Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 8. marec 2010 - Strasbourg

18. Enotno območje plačil v eurih (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je vprašanje za ustni odgovor Komisiji (O-0025/2010) o enotnem območju plačil (SEPA), ki ga je postavila Sharon Bowles.

  Sharon Bowles, avtorica. – Gospod predsednik, moj predhodnik v vlogi predsednika Odbora Parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve je 12. marca 2009 v Parlament prinesel resolucijo o SEPA. Od takrat se ni veliko spremenilo in sedaj, maja 2010, prinašam svojo. Naj povem, da resnično pričakujemo napredek ped 15. marcem 2011.

Komisija je v svojem časovnem načrtu SEPA iz septembra 2009 dosegla napredek. Strinjamo se z ukrepi na šestih prednostnih področjih, vendar pa je velika večina anketirancev pri posvetovanju znotraj Komisije povedala, da je treba določiti končni datum, da bi s tem prepričali vse tiste, ki imajo pomisleke. To je sporočila Komisija sama. Stvari ni mogoče povedati bolj jasno in predlagamo, da se končni datum določi in sicer ne najkasneje, kot 31. decembra 2012.

Živimo v času, ko se število čezmejnih nakupov in pogodb vse bolj povečuje. Skupni standardi za ta čezmejna plačila, prenose kreditov in direktne obremenitve predstavljajo pomemben del za zdravje in rast skupnega trga. Za potrošnike je veliko bolje, če jih ni treba preverjati, ali v vsaki posamezni državi obstajajo različne ureditve ali pa jih prekršijo ravno zaradi tega, ker obstajajo.

Potrošniki nimajo negativnega mnenja o tem projektu, vendar pa mora biti zagotovljena njihova varnost in obstaja skrb, ali obstaja dovolj zaščitnih ukrepov za upravljanje in preverjanje veljavnosti direktnih bremenitev. Plačilni sistemi predstavljajo do ene tretjine stroškov poslovanja bank, torej si močno prizadevajo, da poskrbijo za pravilni SEPA, vendar ne more biti vse po njihovo. Evropski svet za plačila se mora zavedati, da so potrošniki zaskrbljeni zaradi prevar in zvijač, povezanih z zaupanjem in tem, kdo skrbi zanje. Nekateri zaposleni ljudje mogoče ne bodo opazili nove transakcije, predvsem če gre za običajen znesek. Zaradi tega morajo obstajati možnosti, ki potrošniku zagotavljajo dodatne varnostne ukrepe, povezane z vzpostavitvijo direktnih bremenitev. Ni dobro trditi, da bodo banke pobrale vsa sredstva. Banke niso prevzele praks ponarejenih čekov. V Franciji so na primer bile težave s prevarami pri čekih, potrjenih na zadnji strani, izdanih bankam in plačanimi na račun tretjih strank. To se je zgodilo štiri leta po tem, ko je oblast za finančne storitve v Združenem kraljestvu odpravila to vrzel. Ni dovolj, da se ti problemi rešujejo z dodatki ali dodatnimi ponudbami storitev, ki nobenega ne ščitijo. To je načrt prevarantov. Ni dobro, da se to izvaja po posameznih državah. To je načrt čezmejnih prevarantov.

Komisar, pričakujemo torej, da boste odločni, da boste odpravili te probleme in do 30. septembra 2010 pripravili rešitve za SEPA direktne bremenitve.

V tem letu bi morali državi organi močno povečati uporabo SEPA, torej je pravi čas za napredek, predvsem pri pozivanju držav članic, ki niso pripravile načrtov sodelovanja v raziskavah. Prav tako pozivamo, da tiste – oziroma mogoče gre samo za eno – države članice, ki niso rešile problemov nadaljnje pravne veljavnosti obstoječih mandatov direktnih bremenitev, ta rešijo problem Drugo oviro verjetno predstavlja večstransko nadomestilo za uporabo kartic in tudi to je treba rešiti na način, ki je v skladu s konkurenčno politiko.

Komisar, gre za pomembna vprašanja in menimo, da je sedaj čas za odločno ravnanje in določitev datuma izteka, da bomo lahko uspešno prešli na SEPA in resnično poskrbeli – kar je zelo pomembno za enotni trg – za zagon tega projekta.

