile vse od predsedniških volitev junija 2009 krvavo in sistematično zatrte. Še bi lahko nadaljevala.

Svet potrebuje vodstvo, ki temelji na univerzalnih vrednotah. Če ZN želijo biti forum za ta dialog, morajo zagotoviti, da bodo njihovi organi objektivni. Kandidatura Irana je več kot le preskus verodostojnosti ZN; je preskus njihove smiselnosti.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem za končno besedilo resolucije, med drugim tudi zaradi tega, ker ohranja odstavke, ki se nanašajo na skupno študijo, povezano z obstojem skritih centrov za pridržanje, potrebno izvedbo priporočilo iz poročila gospoda Goldstonea in Mednarodnega kazenskega sodišča, ter zaradi tega, ker vključuje tudi spremembo glede Zahodne Sahare, ki jo je predložila GUE. Prav tako sem vesel, da je bila zavrnjena zahteva gospoda Broka glede ločenega glasovanja o odstavku, ki se nanaša na razžalitev ver in da se odstavek glasi tako:

10. Ponavlja svoje stališče o konceptu „razžalitve ver“ in, četudi priznava, da se je treba v celoti posvetiti problemu diskriminacije verskih manjšin, meni, da vključitev tega koncepta v protokol o dodatnih standardih glede rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in vseh oblik diskriminacije, ni primerna; poziva države članice OZN, naj v celoti spoštujejo veljavne standarde o svobodi izražanja in svobodi vere in prepričanja;

Želeli smo obdržati ta stavek, saj smo mnenja, da ne potrebujemo nove zakonodaje na ravni ZN, ki bi se nanašala na koncept razžalitve ver, saj že imamo mednarodne standarde in sicer omenjeni protokol, ki preprečuje diskriminacijo verskih manjšin.

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Politika EU o spoštovanju človekovih pravic je ena izmed najpomembnejših vrednot, ki jo izvajamo v praksi. Politika Skupnosti o spoštovanju človekovih pravic vključuje varstvo državljanskih, političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic. Velik pomen namenja podpori pravic žensk, otrok in narodnih manjšin, predvsem pa boju proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam diskriminacije. Zelo nevarno je, kadar se zakonodaja, ki diskriminira manjšine, uporablja za kršenje njihove pravice do verske svobode, ali kadar omejuje njihov dostop do izobraževanja in zaposlovanja, ter jim tako omejuje pravico do dela, kar posledično omejuje njihovo pravico do ustreznega življenjskega standarda. Dosedanje delo Unije na tem področju nam daje pravico, da zahtevamo spoštovanje visokih standardov na področju demokracije in človekovih pravic s strani drugih.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) V zvezi s temo človekovih pravic, na vseh ravneh in vseh področjih EU, je treba poudariti, da naša dolžnost v funkciji poslancev v EP ni le kritiziranje in pripravljanje resolucij o tretjih državah, ampak tudi pozorno spremljanje držav članic EU in posvečanje pozornost vsakemu najmanjšemu pojavu kršitev človekovih pravic. V primerih ko so kršene človekove pravice, Evropski parlament pripravi resolucijo, ki se nanaša na ustrezno državo. Preden kritiziramo druge, moramo najprej zaustaviti kršitev človekovih pravic v EU in šele potem bomo lahko kritizirali druge ter jim skušali kar v največji meri pomagati.

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (FR) Te resolucije nisem podprla, ker ne izpostavlja pomembnosti človekovih pravic krščanskih manjšin na Bližnjem vzhodu. Obžalujem pomanjkanje poguma v zvezi z obsodbo napadov na krščanske manjšine na Bližnjem vzhodu in da ta problem ni bil predstavljen Svetu za človekove pravice. Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2009 poimenovala kot „mednarodno leto učenja o človekovih pravicah“, EU pa je 2010 označila za „evropsko leto boja proti revščini“. Ne smemo pozabiti, da so ZN skrajno revščino označili kot kršitev človekovih pravic. V marmor Evropskega parlamenta in zgradbe Sveta Evrope smo vgravirali leitmotiv 17. oktobra – mednarodnega dne za odpravo revščine: „Kadarkoli mora moški ali ženska živeti v revščini, prihaja do kršitev človekovih pravic. Naša glavna dolžnost je, da se združimo in zagotovimo spoštovanje teh pravic. Oče Joseph Wresinski“. Naša resolucija ne izraža globoke zaskrbljenosti glede skrajne revščine, kot kršitve človekovih pravic. Zaradi tega vabim člane Evropskega četrtega svetovnega odbora, da v skladu s tem pošlje pismo delegatom generalne skupščine ZN, v katerem bo izražena zaskrbljenost Parlamenta na tem področju.

Predlog resolucije B7-0118/2010

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Enakost med ženskami in moškimi je temeljna pravica in skupna vrednota Evropske unije. Prav tako je predpogoj za doseganje ciljev EU glede gospodarske rasti, zaposlovanja in socialne kohezije. Čeprav je bil dosežen velik napredek pri uresničevanju ciljev pekinških izhodišč za ukrepanje, sprejetih 1995, so stereotipi in neenakost spolov še vedno prisotni.

Ponoven pregled lizbonske strategije mora biti bolj osredotočen na enakost spolov, določiti mora nove cilje in okrepiti povezave s pekinškimi izhodišči za ukrepanje, da bodo države članice s posebnimi politikami dosegle konkretne rezultate. Ravno zaradi tega je potrebno boljše spodbujanje izmenjave izkušenj in dobrih praks med državami članicami na vseh področjih, na katere vplivajo pekinška izhodišča za ukrepanje.

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za resolucijo o Pekingu +15 – izhodiščih Organizacije združenih narodov za ukrepanje na področju enakosti med spoloma. Evropski parlament danes, petnajst let po sprejetju pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, razpravlja o globalnem napredku z vidika enakosti spolov. Enake priložnosti za ženske in moške predstavljajo eno izmed temeljnih vrednot Evropske unije. Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji izpostavlja številne vrednote, ki so skupne državam članicam: pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakost moških in žensk. Čeprav je na nekaterih področjih in industrijskih sektorjih prišlo do znatnega napredka, neenakosti še vedno ostajajo. V povezavi s tem si mora Evropska unija še naprej prizadevati, da bi odpravila ta vprašanja. Enakost je treba zagovarjati na vseh področjih. Evropska komisija mora pri pripravi strategij za boj proti gospodarski krizi in vplivu podnebnih sprememb na evropski ravni upoštevati tudi vpliv, ki ga imajo te strategije na ženske. Resolucija spodbuja razvoj strategij in instrumentov, ki so potrebni za vzpostavitev razmer na področju enakosti spolov in ki jih je pripravil Evropski inštitut za enakost spolov.

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo o Pekingu°+15 – izhodiščih Organizacije združenih narodov za ukrepanje na področju enakosti med spoloma, saj strateški cilji pekinških izhodišč za ukrepanje kljub prizadevanjem niso bili uresničeni in neenakost ter stereotipi o spolih še vedno obstajajo, ženske pa so na področjih, ki jih obravnavajo izhodišča, še vedno v podrejenem položaju.

Obžalujemo pomanjkanje pravočasnih, zanesljivih in primerljivih podatkov, zbranih na nacionalni ravni in ravni Evropske unije za kazalnike, določene za spremljanje pekinških izhodišč za ukrepanje, ki vključujejo ženske in revščino, nasilje nad ženskami, institucionalne mehanizme, ženske v oboroženih spopadih ter deklice. Komisija mora nadaljevati vsakoletno spremljanje izvajanja pekinških izhodišč za ukrepanje ter učinkovito uporabljati kazalnike in analitična poročila kot prispevek k različnim področjem politike, pa tudi kot podlago za nove pobude za doseganje enakosti med spoloma. Ponovno želimo poudariti potrebo po sistematičnem izvajanju in spremljanju vključevanja načela enakosti med spoloma v zakonodajne, proračunske in druge pomembne postopke, strategije, programe in projekte na področju različnih politik.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to resolucijo, saj moramo v Evropski uniji razviti dodatno perspektivo enakosti spolov. Evropska komisija mora pripraviti strategijo ukrepov za smernice enakosti spolov ter pri tem upoštevati gospodarsko in finančno krizo, trajnostni razvoj, kot tudi trenutne prednostne naloge smernic, enako ekonomsko neodvisnost za ženske in moške, usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, enako zastopanost žensk in moških v procesu sprejemanja odločitev.