  Michel Barnier, član Komisije – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, veseli me, da vas ponovno vidim in najprej želim izraziti soglašanje s tem, kar je gospa Bowles pravkar povedala in sicer, da potrošniki potrebujejo varnost. To odraža prizadevanje, ki sem ga izrazil med zaslišanjem v Parlamentu, da potrošniki prek posebnih projektov ponovno pridobijo domač trg. Eden izmed teh je enotno območje plačil v evrih (SEPA). Gre za zahteven projekt, vendar njegov cilj – enostaven prenos finančnih sredstev znotraj Evrope – opravičuje naše ukrepanje.

Gospa Bowles, gospe in gospodje, Parlamentu se želim zahvaliti, ker je podprl SEPA in se konkretno odzval na pet točk, ki jih je omenila gospa Bowles, in ki pravilno povzemajo probleme, ki jih moramo rešiti. Prav tako sem pozoren na opravljeno pripravljalno delo ter na izjemno pozitivna in zanimiva poročila gospe Berès in gospoda Gauzès o zadevah, ki so povezana s SEPA.

Gospa Bowles, drži, da bi lahko časovni rok dal projektu SEPA nekaj potrebne spodbude. To je moje prepričanje. Datum prenehanja veljavnosti bi resnično imel kar nekaj pozitivnih posledic. Pravni položaj bi postal jasnejši, omogočeno bi bilo načrtovanje potrebnih naložb, prav tako pa bi prenehala obstajati dva plačilna sistema – nacionalni in evropski – kar ima sedaj za posledico nepotrebne stroške.

Časovni rok predpostavlja zakonodajo. Moje osebje trenutno analizira različne možnosti, njihove analize pa bodo končane naslednjo pomlad. Na podlagi tega se bomo odločili za najučinkovitejši potek ukrepov. Potrdim vam lahko, da bo temeljil na zakonodaji.

Sedaj, ko govorim z vami – v začetku marca – je še prezgodaj, da bi objavil datum izteka. Zabeležil sem si vaš predlog o 2012, gospa Bowles in ne bom pozabil naj. Kakor koli že, operaterjem bomo morali dovoliti prilagoditveno obdobje, na primer 12 mesecev za prenose in vsaj 24 mesecev za dvige. Druga prednost zakonodajne pobude bi lahko bila reševanje nekaterih vprašanj, ki izhajajo iz resolucije, ki ste jo pripravili vi in Svet za ekonomske in finančne zadeve, da bi tako izboljšali kakovost proizvodov SEPA za uporabnike.

Gospa Bowles, moje drugo stališče je, da potrebujemo pojasnilo glede večstranskega nadomestila za uporabo kartic. Gre za pomembno vprašanje za namene financiranja, s tem pa tudi za razvoj kartic SEPA in dvigov. V 2009 je Komisija objavila gradivo za razpravo, ki je vključevalo nove podatke, pa tudi mnenja različnih vrst uporabnikov glede tega vprašanja. Rezultatov javnega posvetovanja se bomo kmalu dotaknili. To vprašanje je seveda treba analizirati na podlagi njegove skladnosti s konkurenčno politiko, za katero je odgovoren moj kolega gospod Almunia.

Kljub temu želim dati nekaj pripomb. Do novembra 2012 je v veljavi kratkoročni prehodni sistem za dvige, ki dopušča večstranskega nadomestila za uporabo kartic vse do 8,8 %. Vendar opažam, da se sedaj v Evropi izvede več kot 70 % dvigov brez kakršnega koli večstranskega nadomestila za uporabo kartic pri transakcijah. Zdi se, da večstransko nadomestilo za uporabo kartic ni edini mehanizem financiranja in niti ni najučinkovitejši.

Kot veste je Komisija za kartice sprejela odločitev proti čezmejnemu večstranskem nadomestilu za uporabo kartic MasterCard. Enako smo storili za kartice Visa. Glede postopka v zvezi s podjetjem MasterCard je bila na Sodišče Evropske unije vložena pritožba. Kot del tega postopka, specifično v zvezi z obsegom in vrsto teh nadomestil, je Evropska komisija že pojasnila pravila igre. Končne ugotovitve sodišča bi morale prispevati k trdnejši pravni podlagi.

Tretjič, kot sem že imel priložnost omeniti na zaslišanju, podpiram vzpostavitev evropske pobude o karticah. Pripravlja se vrsta pobud v zasebnem sektorju, na primer projekt Monnet, PayFair in Pobuda Evropskega združenja za plačilne sheme. Gospa Bowles, gospe in gospodje, kmalu se bom sestal z glavnimi akterji na tem trgu, da bi skupaj ocenili njihovo pripravljenost za nadaljevanje in morebitno usklajevanje njihovih pobud ter določili okvir ukrepov. Istočasno bo Komisija analizirala, s stališča predpisov konkurenčnosti, argumente, ki izhajajo iz kartičnih sistemom, da bi utemeljila njihov finančni sistem.

Četrta točka se nanaša na prihodnost vodenja. Kot veste SEPA ni vključena v vseevropski sistem vodenja. Zaradi tega je bila pripravljena skupna pobuda z Evropsko centralno banko za vzpostavitev sveta SEPA, ki združuje omejeno število predstavnikov plačilne industrije in uporabnikov na visokem nivoju. Cilj ni sprejemanje odločitev, ampak spodbujanje dialoga, s katerim bo mogoče zagotoviti, da bo projekt SEPA pravilno izveden. Prvo srečanje bo potekalo spomladi.

Gospa Bowles, gospe in gospodje, osebno bom seznanjal Parlament o delu sveta SEPA, predvsem ko bom spregovoril pred Odborom za gospodarske in denarne zadeve.

Moja zadnja točka se nanaša na spoštovanje interesov uporabnikov, na temo, ki ste jo izpostavili, gospa Bowles. Žal industrija bančnih plačil pogostokrat precej z odporom upošteva pomisleke uporabnikov. Mogoče je doseči izboljšanje načina vodenja Evropskega sveta za plačila, ki bi spodbujal preglednost in upoštevanje pomislekov uporabnikov. Svet SEPA bo predstavljal dobro platformo za doseganje teh izboljšav.

Prav tako nameravam bolj neposredno ukrepati pri specifičnih točah, predvsem je treba doseči izboljšave sistema dvigovanja denarja. Komisija in Evropska centralna banka bosta zelo kmalu pisali Evropskemu svetu za plačila in zahtevali, da pri odzivanju na pomisleke potrošnikov vključijo nekatere spremembe. Ne morem izključiti možnosti, da bo Komisija sprejela ukrepe, če bo opazila ovire, ki to preprečujejo in s tem upoštevala pomisleke potrošnikov.

Gospod predsednik, gospa Bowles, gospe in gospodje, razumeli boste, da sem odločen ukrepati in zagotoviti, da bo v januarju SEPA že delovala, kot sem povedal. Seveda se bom zanašal na podporo Parlamenta in vašo odločnost, da pride do teh izboljšav.

  Jean-Paul Gauzès, v imenu skupine PPE. – (FR) Gospod predsednik, komisar, ne dvomim v vašo odločnost, v svojih točkah, ki ste jih pravkar izpostavili, pa ste že odgovorili na večino vprašanj, ki smo jih nameravali zastaviti in ki izhajajo iz te resolucije.

Spomnil vas bom na to, da težave te teme izhajajo iz dejstva, da je enotno območje plačil v evrih (SEPA) pobuda plačilnih institucij, predvsem bank. Namen direktive o plačilnih storitvah, za katero sem imel čast biti poročevalec, je bil posebej oblikovan, da bi nam omogočil določiti in opredeliti pravne instrumente, potrebne za vzpostavitev tega evropskega plačilnega sistema. Drug namen direktive je bil izboljšati konkurenčnost na področju plačil in naslov II vsebuje določbe za vzpostavitev plačilnih institucij, ki naj bi razbile monopol bank.