Trenutno obstaja izrazito primanjkuje podatkov o enakosti spolov, nasilju nad ženskami in institucionalnih mehanizmih. Zelo pomembno je, da države članice kar se da tesno sodelujejo z Evropskim institutom za enakost spolov, katerega naloga je med drugim tudi, da obdeluje primerljive podatke. Institut bo vodil statistiko, izvedel raziskavo, katere cilj bo zagotoviti analize zadev, povezani s enakostjo spolov, prav tako pa bo izvedel študije na statistikah kazalnikov podatkov in pojasnitvah podatkov. Cilji, določeni v programu dela instituta, bi morali še posebej prispevati k izvajanju kazalnikov, določenih v Pekingu.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Enakost spolov je temeljno načelo našega časa, vendar pa neenakost spolov še vedno ostaja, strateški cilji pekinških izhodišč pa v veliki meri ostajajo neizpolnjeni.

Pozdravljam predlog resolucije o katerem bo danes na plenarnem zasedanju potekalo glasovanje, saj gre za pobudo, namenjeno izboljšanju institucionalnih mehanizmov za spodbujanje enakosti spolov.

Integracija načela enakosti spolov pri razvoju sodelovanja je ključnega pomena za spodbujanje bolj poštene, napredne in bogate družbe.

Poudariti želim pomembnost vloge, ki jo imajo ženske v znanosti in tehnologiji. Ženske so vse bolj prisotne na področjih znanstvenih raziskav, vendar ostajajo daleč stran od vrha svojih karier in centrov sprejemanja odločitev. Izkoriščanje tega potenciala je ključnega pomena za spodbujanje poštenega ravnotežja ter podpiranje rasti in zaposlovanja.

Ključnega pomena je, da se integracija načela enakosti spolov obravnava v različnih področjih politike, kot eden izmed stebrov bolj poštene, napredne in bogate družbe.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kot vztrajni zagovornik človekovih pravic in načela enakosti ne želim spodkopavati pobud, katerih cilj je ščititi pravice žensk in deklet. Takšne pravice so pogostokrat resno kršene v svetu, kjer so ženske še vedno glavne žrtve zločinov nad njihovim fizičnim dobrim počutjem in spolnim samoodločanjem.

Vendar pa enakost spolov ne more nikoli prikriti naravne, družbene in kulturne razlike med spoloma; enake pravice ne pomenijo isto, kot enako obravnavanje. Moški in ženske morajo biti obravnavani pošteno, pri čemer morajo imeti enake pravice, hkrati pa morajo biti upoštevane njihove potrebe. V primeru žensk je to še posebej pomembno na področjih, kot je pomoč pri materinstvu, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja in posebna zaščita pred zločini, ki so pretežno zakrivljeni nad ženskam in otroci, kot so spolno izkoriščanje, trgovina z ljudmi ali zloraba.

Na koncu želim poudariti, da nobena pobuda EU na tem področju ne more biti namenjena zagotavljanju pravice do splava v imenu spolnega ali reproduktivnega zdravja; o tem se morajo še naprej odločati posamezne države članice.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Enakost spolov je temeljno načelo Evropske unije in je vključeno v Pogodbo o delovanju Evropske unije. Zaradi tega ima Unija posebno nalogo spodbujanja in vključevanja načela enakosti med ženskimi in moškimi v vse dejavnosti. Nobenega dvoma ni, da nesrečne razmere spolne diskriminacije tudi danes obstajajo, tako v državah v razvoju, kot tudi v razvitih državah – in še posebej v Evropski uniji – na vseh socialnih, gospodarskih in kulturnih ravneh. Da bi se bilo mogoče uspešno boriti s tem pojavom, je treba nujno zagotoviti obstoj učinkovitih mehanizmov za prepoznavanje problemov in zbiranje informacij, ne da bi se pri tem pojavljale ovire ali politične omejitve, da bi tako bilo mogoče na jasen in trajnostni način ugotoviti vzroke in posledice ter pripraviti popoln odgovor. Ta strukturni problem ovira predvsem napredek in razvoj skupnosti, pa tudi človeštvo na splošno.

Menim, da bi moralo izkoreninjenje nasilja v družini predstavljati najpomembnejšo prednostno nalogo. Da bi to bilo mogoče, je ključnega pomena zagotavljanje kulturne, socialne in gospodarske enakosti med moškimi in ženskami. Gospodarska in finančna kriza, vpliv podnebnih sprememb in starajoča se družba so dejavniki, ki jih morajo Evropska komisija in države članice upoštevati v ukrepih in politikih, namenjenih spodbujanju enakosti spolov.

  Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE), v pisni obliki. – (SV) Švedski konzervativci smo danes 25. februarja 2010 glasovali za resolucijo o Pekingu°+15 – izhodiščih Organizacije združenih narodov za ukrepanje na področju enakosti med spoloma, B7-0118/2010. Kljub temu pa želimo poudariti, da po našem mnenju poglavje o enakosti ne bi smelo biti vključeno v revizijo Lizbonske strategije 2010, saj je že vključeno v Rimsko pogodbo in Listino o temeljnih pravicah Evropske unije. Prav tako želimo izpostaviti, da morajo po našem prepričanju imeti ženske nazor nad svojo spolnostjo in reprodukcijo. Verjamemo v sposobnost posameznikov, da sprejemajo odločitve glede svojega življenja; EU se ne bi smela vmešavati v to področje. Povečana enakost je ena izmed večjih izzivov EU, kjer lahko napredek Švedske predstavlja navdih drugim državam članicam EU.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Podprla sem to resolucijo, saj moramo 15 let po Svetovni konferenci o ženskah v Pekingu priznati, da je bilo dosežen premajhen napredek na področju enakosti spolov in da so spolni stereotipi še vedno prisotni na številnih področjih, kot so zaposlovanje, izobraževanje in politika. Prav tako podpiram sklicevanje na potrebo po izboljšanju spolnega in reproduktivnega zdravja žensk tako v Evropi, kot tudi globalno in spodbudo, ki jo morajo biti deležni očetje, da bi delili družinske odgovornosti, na primer s tem, ko bi izkoristili starševski dopust. V zvezi z reviziji lizbonske strategije bo treba večji poudarek nameniti cilju enakosti spolov, ki bo moral resnično prispevati k nacionalnemu socialnemu varstvu in ukrepih za vključevanje.

  Lívia Járóka (PPE), v pisni obliki. – (HU) Cilji pekinških izhodišč za ukrepanje, sprejeti pred 15 leti do danes niso bili izpolnjeni, pri večini področij, ki se nanašajo na enakost med ženskami in moškimi, pa skoraj ni prišlo do napredka. Žal se tako na ravni držav članic, kot tudi na ravni Evropske unije le malo pozornosti posveča boju proti skrajni revščini in številnim diskriminacijam, ki prizadevajo ženske.

Cilje iz Pekinga, sprejete znotraj okvira Združenih narodov, moramo bolj uskladiti z izvajanjem novega načrta EU za enakost med ženskami in moškimi. V tem evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti je še posebej pomembno, da so ženske, ki so le malo nad pragom revščine, deležne ustreznega varstva, saj sprememba razmer v njihovi zaposlitvi ali družini – kot so izguba zaposlitve, ločitev, vdovstvo in celo rojstvo otroka – pomeni, da se tveganje, da postanejo revni, eksponentno poveča. Razveseljivo je, da predsedniški trio Španija-Belgija-Madžarska velik poudarek namenja na eni strani spremljanju izvajanja ciljev iz Pekinga, na drugi strani pa izraža svojo namero glede izvedbe celovitega pristopa k preprečevanju in boju proti revščini, ki prizadeva ženske in otroke. Upam, da bodo te perspektive prav tako resno obravnavane na zasedanju ZN, predvidenem v začetku marca. Da bi bilo mogoče oceniti in pregledati politike, namenjene doseganju enakih priložnosti med moškimi in ženskami, so potrebni zanesljivi podatki, razdeljeni po spolu, prav tako pa bi bilo vredno pretehtati uvedbo standardiziranih, skupnih kazalnikov za merjenje enakosti spolov.

  Monica Luisa Macovei (PPE), v pisni obliki. – Glasovala sem za odstavek 9 resolucije o Pekingu +15 – izhodiščih Organizacije združenih narodov za ukrepanje na področju enakosti med spoloma, ki podpira spolne in reproduktivne pravice žensk. Spolne in reproduktivne pravice temeljijo na splošno priznanih pravicah do nedotakljivosti telesa, nediskriminacije in najvišjega možnega zdravstvenega standarda. Te pravice so vključene v mednarodno pravo (vključno s členom 12 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, s katerim države članice priznavajo „pravico vseh oseb do uživanja najvišjih možnih standardov fizičnega in duševnega zdravja“ in členom 12 Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk o odpravi „diskriminacije nad ženskami na področju zdravstvenega varstva, da bi tako bilo mogoče na podlagi enakosti med moškimi in ženskami zagotoviti dostop do zdravstvenih storitev, vključno s storitvami, povezanimi z načrtovanjem družine“). Tudi dokumenti o soglasju (kot sta akcijski program iz Kaira iz leta 1994 in pekinška izhodišča za ukrepanje iz leta 1995) kažejo na zavezanost držav k spolnim in reproduktivnim pravicam (žensk). To mnenje z mano delijo številni volivci v mojem volilnem okrožju v Romuniji.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Neenakosti med moškimi in ženskami na različnih nivojih, pa naj gre za poklic, sektor ali različne stereotipe, so z leti postale zamegljene. Enakost med moškimi in ženskami v EU vse bolj postaja realnost in čeprav še vedno obstajajo primeri diskriminacije, smo priča želo pozitivnemu napredku.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Varstvo pravic žensk je pomembno tudi zame. Vendar menim, da uporaba kvot, tako imenovane pozitivne diskriminacije, ni razumna. Na tem področju bi morala prevladati usposobljenost, ne pa spol. To bi moralo biti osnovno pravilo tako za moške kot za ženske. Zato sem se vzdržal glasovanja.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za ta predlog resolucije, saj je enakost spolov treba izvajati na vseh področjih.