Ta zapleten začetek vsekakor pojasnjuje del zamude, vsekakor pa je tudi res, kot ste povedali, da so ponudniki plačilnih storitev – se pravi, banke – pokazali nekaj odpora pri izvajanju tega mehanizma. Obstaja razlaga: strošek. Prepričan sem, da to že veste, vendar želim ponazoriti: V Franciji je na primer strošek izvajanja SEPA višji od stroška zamenjave v evro.

Obstaja tudi zadeva nadomestila za uporabo kartic, ki jo moramo obravnavati. Pojavljata se dve vprašanji. Prvo, kot ste omenili, je vprašanje skladnosti s pravili konkurenčnosti, vendar pa se drugo vprašanje, ki ga ne smemo zanemariti, nanaša na to, da so plačilne storitve komercialna dejavnost za plačilne institucije, ki morajo biti pošteno plačane. Obsojena je bila možnost enostranskega, samovoljnega določanja medbančnih marž brez možnosti posvetovanja, kadar se upravičeno zdijo previsoke.

Komisar, računamo na to, da boste zagotovili, da bo napredek, ki smo ga dosegli z vzpostavitvijo enotnega plačilnega trga lahko pripeljal do hitre izvedbe evropskih orodij za nakazila in direktne bremenitve.

  Udo Bullmann, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, komisar, enotno območje plačil v evrih je pomemben, osrednji instrument evropskega enotnega trga. Zahvaljujoč gospodu Gauzèsu je bil dosežen napredek. Moja skupina ga popolnoma podpira in želi, da bi dobro delovalo. Tudi osebno nimam nič proti, da določimo rok za prehod in tu zame ne gre toliko za vprašanje ali bo trajalo tri, štiri ali pet mesecev, kot za vprašanje, da bo resnično delovalo.

Ali bo dejansko delovalo, je odvisno od dveh zadev. Prvič, privlačnost za industrijo, ki mora biti prijazna do končnega uporabnika. V teh dneh si ne moremo privoščiti nobenih govoric, skrivnega odpora, hrepenenja po starem sistemu. Zato mora delovati pravilno, tudi ob spoštovanju tistih, ki ga morajo uporabljati.

Drugič, prav tako mora biti v korist gospodarstvu. Tu želim izpostaviti eno točko, ki je še vedno kamen spotike in sicer kako se bo izračunavala direktna bremenitev. Tu gospodarstvo še ni zmožno predlagati razumnega modela. Še vedno obstajajo prepreke, še vedno obstajajo odprte zadeve in če gospodarstvo ne more predstaviti skupnega modela, ki deluje znotraj Evropske unije, potem mora Komisija – kot je predlagano v tem predlogu resolucije – predstaviti konkreten predlog v določenem časovnem roku, recimo pred koncem leta. Ne sme se zgoditi, da se soočimo z gospodarstvom in zahtevamo časovni rok za prehod, pri tem pa ne zgrabimo pobude za odpravo odpora, katerega ponudniki plačilnih storitev očitno niso sposobni sami rešiti. Da bi lahko celotna stvar delovala, potrebujemo pobudo skupnosti. To je naš pristop k razpravi.

  Martin Ehrenhauser , samostojni poslanec (NI). – (DE) Gospod predsednik, dobro je, da imamo evro. Majhne države, kot je Avstrija, bi se drugače znašle pod ogromnim pritiskom v času finančne krize 2007.

Druga stran evrskega kovanca pa je pomanjkanje doslednosti in pomanjkanje odgovornosti, pojavljajo pa se tudi nekatera vprašanja za Komisijo. Prvič, kdo je odgovoren za neustrezen nadzor v evrskem sistemu? Drugič, kdo je odgovoren za dejstvo, da te napačne proračunske številne iz Grčije niso bile prej ugotovljene? Tretjič, ali ne gre za to, da ko danes govorimo o Grčiji, resnični problem predstavlja Španija? Četrtič, ali lahko Evropska komisija jamči, da Španija ne bo predložila napačnih proračunskih vrednosti in kaj počne v zvezi s tem?

Zahtevam jasnost in preglednost, predvsem pa da tisti ljudje, ki so odgovorni za to, tudi odgovarjajo. Šele potem, ko bodo ti ljudje prevzeli odgovornost, lahko jamčimo, da se bodo pravila igre dosledno upoštevala.

  Markus Ferber (PPE). – (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, prav je, da skupni postopki sovpadajo s skupno valuto. Prav je, da obravnavamo, kako bi lahko bolje uveljavili te skupne postopke, ki do sedaj še niso bili izvedeni povsod v enotnem območju plačil v evrih.

Na drugi strani bom povsem jasno povedal, da moramo pravilnik na določenih mestih še vedno prilagoditi. Sam prihajam iz države, kjer je postopek direktne bremenitve zelo razširjen postopek, da bi bilo mogoče spodbuditi obdelavo nekaterih rednih plačil.

Postopek, ki je trenutno predviden v pravilniku, je zelo birokratski, zelo zapleten postopek in zato bi bil zelo vesel, komisar, če bi bilo to področje v zvezi s končnim datumom – nekaj, kar vsi želimo – ponovno obravnavano. Na eni strani ne sme biti ranljivosti za prevare – to je problem na čezmejnem področju – vendar pa mora na drugi strani prav tako biti možno, da zadevna podjetja bremenijo lokalne stroške in jih za vsako naročnino na revijo, vsako zavarovalno premijo, vsak račun za prenosni telefon in tako dalje, poberejo z enostavnim postopkom.

To je moja zahteva, v našem predlogu resolucije o tej zadevi pa obstaja tudi ustrezni razdelek, s katerim bomo lahko prispevali k temu, da bo mogoče postopke, ki so se izkazali za uspešne v državah članicah prav tako zagotoviti tudi po končni uvedbi enotnega območja plačil v evrih.

  Othmar Karas (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, verjetno se vsi odobravamo odgovore, ki jih je podal komisar na vprašanje in smo za to hvaležni. So v skladu s cilji Evropskega parlamenta.

Drugič, povedati želim, da je metoda samoregulacije na bančnem področju, ki smo jo izbrali za SEPA, metoda pri kateri organi dobro delajo, v zelo kratkem času pa se je območju SEPA pridružilo več sto bank. SEPA je del enotnega trga, je večja od evrskega območja, vendar ni popolna. Zelo sem naklonjen doslednemu, pravno zavezujočemu končnemu datumu, saj upam, da bomo s takšnim datumom povečali pritisk na reševanje odprtih vprašanj in da bo prišlo do napredka pri doslednem izvajanju pravnih obveznosti. To bo vsem sodelujočim omogočilo, da še enkrat predstavijo vse, kar je še treba storiti. Skupni datum je ključnega pomena za kar se da hitro in učinkovito izvedbo območja SEPA in za zagotavljanje kar največje ustreznosti za enotni trg.

  David Casa (PPE). – Gospod predsednik, SEPA je hvalevredna pobuda, ki bo nedvomno veliko pripomogla k izboljšanju učinkovitosti čezmejnih plačil in spremenila razdrobljene nacionalne trge plačil v evrih v enotni domač trg, s tem ko bo strankam omogočila, da bodo izvajale brezgotovinska plačila na vseh lokacijah na območju z uporabo enega bančnega računa in enotnim sklopom plačilnih instrumentov.

Druga velika prednost bo posledica zmanjšanja celotnih stroškov za evropsko gospodarstvo pri premikanju kapitala po regiji, ki je danes ocenjeno na dva do tri odstotke skupnega bruto domačega proizvoda. Ne smemo pozabiti, da je bil končni cilj SEPA vzpostaviti resnično okolje domačega plačilnega prometa po vsej Evropi in razumljivo je, da uresničevanje takšnega ambicioznega cilja ni lahka naloga, predvsem če upoštevamo nujno potrebno iskanja kompromisov med pogosto nasprotujočimi si interesi vseevropske bančne skupnosti.

Gospodarska kriza je le ovirala postopek izvajanja standardov SEPA; gre za drag postopek, banke pa so v zadnjih časih razumljivo imele druge, pomembnejše prednostne naloge. Treba je izvesti analizo trenutnih razmer in čim prej določiti realistični časovni okvir.

Sedaj je ključnega pomena, da se določi pravno zavezujoč rok za prehod na uporabo instrumentov SEPA, kot je pravkar povedal moj kolega gospod Karas. Nesprejemljivo je, da do sedaj ni bil pripravljen noben konkreten načrt. Opomba, da bi morali dovoliti vzporedno uporabo domačih standardov s SEPA, je neučinkovita in neproduktivna.