V Romuniji je v teh petnajstih letih bil napredek dosežen le na nekaterih področjih, opredeljenih v pekinških izhodiščih za ukrepanje. Prisotnost žensk v romunski politiki na nivoju odločanja po volitvah v 2009 znaša okoli 11 % v parlamentu, v vlado pa je bila imenovana le ena ženska. Nasilje moških nad ženskami, trgovanje z ljudmi in zastopanost žensk v organih odločanja predstavljajo prednostne naloge, ki jih moramo resno obravnavati.

To bomo lahko obravnavali le, če se bodo ženske odločale v imenu žensk! Če ženske ne bodo vključene v vse družbene in politične izvršilne organe bi s tem zapravili 50 % intelektualne kapacitete, prav tako pa ne bi bili zastopani interesi vseh državljanov.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem za končno besedilo resolucije, saj vključuje naše predloge Komisiji EU, da v svojem načrtu 2010-2014 ne upošteva le gospodarske in finančne krize, ampak tudi vpliv podnebnih sprememb na ženske; glede na dejstvo, da so neenakost in spolni stereotipi še vedno prisotni v EU, ženske pa ostajajo v podrejenem položaju v primerjavi z moškimi na področjih, obravnavanih v pekinških izhodiščih; in zaradi tega, ker spodbuja enakost spolov, predvsem na področju starševskega dopusta.

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za to resolucijo, ker izpostavlja napredek, ki ga mora doseči 189 držav podpisnic pekinških izhodišč za ukrepanje, če želimo zagotoviti resnično enakost med ženskami in moškimi. Še posebej podpiram odstavek, ki poudarja, da sta „spolno in reproduktivno zdravje sestavni del načrta pravic žensk“. V zvezi s tem želim izpostaviti, da je večina poslancev v EP v letu 2009, ko je bilo sprejeto moje poročilo o enakosti med ženskami in moškimi, podprla stališče, da morajo ženske imeti enostaven dostop do kontracepcije in splava.

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Skupaj s kolegi iz Konfederalne skupine Evropske združene levice - Zelene nordijske levice smo glasovali za poročilo gospe Svensson o Pekingu + 15 – izhodišča Organizacije združenih narodov za ukrepanje na področju enakosti spolov. Njena ocena podaja mešano sliko.

Drži, dosežen je bil napredek, vendar kako naj bomo zadovoljni, ko razlika v plačah med spoloma še vedno znaša med 14 % in 17,5 %?

Poleg tega je nesprejemljivo, da je večina poslancev v EP potrdila skrajno dvoumno spremembo⁽¹⁾, ki so jo predložili Evropski konzervativci in reformisti, iz katere izhaja, da ženske, ki so se zatekle k splavu niso sprejele dobre in odgovorne odločitve. Gre za posreden napad na pravico do splava.

  Marina Yannakoudakis (ECR), v pisni obliki. – Države članice ECR so podpisale Konvencijo ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in pekinška izhodišča za ukrepanje. Zato menimo, da mora EU nujno „postati stranka v konvenciji“ kot celota ter nasprotujemo temu, da EU deluje na način, kot posamezne države. Medtem ko skupina ECR posveča velik pomen enakosti med vsemi ljudmi, nasprotujemo dodatni zakonodaji na ravni EU; prepričani smo, da je vprašanje enakosti spolov najbolje urejati na nacionalni ravni z vključitvijo civilne družbe znotraj lokalnih skupnosti. Zato smo glasovali proti resoluciji.

Poročilo: Vladimír Maňka (A7-0017/2010)

  Alexander Alvaro, Jorgo Chatzimarkakis, Nadja Hirsch, Silvana Koch-Mehrin, Holger Krahmer, Britta Reimers in Alexandra Thein (ALDE), v pisni obliki. – (DE) V skladu z resolucijo Evropskega parlamenta o predlogu splošnega proračuna za poslovno leto 2010, sprejeto 17. decembra 2009, je danes potekalo glasovanje o spremembi proračuna Evropskega parlamenta, po ponovno pregledanih izračunih, ki jih je opravila parlamentarna administracija. FDP v Evropskem parlamentu se je vzdržala glasovanja, saj je bil v paketu zadevnih sprememb odstavek, ki je v nasprotju z našimi prepričanji. FDP je že izrazila nasprotovanje povečanju dodatka za strokovno pomoč poslancem na 1 500 EUR v času razprav v odboru. Pomočniki poslancev v EP so plačani ravno iz naslova dodatka za strokovno pomoč poslancem. Po mnenju FDP argument, da je več denarja potrebnega zaradi dodatnega dela, ki ga imajo poslanci v EP zaradi uveljavitve Lizbonske pogodbe, ni utemeljen, saj pretekle izkušnje ne kažejo na to. Seveda bo Parlament zaradi Lizbonske pogodbe, ki je pravkar stopila v veljavo, gledano v celoti, potreboval dodatne zmogljivosti za zakonodajno delo, vendar z uvedbo statuta pomočnikov od samega začetka trenutnega parlamentarnega mandata še vedno ni nobenih dokazov, da poslanci v EP dejansko potrebujejo več pomočnikov. Zaradi tega obstaja nevarnost, da bodo sledile dodatne zahteve in dodatna povečanja ali povečanje števila zaposlenih. Zaradi tega se je FDP v Evropskem parlamentu vzdržala glasovanja.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Za poročilo gospoda Maňke, ki je bilo prvič predstavljeno Odboru za proračun 25. januarja 2010, so značilne tri ključne točke, zaradi katerih sem se odločila, da se bom vzdržala glasovanja.

Prvič, nenadna in zapoznela ugotovitev v zvezi s podpisom poračuna za 2010 v decembru 2009, da je bila 20 % omejitev izdatkov pod „postavko 5“ presežena. Dogovor o premaknitvi problema iz decembra na januar, želja po tem, da proračunska obremenitev Lizbonske pogodbe ne bi bila objavljena in prenagljen način, na katerega je bilo to vprašanje izpostavljeno, brez kakršnega koli obsega zahtev, učinkovitejše uporabe trenutno razpoložljivih sredstev, so pripeljali do resničnega popačenja dejstev.

Drugič, ne strinjam se z odločitvijo o porabi rezerv, namenjenih za nepremičninsko politiko za kritje novih potreb po likvidnosti. Gre za sporno vprašanje, ki ga bo v prihodnjih mesecih treba obravnavati, po tem, ko bomo gotovi, da lahko računamo na potrebna finančna sredstva.

In kot zadnje, po mojem mnenju je mesečni znesek 1 500 EUR, namenjen pomočnikom poslancev nezadosten, saj najnižja mejna vrednost za imenovanje novega akreditiranega pomočnika prve stopnje znaša 1 649 EUR.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Lizbonska pogodba pomeni večje pristojnosti Parlamenta. Vendar pa so v globaliziranem svetu vprašanja vse bolj celovita, odločitve pa morajo biti tehnično ustrezne in podprte z znanostjo.

Ključnega pomena je, da so snovalci politik seznanjeni z najnovejšim znanstvenim razvojem, saj bodo le tako lahko sprejeli najboljše odločitve.

Ta proračun omogoča sprejemanje odločitev z zmanjšanjem stroškov ogrevanja zgradb in povečanjem tehnične podpore za poslance ter Parlamentu tako zagotavlja sredstva za dobro opravljaje dolžnosti, ki so znanstveno in tehnično podprte, kar je v 21. stoletju tako potrebno.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem proti temu poročilu, saj proračun EU še naprej predstavlja majhen odstotek evropskega BDP (0,97 %), kar ne pokriva zahteve po okrepitvi oslabljenih gospodarstev in družb ter financiranja širitve. Potreba po drznem povečanju proračuna na vsaj 5 % postaja vse bolj nujna, predvsem v trenutni gospodarski krizi, ki je prizadela celotno Evropsko unijo, da bi tako bilo mogoče obravnavati socialne potrebe in zaustaviti zmanjševanje javne porabe. Prav v tem okviru je treba obravnavati probleme operativnih potreb in usklajevanja izdatkov Evropskega parlamenta in Evropske unije.

  Jürgen Creutzmann (ALDE) , v pisni obliki. – (DE) V skladu z resolucijo Evropskega parlamenta o predlogu splošnega proračuna za poslovno leto 2010, sprejeto 17. decembra 2009, je danes potekalo glasovanje o spremembi proračuna Evropskega parlamenta, po ponovno pregledanih izračunih, ki jih je opravila parlamentarna administracija. FDP v Evropskem parlamentu se je vzdržala glasovanja, saj je bil v paketu zadevnih sprememb odstavek, ki je v nasprotju z našimi prepričanji.

FDP je že izrazila nasprotovanje povečanju dodatka za strokovno pomoč poslancem na 1 500 EUR v času razprav v odboru. Pomočniki poslancev v EP so plačani ravno iz naslova dodatka za strokovno pomoč poslancem. Po mnenju FDP argument, da je več denarja potrebnega zaradi dodatnega dela, ki ga imajo poslanci v EP zaradi uveljavitve Lizbonske pogodbe, ni utemeljen, saj pretekle izkušnje ne kažejo na to. Seveda bo Parlament zaradi Lizbonske pogodbe, ki je pravkar stopila v veljavo, gledano v celoti potreboval dodatne zmogljivosti za zakonodajno delo, vendar z uvedbo statuta pomočnikov od samega začetka trenutnega parlamentarnega mandata še vedno ni nobenih dokazov, da poslanci v EP dejansko potrebujejo več pomočnikov. Zaradi tega obstaja nevarnost, da bodo sledile dodatne zahteve in dodatna povečanja ali povečanje števila zaposlenih. Zaradi tega se je FDP v Evropskem parlamentu vzdržala glasovanja.

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za poročilo gospoda Maňke, ki predstavlja prvi korak pri spremembi proračuna Evropskega parlamenta za 2010 in skuša najti dodatna proračunska sredstva in kadre, da bi lahko Evropski parlament opravil svojo razširjeno vlogo. Dodatna sredstva vključujejo povečanje mesečnega dodatka za strokovno pomoč poslancem v EP, kar je namenjeno podpori njihovi okrepljeni zakonodajni vlogi v skladu z Lizbonsko pogodbo. Lizbonska pogodba postavlja Parlament v enak položaj, kot ga ima Svet v vlogi sozakonodajalca, kar predstavlja približno 95 % zakonodajnih postopkov. Sedaj vključuje področja, kot so svoboda, varnost in pravica, kmetijstvo, ribištvo, raziskave in strukturni skladi. Soglasje Parlamenta je potrebno tudi v pogajanjih in sklepanju mednarodnih sporazumov, kar zahteva podroben pregled s strani strokovnjakov. Ključnega pomena je, da imajo poslanci v EP osebje, ki ga potrebujejo za opravljanje potrebnega dela.

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson, Marita Ulvskog in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki. – (SV) švedskimi socialdemokrati smo prepričani, da je treba tiste odbore, ki bodo zaradi uveljavitve Lizbonske pogodbe bolj obremenjeni, okrepiti. To opravičuje povečanje števila osebja v sekretariatih Parlamenta in skupin v teh odborih. Vendar pa ne delimo stališča, da več osebja potrebujemo tudi poslanci v EP. Predvsem bi želeli videti, da se sredstva Parlamenta povečajo s prerazporeditvijo in ukrepi, ki bodo povečali učinkovitost, ne da se pri tem poveča celoten proračun.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na novo vlogo Parlamenta v sklopu Lizbonske pogodbe, glede na njegove nove funkcije in ob upoštevanju zavez, danih ob sprejetju proračuna za 2010, je to povečanje sredstev, ki so na voljo za delovanje Parlamenta, smiselno, saj zagotavlja, da bo imel ta organ na voljo vse materialne vire in kadre, ki jih potrebuje za dosledno in dobro opravljaje novih nalog v novem institucionalnem okviru.

To povečanje sredstev pa ne sme ogroziti proračunske vzdržnosti in točnosti računovodskih izkazov, saj je to ključnega pomena v vseh institucijah. Poleg tega mora biti pri upravljanju sredstev, ki so na voljo v tem proračunu, zagotovljena točnost in preglednost.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta spremenjeni proračun za poslovno leto 2010, ki se nanaša na proračun Parlamenta (Del 1 splošnega proračuna EU) sedaj znaša 1 616 760 399 EUR, kar predstavlja 19,99 % prvotne postavke 5, ki je bila sprejeta na prvi obravnavi. V tem spremenjenem proračunu smo zmanjšali rezerve za nepremičnine s 15 milijonov EUR na 11 milijonov EUR.

Potreba po tem proračunu je nastala, kot posledica uveljavitve Lizbonske pogodbe. Parlament prevzema nova pooblastila in nove odgovornosti. Naša prednostna naloga je odličnost na področju zakonodaje. Da bi to bilo mogoče zagotoviti, je treba poslancem, odborom in političnim skupinam zagotoviti zadostna sredstva. Ta spremenjeni proračun izpolnjuje pravne in proračunske standarde ter dobro finančno disciplino. Kot poročevalec skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) za ta proračun, sem prepričan da sta proračunska disciplina in varčevanje sedaj potrebna bolj, kot kadar koli poprej pri izvajanju tega proračuna. Zato lahko ponovno potrdim pomembnost oblikovanja ničelnega proračuna, ki bo zagotovil še dodatno strogost in preglednost, prav tako pa pozivam k čimprejšnji pridobitvi informacij v zvezi s stalnimi odhodki Parlamenta. Vztrajam tudi na potrebi po dolgoročnem načrtovanju v nepremičninski politiki, da bi bilo mogoče zagotoviti proračunsko vzdržnost.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Včeraj je več deset tisoč ljudi odšlo na ulice Aten, Grčijo pa je ohromila splošna stavka, ki predstavlja nestrinjanje z varčevalnim načrtom, ki so ga uvedli EU, Evropska centralna banka v Frankfurtu in MDS. Res je, Grčija pri upravljanju svojih javnih računov in sredstev EU ni bila vedno tako stroga, kot bi morala biti. Vendar je škandalozno, da je glavna odlika tega varčevalnega načrta kako pomiriti trge, iste trge, ki trenutno špekulirajo o dolgu Grčije in ki so povzročili to zmešnjavo. Ti isti trgi, od katerih si morajo države, zahvaljujoč vašim ultra liberalnim zakonom, izposojati denar po visokih obrestnih merah. Istočasno se Poslanci v EP, pod pretvezo domnevnega povečanja delovne obremenitve zaradi uveljavitve Lizbonske pogodbe in domnevne zaskrbljenosti Parlamenta glede kakovosti njegovih zakonodajnih besedil, nagrajujejo z „majhnim“ povečanjem proračuna na nekaj milijonov evrov, da bi politične stranke lahko novačile osebje! Zato izvedite svoj dlakocepski nadzor na lastne stroške in bodite tako strogi, kot zahtevate od držav članic! Glasovali bomo proti temu besedilu.

  Sylvie Goulard (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Kriza je tu in res je, da se veliko podjetij in državljanov spopada s težavami. Kljub temu sem glasovala za povečanje v paketu parlamentarne pomoči, saj se zaradi uveljavitve Lizbonske pogodbe povečujejo odgovornosti Evropskega parlamenta: v imenu naših državljanov moramo opraviti več dela in obveznosti. To povečanje bo v pomoč le našim pomočnikom; poslanci v EP sami ne bodo deležni nobenega povečanja plač.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Skupaj s svojo skupino danes pogojno podpiram povečanje dodatka za strokovno pomoč poslancem v tej fazi postopka. Ta podpora je pogojena z oceno uporabe tega dodatka, kot je poimenovano v poročilu gospoda Maňke. Naše končno stališče glede povečanja dodatka bo odvisno od rezultatov te ocene.

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. – (RO) Povsem z gotovostjo sem glasoval za to spremembo proračuna. Ne gre za primer, ko bi zahtevali denar zase, kot domnevno trdi tisk. Vendar pa moramo instituciji Evropskega parlamenta zagotoviti potrebne vire, da bi lahko izpolnil pričakovanja evropskih državljanov. Vem, da ne preživljamo težkih časov samo na področju gospodarstva, ampak da so v številnih državah izjemno velike tudi omejitve proračuna. Ta proračun ni nič kaj posebnega. Doseženi so bili prihranki in bodo tudi v prihodnje.