Zato vas pozivam, komisar, pa tudi Komisijo, da v tem že tako krhkem sektorju zagotovite gotovost in poskrbite, da bo končno določen pravno zavezujoč datum izteka za prehod na instrumente SEPA.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Seznaniti vas želim, da moja država, Romunija opravlja nekatere pomembne korake v zvezi z izvajanjem in prehodom na SEPA. Oktobra 2009 je bila v romunsko zakonodajo prenesena Direktiva 64/2007/ES o plačilnih storitvah na notranjem trgu. Leta 2007 je Romunsko bančno združenje, član Evropskega sveta za plačila, prevzelo vlogo podporne organizacije za pridruževanje shemam SEPA. Dejansko bo prehod na bančno nakazilo SEPA končan do datuma, ko bo Romunija prevzela evro, medtem ko se trenutno v naslednjih letih namerava shemi direktne bremenitve pridružiti le pet bank.

Javna uprava ima ključno vlogo pri obdelavi prehoda na SEPA. Javne ustanove, skupaj s storitvami, telekomunikacijskimi operaterji in zavarovalnicami, lahko zagotovijo kritično maso, potrebno za spodbuditev procesa prehodna na SEPA. Romunski minister za javne finance je najavil, da se bo Romunija priključila shemam SEPA, ko bo sprejela evro.

Hvala.

  Michel Barnier, član Komisije – (FR) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil vsem, ki so prispevali k razpravi. V uvodnem govoru gospe Bowles me je najbolj presenetilo dejstvo, da je celoten Parlament izrazil enoglasno podporo uvedbi enotnega območja plačil v evrih (SEPA), kot se je v preteklosti že večkrat pokazalo. To potrjuje osnutek resolucije. Gre za projekt, ki je star dve leti in menim, da ga je treba sedaj uresničiti. Še enkrat ponavljam, da me je presenetila pred kratkim izražena enotnost glede potrebe po določitvi časovnega roka.

Zato potrjujem svojo zavezanost določitvi tega časovnega roka. Dovolite mi, da si vzamem nekaj tednov časa – verjamem, da gre za dobro porabljen čas –, da se sestanem z vsemi ključnimi akterji v bančnem sektorju. Opravil bom kratka posvetovanja – na to in na druge teme, ki se nanašajo na ustrezno izvedbo SEPA – potem pa bom hitro sprejel odločitev, kot je zahtevala gospa Bowles.

SEPA bo uspešna le, če bo povsem uresničila pričakovanja potrošnikov in ljudi, ki jo bodo uporabljali. Govorim o podjetjih, predvsem malih podjetjih, potrošnikih in državnih upravah. Komisija upa – in delovala bo v tej smeri –, da bodo pri izvedbi SEPA prav tako upoštevani pomisleki uporabnikov. Gospe Băsescu želim povedati, da bom posebno pozornost namenil tudi prizadevanjem novih držav članic – in vem, da takšna prizadevanja potekajo v vaši, pa tudi v drugih državah – da bi bile v celoti vključene v projekt SEPA, kar je v interesu vseh.

V zvezi s karticami, ki sem jih omenil v zaslišanju, se zdi, da potrebujemo več jasnosti. Še enkrat, potrebujem nekaj tednov ali največ nekaj mesecev, v tem času pa bom organiziral srečanja, da bi tako razjasnil namere ključnih akterjev in določil obseg njihove pripravljenosti za usklajevanje ali združevanje njihovih naporov v zvezi z modelom financiranja morebitnega vseevropskega kartičnega sistema. Pri konkurenčnem okviru, znotraj katerega bi moral delovati, gre za vprašanje, ki ga bom izpostavil ključnim akterjem bančnega sektorja.

Želim se vam zahvaliti gospa predsednica, gospe in gospodje, za konstruktivno in skrbno podporo, ki ste jo ponovno izkazali projektu SEPA. Ujema se z zavezanostjo Evropske unije.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo ob 12 popoldne v sredo, 10. marca 2010.