  Ulrike Lunacek (Verts/ALE), v pisni obliki. – (DE) Glasovala sem za poročilo gospoda Maňke, čeprav se ne strinjam s povečanjem proračuna za dodatek za strokovno pomoč poslancem v EP. V obrazložitvi našega glasovanja je gospa Trüpel, ki je odgovorna članica v imenu skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze, izjavila za zapisnik v imenu cele skupine, da je naše glasovanje za pogojeno z oceno dodatka za strokovno pomoč poslancem še preden bo uveljavljen. Menim, da sta obe drugi točki – in sicer povečanje za odbore in skupine – razumni in potrebni zaradi novih zakonodajnih pristojnosti Parlamenta, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe. Poslanci želimo in bomo te pristojnosti zelo resno obravnavali, s tem pa tudi opravičili vlogo edinih izvoljenih predstavnikov evropskih državljanov.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – Odobritev in kasnejša uveljavitev Lizbonske pogodbe sta pomenili povečano odgovornost za Parlament, skupaj z upravnim bremenom, ki je s tem povezan. Glede na to, da zakonodajna odličnost predstavlja prednostno nalogo Parlamenta, morajo poslancem biti zagotovljena materialna sredstva in kadri, s katerimi bi to lahko uresničili. Ta novi proračun pa mora upoštevati stopnje izkoriščenosti vrednosti, navedenih v postavki 5 (upravne določbe) večletnega finančnega okvira, ki so bile določene pri 20 % vrednosti te postavke, da bi bilo mogoče ohraniti proračunsko vzdržnost.

  Carl Schlyter (Verts/ALE), v pisni obliki. – (SV) Glede na vsa zmanjševanja sredstev, ki potekajo v Evropi, moramo pokazati solidarnost s tistimi državami, ki prispevajo v proračun EU tako, da ne bomo povečali naših izdatkov, zato glasujem proti predlogu za spremembo proračuna, ki se nanaša na Evropski parlament.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Glasoval sem proti poročilu, saj predvideva povečanje sredstev za novačenje in dodatek za strokovno pomoč poslancem za 1 500 EUR mesečno od 1. maja 2010 dalje. Na srečo sprememba, ki jo je predložila Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze predvideva oceno trenutnega sistema dodatkov, ki velja vse od volitev v letu 2009. Pa vendar naj bi povečanje dodatka za strokovno pomoč poslancem začelo brezpogojno veljati, ne da bi pri tem bilo treba upoštevati rezultate te ocene. Poročilo prav tako predvideva krepitev parlamentarnih odborov in političnih skupin. To letno stane 13,3 milijona EUR, od tega je za dodatke za strokovno pomoč poslancem namenjenih 8,832 milijona EUR.

To je slaba odločitev. Škodi ugledu te institucije. To ni bilo dovolj temeljito pretehtano. Nihče ni pomislil na morebitne dodatne posledice. Kje bodo nameščeni novi pomočniki? Ali bodo v novi zgradbi? Ali se bodo stroški še povečali? Poleg tega se bojim, da bo denar v veliki meri porabljen za novačenje neakreditiranih pomočnikov v skladu z nacionalnimi plačnimi pogoji. Ravno ta sistem je v nekaterih primerih pripeljal do umazanih trikov. Sedaj pa se nam lahko zgodi, da bomo zlorabe še olajšali. Zato pozivam k jasnemu vnaprejšnjemu ovrednotenju obstoječega sistema; le na podlagi tega se bomo lahko dobro odločili.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Uveljavitev Lizbonske pogodbe je imela za posledico sprejete predloga spremembe proračuna 2010 z namenom pokrivanja dodatnih potreb Parlamenta v zvezi s tem. Glede na to, da je zakonodajna odličnost za Parlament prednostna naloga, želim poudariti pomembnost zagotavljanja ustreznih sredstev poslancem, odborom in političnim skupinam, da bi uresničili ta cilj, skupaj s sredstvi za kritje njihovih splošnih potreb v zvezi z dolgoročno nepremičninsko politiko.

Zaradi tega sedaj spremenjeni proračun za poslovno leto 2010 znaša 1 616 760 399 EUR, kar predstavlja 19,99 % prvotne postavke 5, sprejete na prvi obravnavi, rezerve za nepremičnine pa so se zmanjšale s 15 milijonov EUR na 11 milijonov EUR. Poudariti želim kako pomembno je, da poročilo vključuje vzpostavitev ničelnega proračuna, ki zagotavlja večjo proračunsko vzdržnost, pa tudi potrebo po tem, da je to v skladu z letnim zakonodajnim programom. Zaradi prej omenjenih razlogov sem glasoval za dokument, ki bo Parlamentu omogočil pridobitev ustreznih sredstev za pokrivanje stroškov, ki so po uveljavitvi Lizbonske pogodbe povezani z njegovo novo vlogo.

  Helga Trüpel (Verts/ALE), v pisni obliki. – Skupina Zelenih/EFA pogojno podpira povečanje dodatka za strokovno pomoč poslancem v tej fazi postopka. Za našo skupino je ključnega pomena ocena uporabe dodatka za strokovno pomoč poslancem, kot izhaja iz poročila gospoda Maňke. Ta ocena mora biti pravočasno pripravljena, da bo proračunski organ lahko spomladi sprejel odločitev o ustrezni spremembi proračuna. Skupina si lahko glede na rezultat te ocene in razprav znotraj naše skupine premisli glede povečanja dodatka za strokovno pomoč poslancem.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Resnično želim podpreti poslance v EP, istočasno pa izraziti zaskrbljenost, da se v času krize zvišujejo najrazličnejši dodatki poslancev v EP in zaposlenim v njihovih skupinah. Predvsem želim opozoriti na tiste kategorije stroškov, ki jih je težko nadzirati ali pa sploh niso nadzirane. Ravno teh kategorij stroškov ne bi smeli povečati v času krize.

Poročilo: Maria do Céu Patrão Neves (A7-0014/2010)

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Poročilo podpira skupno ribiško politiko EU, ki je zaradi zaščite ribjega staleža imela za posledico uničenje velikega števila majhnih ribiških ladij v Grčiji, številna mala in srednje velika ribiška podjetja pa so morala opustiti dejavnost, zaradi česar je v številnih obalnih območjih prišlo do izseljevanja, povečala se je tudi brezposelnost, aktivnosti pa se koncentrirajo v rokah velikih ribiških podjetij. Narava politike EU, ki je naklonjena monopolom, se kaže v dejstvu, da je bilo 2/3 sredstev Skupnosti zagotovljenih velikim podjetjem (ribiškim podjetjem, ribogojnicam, predelovalnicam), medtem ko je preostala 1/3 sredstev bila dana revnim in malim ribičem, da so razbili svoje čolne in opustili dejavnost. Ukrepi za zamenjavo/izboljšanje plovil so koristili le velikim podjetjem. Poročilo, kot je Zelena knjiga, pripisuje enako odgovornost za zmanjšanje ribjega staleža velikim ribiškim podjetjem in malemu priobalnemu ribolovu. Ne razlikuje med ukrepi, ki so potrebnimi na področju ribolova, prav tako pa ne vključuje njegovih individualnih posebnosti. Skupna ribiška politika EU služi ambicijam velikih ribiških podjetij, ki bodo še naprej plenila bogastvo morij in podpira velika podjetja v sektorju ribogojstva. Ta politika, katere edino merilo je donosnost kapitala, česar posledica je uničenje morskega okolja in ekosistemov.

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljam vzpostavitev nove strategije, ki je namenjena reševanju vprašanj, povezanih z ribolovom v Evropski uniji. Prekomeren ribolov, nezakonit ribolov, onesnaženje in podnebne spremembe so dejavniki, ki ogrožajo morske ekosisteme. Zaradi tega bo skrb za visokokakovostno ribogojništvo v Evropi prinesla gospodarske koristi, hkrati pa tudi ekološke koristi.

Za nas je ključnega pomena, da ohranimo pravo ravnotežje med gospodarsko rastjo, tradicijami ribištva v nekaterih regionalnih skupnostih in najboljšimi ribolovnimi praksami. Spoznati moramo, da je spodbujanje ribogojništva, ki je na dolgi rok trajnostno in gospodarsko učinkovito, predvsem odvisno od tega, kako okolju prijazni smo.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Ribiški sektor v Evropi se sooča s težkimi razmerami. Ribiči izgubljajo edini vir zaslužka in to še posebej drži v tistih regijah EU, kjer je na voljo le malo alternativnih socialnih in gospodarskih možnosti. Zato v celoti podpiram predlog Komisije, naveden v Zeleni knjigi, ki pravi, da je treba temeljito in celovito preoblikovati ribiško politiko ter tako prilagoditi ta sektor spreminjajočemu trgu. Žal je od priprave skupne ribiške politike minilo že 27 let in sektor ne deluje tako, kot bi moral, problemov pa se ne rešuje dovolj hitro. Še vedno so prisotni problemi iz leta 2002, zaradi zadnjih dogodkov, povezanih z gospodarsko krizo in vplivom podnebnih sprememb na ribji živež pa so se le še zaostrili. Prednostne naloge reforme skupne ribiške politike morajo ostati obnavljanje staleža, trajnostno upravljanje in zagotavljanje samooskrbnega obsega ribičev. Ribištvo je pomembno za celotno EU, zato nanj ne smemo gledati kot na dejavnost, ampak kot na sektor, ki neposredno zaposluje ljudi.

  Gerard Batten, John Bufton, David Campbell Bannerman, Derek Roland Clark, William (The Earl of) Dartmouth, Nigel Farage in Paul Nuttall (EFD), v pisni obliki. – Čeprav to poročilo izpostavlja manj grozno SRP, kot je skrpucalo, ki ga imamo sedaj, še vedno priporoča, da naj ribištvo ostane pod plenilskim nadzorom nedemokratične in protidemokratične „Evropske unije“, zato ga UKIP ne more sprejeti.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Ključni element pri preoblikovanju ribiške politike je spodbujanje skupnih interesov med organizacijami proizvajalcev pri upoštevanju načel, ki jih zagovarja Evropska unija. Evropska unija ne more pričakovati, da se bo evropske ribiške flote preoblikovale naravno, na podlagi gospodarske stvarnosti. Njihova presežna zmogljivost osem let po globalnem vrhu o trajnostnem razvoju in nadaljnje zmanjševanje ribjega staleža sta še dodaten razlog za obsežno preoblikovanje skupne ribiške politike. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da v obalnih regijah držav Evropske unije obstajajo cele skupnosti, katerih obstoj je tesno povezan z ribolovom. Kot sem v poročilu o preoblikovanju skupne ribiške politike že omenil, je ta dejavnost del kulturne dediščine in običajev, za katere nihče ne želi, da bi utonili v pozabo.

Pregled skupne ribiške politike je v interesu vseh držav članic, tako da bo mogoče uresničiti glavni cilj, sprejet na vrhu 2012 in sicer ohraniti obseg ribjega staleža, ki bo omogočil kar največji trajnosti donos do 2015 ter s tem zagotoviti, da Evropski uniji ne bo več treba uvažati polovico rib, ki jih potrebuje, iz drugih trgov.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ribiški sektor je strateško pomemben za socialno in ekonomsko blaginjo obalnih skupnosti, lokalni razvoj, zaposlovanje ter ohranjanje in ustvarjanje gospodarskih dejavnosti.

Zagotavljanje trajnostnega razvoja v tem sektorju, tako na gospodarski, kot tudi na socialni ravni, je ključnega pomena, prav tako pa je treba zagotoviti ohranjanje dobrih okoljskih pogojev v vseh pomorskih vodah EU.

Izvajanje SRP je neposredno povezano s področji, kot so varovanje okolja, podnebne spremembe, varnost, zdravje, varstvo potrošnikov, regionalni razvoj, notranja in mednarodna trgovina, odnosi s tretjimi državami in razvojno sodelovanje, vsa ta področja pa je treba primerno in previdno uskladiti.

Poudariti želim potrebo po skladnem okviru za Evropski raziskovalni prostor, ki bo v podporo trajnostni uporabi oceanov in morij.

Prav tako je treba upoštevati naravo omejitev, s katerimi se spoprijemajo najbolj oddaljene regije in katerih trajnost, intenzivnost in sočasni obstoj te regije razlikujejo od drugih regij Unije, ki so geografsko prikrajšane in/ali imajo demografske probleme.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem proti poročilu o skupni ribiški politiki, kljub dejstvu, da vsebuje številne elemente, ki predstavljajo pozitiven napredek v primerjavi s trenutnimi razmerami. Žal pa so osnovne točke poročila v nasprotju z dejstvom, da so morski viri skupna javna lastnina, ki je ni mogoče privatizirati in sprememba, ki jo je v zvezi s tem predložila Konfederalna skupina Evropske združene levice - Zelene nordijske levice, je bila zavrnjena. To poročilo ne združuje potrebnega varovanja morskega okolja, ohranjanja ribjega staleža ter finančnega in socialnega varstva za ribiče, predvsem majhne ribiče, s katastrofalnimi posledicami za okolje in donosen ribolov ter negativen vpliv tako na ribiče, kot tudi potrošnike, ki plačujejo končno ceno za izdelke, pri čemer pa imajo dobiček velika zasebna podjetja, ne pa majhni ribiči. Poročilu ni uspelo upoštevati različnih pogojev, ki prevladujejo v posameznih državah članicah EU in posledično tudi ni uspešno pri vzpostavitvi določb, potrebnih za nujne, skrbno prilagojene politike.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Želim čestitati gospe Patrão Neves za njeno odlično poročilo o preoblikovanju skupne ribiške politike. Že v letu 2002 so bili ugotovljeni številni problemi in izzivi v SRP, vendar pa so se sedaj zaradi gospodarske in energetske krize in škodljivih vplivov podnebnih sprememb še zaostrili. Če naj bo SRP namenjena interesom sodobnega ribištva, mora uvesti paket temeljitih sprememb, s katerimi bo mogoče zagotoviti pošteno ravnotežje med ohranjanjem virov in upravičenostjo sektorja, kar bo omogočilo vzpostavitev novih sistemom upravljanja za različne vrste ribolova v EU.

Pozdravljam skrb glede decentralizacije in enostavnosti SRP in regionalizacije upravljanja ribištva znotraj omejitev, ki jih postavlja Lizbonska pogodba, pa tudi potrebo po zagotavljanju, da je obravnava prilagojena majhnemu obalnemu ribištvu in industrijskem ribištvu ob sočasnem upoštevanju okoljskih, gospodarskih in socialnih zahtev. Prav tako želim poudariti varstvo interesov ribištva Skupnosti. Vendar pa to zahteva ustrezno spremljanje s strani nacionalnih vlad, ki bi morale poskrbeti, da bi ribištvo postala strateška prednostna naloga in bi tako bilo mogoče zagotoviti gospodarsko in socialno upravičenost obalnih skupnosti.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Menim, da je treba pripraviti načrte za upravljanje in zagotavljanje pomoči pri dolgoročnem obnavljanju ribjega staleža za vse oblike ribištva in za vsa geografska ribiška območja v Evropski uniji. Predvsem je treba pozornost nameniti velikim razlikam, ki obstajajo znotraj Evrope na področju ribištva. Ribiškim območjem je treba podeliti večjo odgovornost, prav tako je treba izboljšati tradicionalen sistem kvot. Evropa mora sprejeti odločen, skupen pristop k upravljanju ribolovnih virov, ki bo vključeval celinski in tržni vidik sektorja, kot tudi ribolovni sektor in ribogojništvo v skladu z novo celovito pomorsko politiko Evropske unije in njenimi interesi, povezanimi s trajnostno rastjo obalnih regij.

  William (The Earl of) Dartmouth, Nigel Farage in Paul Nuttall (EFD), v pisni obliki. – Čeprav to poročilo izpostavlja manj grozno SRP, kot je skrpucalo, ki ga imamo sedaj, kljub temu priporoča, da bi ribištvo ostalo pod plenilskim nadzorom nedemokratične in protidemokratične „Evropske unije“, zato ga UKIP ne more sprejeti.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o Zeleni knjigi o reformi skupne ribiške politike, saj vsebuje bistvene zaveze, ki so jasno pripomogle k izboljšanju začetnega predloga. Izpostaviti želim pomen uvedbe okoljskega in socialnega pristopa k iskanju novih sistemov upravljanja ribolovnih virov, ki bodo dopolnjevali trenutni sistem, temelječ na načelu relativne stabilnosti.

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson, Marita Ulvskog in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki. – (SV) Švedski socialni demokrati smo glasovali proti poročilu o Zeleni knjigi o reformi ribiške politike EU. Večina v Parlamentu je zavrnila prednostno obravnavanje ekološke trajnosti in je glasovala za spremembo, ki navaja, da morajo našo politiko do držav izven EU urejati interesi evropskega ribištva. To se nam zdi nesprejemljivo in smo zaradi tega glasovali z „ne“. Prav tako z nezaupanjem gledamo na dejstvo, da želi Evropski parlament zagotoviti več denarja za skupno ribiško politiko – pri tem ne želimo sodelovati, razen če je to namenjeno izvedbi jasne spremembe politike.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Na začetku želim izpostaviti odlično poročilo, ki ga je pripravila gospa Patrão Neves. Ribiške skupnosti trenutno preživljajo težavno obdobje, za katerega je značilno resno zmanjšanje ribjega staleža. Ta dejavnost vpliva na oskrbo s hrano splošnega prebivalstva in na kohezijo najbolj oddaljenih regij Evropske unije. Zaradi tega potrebujemo celovit in celosten pristop k reformi skupne ribiške politike.

Prepričan sem, da se mora Evropska unija hitro in nujno vključiti v zagotavljanje boljših pogojev gospodarske vzdržnosti za ribiče znotraj okvira, ki lahko varuje posebne lastnosti posamezne regije in ki priznava, da je potreben različen pristop za malo ribištvo. Treba je izpostaviti priporočilo glede konkretnih ukrepov, kot je zmanjšanje števila posrednikov v verigi med proizvajalcem in potrošnikom. Na drugi strani pa reforma ne more biti ločena od trajnostne izrabe morskih virov v tehničnem in znanstvenem procesu ocenjevanja, ki je bil temeljito preverjen in ki bo prispeval k umiritvi razmer v sektorju in vplival na kakovost in zanesljivost preskrbe s hrano za potrošnike. Glede spreminjanja kapacitete ribištva želim poudariti vpliv posodabljanja opreme na poklicno dostojanstvo in varnost ribičev v sektorjev, kjer smrtne žrtve niso redke.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Zavrnitev predlogov, ki smo jih predložili z namenom zavrnitve privatizacije ribolovnih virov s strani večine poslancev v Parlamentu, kaže na usmeritev, ki ji želi slediti z naslednjo reformo SRP. Parlamentu ni uspelo zavrniti predloga Komisije o vzpostavitvi (zasebnih) lastninskih pravic za dostop do uporabe javnega dobrega, ki bodo uveljavljene; prav tako odpira pot, da bi ta namera postala uradna. Gre za možnost, ki ne zagotavlja trajnosti virov in bo neizogibno pripeljala do koncentracije dejavnosti pri subjektih z večjo gospodarsko in finančno močjo v EU, kar bo resno ogrozilo majhni priobalni ribolov, ki v primeru Portugalske predstavlja več kot 90 % flote.

V poročilu smo opazili nekaj pozitivnih točk in nekatere izmed njih sovpadajo s predlogi, ki smo jih predložili, vendar ne moremo spregledati dejstva, da poročilo vztraja pri izrazito liberalnem pristopu, pristopu, ki močno omejuje suverenost držav članic nad svojimi morskimi viri. Prav tako ne daje temeljitega odgovora na eno izmed glavnih vprašanj, s katerim se sektor sooča: dohodki iz dela. Izpostavimo lahko zavrnitev predlogov, ki smo jih predložili in so namenjeni izboljšanju trženja v sektorju, kar bi povečalo plačilo za delo ribičev.

  Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. – Podpiram razširitev obalnih omejitev z 12 na 20 milj, kot enega izmed ključnih reform SRP. Prav tako moramo prenehati s prakso zavračanja ranljivega staleža. Pomembno je ohraniti trenutni sistem upravljanja kvot in ne podpiram obvezne privatizacije kvot.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo vsebuje številne dobre in pomembne elemente in obstaja soglasje, da je bil model SRP vse ustreza vsem porazen. Številne spremembe, ki sem jih predložil, so bile uspešne in tako poročilo upošteva relativno stabilnost, potrebo po povečanih prizadevanjih za ohranitev in uspeh, ki ga predstavlja nacionalni nadzor v 12 milj širokem območju. Vendar pa poročilo še vedno navaja, da je treba ponovno pregledati zgodovinske pravice. Upravljanje ribištva je treba vrniti ribiškim narodom; ti narodi ne smejo izgubiti svojih zgodovinskih pravic. Zato sem glasoval proti poročilu, ki poziva k napadu na te temeljne tradicionalne pravice dostopa do ribjega staleža.

  Elisabeth Köstinger (PPE) , v pisni obliki. – (DE) Temeljno in celovito reformo skupne ribiške politike (SRP) je treba pozdraviti, predvsem zaradi trajnostnega upravljanja virov rib. To je treba omogočiti s pozornim preoblikovanjem in standardiziranjem okvirnih pogojev, boljšim nadzorom s strani držav članic in poenostavitvijo sistema sprejemanja odločitev. Čeprav Avstrija, kot država brez morja, pri tem ne sodeluje neposredno, vse večja poraba morskih rib vpliva na ribolov. Potrebujemo praktične in učinkovite rešitve, ki sektorju dajejo podlago za zadostno upravičenost prek dobrega stanja staleža, zagotavljajo dobavo potrošnikom ter istočasno jamčijo ohranitev vrstne raznolikosti in ščitijo morski sistem kot celoto.

  Isabella Lövin (Verts/ALE), v pisni obliki. – To poročilo je obsežen dokument, ki pokriva vse vidike SRP, od ribogojstva do ribarjenja na trnek, od Baltskega morja do sporazumov o ribolovu z državami tretjega sveta. Zeleni smo veseli glede številni sprememb poročila, ki nam jih je uspelo sprejeti, kot so temeljna načela glede zahtev po trajnosti za tiste, ki bodo imeli pravico do rib, zahtev glede presoj vplivov na okolje zaradi ribolovne dejavnosti, izjava, da EU ne sme tekmovati z lokalnimi ribiči v skladu s sporazumi o ribolovu, ampak lahko lovi samo v primeru presežka rib, pa tudi predlog za vse institucije EU, da postavijo zakonit ribolov v ospredje mednarodnega načrta na vseh ustreznih forumih, da bi bilo mogoče zaščititi ocene, pa tudi zanesljivo preskrbo s hrano. Žal so bili v končnem besedilu sprejeti tudi nekateri popolnoma nesprejemljivi in nasprotujoči si odstavki, kot je cilj zunanjih delov SRP glede zaščite in spodbujanja interesov evropskega ribištva, da ekološka trajnost nima prednosti pred socialno in gospodarsko trajnostjo ter da morajo vsa področja politike prispevati k uresničevanju ciljev SRP. Zaradi tega Skupina zelenih ni mogla podpreti poročila, ampak se je vzdržala glasovanja.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Skupna ribiška politika, ki je bila nazadnje pregledana in spremenjena leta 2002, še ne zadostuje, da bi bila kos nestalnosti, ki vlada v tem občutljivem sektorju. Zaradi tega je treba analizirati nove dejavnike, ki vplivajo na sektor in najti nove rešitev, s katerimi bi postal popolnoma donosen, predvsem iz gospodarskega, socialnega in okoljskega vidika. Zato priporočam, da se izvedejo novi ukrepi, ki bodo omogočili sektorju za ribolov, da premaga trenutne nevarne razmere.

Ribiška industrija je v EU zelo pomembna. Zato je ključnega pomena, da nova SRP upošteva razumno in odgovorno upravljanje virov in da se nanaša na zaščito morskih virov ter na ohranjanje načina življenja za tiste, ki so se vedno preživljali z ribolovom. Nova SRP mora biti sposobna odpraviti probleme produktivnosti v sektorju, stabilizirati trge in zagotoviti dober življenjski standard za družine, ki so odvisne od tega sektorja. Vendar pa mora biti ta sektor analiziran kot celota in ne po delih, da bomo lahko zaobjeli vse njegove probleme in spremembe ter jih rešili v zadovoljstvo vseh vpletenih, ter hkrati premagali glavne probleme, ki jih tarejo: prelov, presežna zmogljivost flot, prekomerne naložbe in potratnost.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Dobro je, da ima ribištvo dolgo tradicijo v Evropi in le upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Potek dogodkov v teh zadnjih letih vsekakor kaže, da delo v tem sektorju gospodarstva postaja vse manj privlačno. Razlog je v tem, da skupine podjetij s svojimi masami proizvodov iz rib znižujejo maloprodajne cene tako daleč, da mala ribiška podjetja niso konkurenčna. Zaradi teh okoliščin ta sektor vse bolj postaja mesto za delavce iz tretjih držav. Zato, ker ta predlog resolucije tega vprašanja ne obravnava v zadostni meri, sem glasoval proti.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Na končnem glasovanju o poročilu gospe Neves Patrão sem se vzdržal, saj vsebuje tako pozitivne, kot tudi negativne odstavke. Na eni strani se strinja, da je treba tistim, ki se ukvarjajo z ribolovom na okoljsko najbolj vzdržen način, zagotoviti prednostni dostop, kar bo imelo za posledico najmanj odpadkov, več delovnih mest, manjšo porabo energije in poudarja, da mora pravica do ribolova temeljit na okoljskih in socialnih merilih in ne na tem, kdo je pred 30 leti ujel največ rib. Ravno več let prekomernega ribolova je pripeljalo do trenutne krize, zato je neumno dopustiti istim flotam, da še naprej povzročajo škodo. Druge pozitivne točke vključujejo vzpostavitev ekološke trajnosti kot temeljnega izhodišča SRP in zavedanje, da flote EU ne smejo več izvajati prekomernega ribolova v vodah držav v razvoju. Žal poročilo vsebuje tudi manj konstruktivne ideje, kot je zavrnitev sprejetja uničujočega vpliva, ki ga imajo subvencije. Poročilo prav tako navaja, da je SRP prevladujoča politika v EU, medtem, ko sta ji okoljska in razvojna politika podrejeni. Ravno ta odnos „ohranjanja ribiške industrije za vsako ceno“ je pripeljal do uničenja morskega ekosistema in ribiških skupnosti, ki so odvisne od njega.

  Britta Reimers (ALDE), v pisni obliki. – (DE) Nemški poslanci Skupine Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo smo v dveh točkah glasovali drugače, kot celotna skupina. Prva se nanaša na spremembo 3 Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze. Člani FDP smo glasovali proti, saj skrajnega poslabšanja ribiške politike, kot je v predlogu navedeno s prenosom pooblastil in odgovornosti na države članice in lokalne nosilce odločanja, ni mogoče uskladiti s skupno evropsko ribiško politiko. Skuša se najti skupne napredne rešitve na ravni EU. Člani FDP smo podprli spremembo 33, saj zagovarja pomembno načelo relativne stabilnosti, ki je za Nemce pomembno. To se nanaša na osnovo za dodeljevanje kvot.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Evropska ribiška industrija jadra v razburkanih vodah: zmanjšuje se ribji stalež, 400 000 evropskih ribičev in njihovih družin je zaskrbljenih zaradi prihodnosti in dvomijo v učinkovitost skupne ribiške politike (SRP), ki jim je do sedaj ponujala varnostno mrežo.

Glede na prepoznane strukturne probleme, kot so prekomerni ribolov, pomanjkanje naložb, presežek zmogljivosti ribiške flote in odpad (koliko ton rib se vsak dan zavrže v morje, ker niso primerne za potrošnjo?), mora biti reforma SRP glavna prednostna naloga. Jasno je, da morajo biti v reformi upoštevane posamezne lastnosti različnih ribiških območij, prav tako pa se je za vsako ceno treba izogniti modelom upravljanja vse ustreza vsem. Tehnike ribolova in plovila v Severnem morju se močno razlikujejo od tistih, ki se uporabljajo v zalivu Gascony. Zato je reforma, ki jo je predlagala Komisija in ki temelji na regionalizaciji, danes popoldne pa jo je potrdil tudi Parlament, ključnega pomena.

Odgovorna politika mora prav tako upoštevati realnost, ki je razvidna iz številk: EU predstavlja približno 4,5 % svetovne ribiške proizvodnje in si ne prizadeva postati „velikan“ v tem sektorju. To je še en razlog, da se moramo odločiti za majhen, inovativen in trajnostni ribolov.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – Zelena knjiga Komisije o tem vprašanju je bila obsodba in odkrito priznanje, da skupna ribiška politika ne deluje. Ravno nasprotno, zaradi nje so se pojavili številni problemi, ki imajo še naprej gospodarske, socialne in okoljske posledice. Parlament je šele pred dvema tednoma glasoval za začasno prekinitev mednarodne trgovine z modroplavutim tunom zaradi nizkega staleža – razmere, ki predstavljajo še dodaten znak, da naš trenuten obseg ribolova ni trajnosten in da ima resne posledice za biološko raznolikost in prihodnost ribiškega sektorja. Priznati moramo, da je potreben nov pristop. Decentralizirana politika z več sredstvi bo različnim regijam omogočila, da se prilagodijo in odzovejo na lastne razmere – nekaj, kar prejšnja politika „od zgoraj navzdol“ ni dopuščala. To bi moralo pripeljati do boljšega upravljanja staleža, prav tako pa bo imelo pozitiven vpliv na morsko okolje. Popolnoma podpiram zavezo Komisije glede obsežne in temeljne reforme, ki jo je Odbor za ribištvo upravičeno podprl. Ključnega pomena je, da ukrepamo in zagotovimo, da bo Evropska unija izvajala resnično trajnostno ribiško politiko ter tako dolgoročno zaščitila stalež, okolje in evropska delovna mesta.

  Peter Skinner (S&D) , v pisni obliki. – Podprl sem spremembe glede spremembe skupne ribiške politike na način, ki bi odpravil nekatera popačenja, ki že obstajajo.

Povečevanje kakršnega koli financiranja za obnovitev flot ali centralno določanje cen rib je še posebej izkrivljeno in dopušča povečano uporabo subvencij.

Ribiče v Združenem kraljestvu, predvsem vzdolž južne obale v 10 metrskih ladjah pogostokrat hudi prizadenejo neuravnotežene kvote in subvencije, namenjene drugim nacionalnim ribiškim flotam. Mike Foster poslanec v Parlamentu iz Hastings in Rye me je opozoril na potrebo po tem, da Pomorska ribiška agencija in Komisija prenehata z diskriminacijskimi in škodljivimi praksami, predvsem pri lovljenju trsk vzdolž južne obale Združenega kraljestva, predvsem pa v volilnem okrožju Hastings and Rye, ki ga oba zastopava.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Vzdržal sem se glasovanja o poročilu o skupni ribiški politiki, saj vsebuje preveč točk, ki niso v nasprotju le s številnimi drugimi točkami v poročilu, ampak so v nasprotju tudi z mojih političnim stališčem glede evropske ribiške politike. Na eni strani poročilo pravi, da evropske ribiške flote ne smejo več izvajati prekomernega ribolova v vodah držav v razvoju, na drugi strani pa, da skupna ribiška politika vedno prevlada nad okoljsko in razvojno politiko. To stališče je očitno v nasprotju s členom 208 Lizbonske pogodbe, ki navaja, da naša zunanja politika ne sme posegati v razvojne cilje revnih držav. Politika, ki jo je predlagal Parlament, je vsekakor v korist Evropi, izven evropskih voda pa Evropa daje prednost le svojim ribiškim flotam, ne pa lokalnemu ribjemu staležu in ribičem. Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze se je zaradi tega vzdržala glasovanja. Čeprav poročilo priznava, da obstaja resen problem prekomernega ribolova in da mora trajnost predstavljati izhodiščno točko politike, ne priznava, da zmogljivost ribiškega ladjevja ter sistemi subvencij in kvot predstavljajo ključni problem pri tem. To pojasnjuje našo vzdržanost pri glasovanju.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poročilo o Zeleni knjigi o reformi skupne ribiške politike, ki smo jo sprejeli danes, spreminja gospodarski, socialni in okoljski vidik te politike, da bi bilo mogoče preoblikovati pristop k reševanju preostalih problemov v sektorju. Še enkrat želim poudariti, da so prednostne naloge, kot so večja učinkovitost pri upravljanju ribolovnih virov in strategija finančne pomoči za tiste, ki delajo v tem sektorju, skupaj z zagotavljanjem trajnosti v sektorju s pomočjo ohranjanja vrst, ključnega pomena pri tej reformi in se morajo izvajati na regionalni ravni. Ta dokument vztraja pri reformah, potrebnih za ribiško industrijo in ki so izjemno pomembne za najbolj oddaljene regije, predvsem Madeiro, kjer je ta dejavnost zelo pomembna za lokalni razvoj in za življenje tamkajšnjih ljudi.

Ponovno želim izpostaviti ideje v poročilu, ki se nanašajo na aktivnejšo udeležbo različnih akterjev na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju z vidika izvajanja in tehničnih ukrepov, ki jih je treba izvesti v ribiškem sektorju. Zaradi vseh zgoraj navedenih razlogov sem glasoval za to poročilo, ki bo predstavljajo začetek nove faze v evropski skupni ribiški politiki.

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem proti poročilu gospe Patrão Neves, saj zavrača spremembe, namenjene vzpostavitvi ravnovesja med okoljskimi interesi in ohranjanjem malega ribištva.

Prav tako obžalujem zavrnitev sprememb, ki pozivajo k izvedbi poglobljene razprave z ribiči pred samo reformo.

Na podlagi tega ne vidim, kako bo mogoče sprejeti reformo, ki bi bila sprejemljiva za ribiče in ki bi zagotavlja tisto, kar je treba storiti za ohranjanje imena vredne skupne ribiške politike.

  Predsednik. – Zapisnik o tem zasedanju bo Parlamentu predložen v odobritev na začetku naslednjega zasedanja. Če ni zadržkov, bom nemudoma posredoval predloge, ki so bili sprejeti na današnjem zasedanju, osebam in agencijam, na katere so bili naslovljeni.

(1) Sprememba 3 Marine Yannakoudakis v imenu skupine ECR odstavka 9 ter (novo): „poudarja, da se splava ne bi smelo spodbujati kot način načrtovanja družine in da je treba v vseh primerih zagotoviti humano obravnavanje žensk, ki so splavile, ter svetovanje zanje“.