Dobesedni zapisi razprav

Torek, 9. marec 2010 - Strasbourg

4. Pregled stanja notranjega trga - Varstvo potrošnikov - Mreža Solvit (razprava)

  Predsednik. – Prva točka na dnevnem redu je zelo pomembna skupna razprava o treh poročilih o notranjem trgu in varstvu potrošnikov:

- A7-0084/2009 gospe Von Thun Und Hohenstein v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov o pregledu stanja notranjega trga (SEC (2009)/1007 - 2009/2141(INI)) in

- A7-0024/2010 gospe Hedh v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov o varstvu potrošnikov (2009/2137(INI)) ter

- A7-0027/2010 gospoda Buşoija v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov o mreži Solvit (2009/2138(INI)).

  Róża Gräfin Von Thun Und Hohenstein, poročevalka. – (PL) Z zadovoljstvom predstavljam 19. pregled stanja notranjega trga, ki je bil pripravljen julija lani. Ta dokument kaže, da so države članice vse uspešnejše pri prenosu zakonodaje EU. Ponovno je bil dosežen cilj – cilj, ki so si ga zastavili voditelji držav ali vlad, in sicer, da povprečni primanjkljaj pri prenosu ne bo presegel 1 %. Vendar pa je število direktiv, ki v eni ali več državah članicah še niso bile prenesene, z drugimi besedami razdrobljenost trga, še vedno previsoko. Gre za več kot 100 direktiv o notranjem trgu. Poleg tega 22 direktiv ni bilo prenesenih dve leti po roku za prenos. Države članice morajo storiti še več, da bi notranji trg postal nekaj, kar koristi vsem Evropejcem.

Ta trenutek, ko vam predstavljam to poročilo, imam v rokah naslednji pregled stanja, okroglo 20. številko, ki kaže nadaljnji napredek pri prenosu zakonodaje EU. Primanjkljaj pri prenosu je padel na 0,7 % in je tako znatno nižji od zastavljenega cilja. To je najboljši rezultat doslej. Jasno je mogoče videti, da ima delo Evropske komisije, katerega posledica je ta objava, mobilizacijski učinek na države članice. Komisiji lahko toplo čestitamo za to plodno, trdo delo.

Še ena dobra novica je, da se je razdrobljenost trga zmanjšala s 6 % na 5 %. Vendar pa 74 direktiv v eni ali več državah članicah še vedno ni bilo prenesenih, to pa pomeni, da ovire, zelo škodljive ovire, še naprej vplivajo na državljane in podjetnike na notranjem trgu. Skupaj moramo odpraviti te ovire.

V ta namen poročilo Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov predlaga tesnejše sodelovanje med vsemi institucijami, ki so skupaj odgovorne za prenos, in interesnimi skupinami. Predlagamo organizacijo letnega foruma o enotnem trgu ali SIMFO, ki bi povezal evropske institucije, toda tudi države članice, poslance nacionalnih parlamentov ter predstavnike podjetij in potrošnikov. Takšen forum bo priložnost za izmenjavo izkušenj in najboljših praks v zvezi s prenosom zakonodaje EU ter za pripravo strategij za soočanje z izzivi, ki so še pred nami.

Da bi odpravili te škodljive ovire, Evropsko komisijo pozivamo, naj uporabi „preskus glede notranjega trga“ za vso novo zakonodajo EU, s čimer bi zagotovila, da novi ukrepi ne bi ogrožali štirih svoboščin Evropske unije. Zelo pomembno je tudi, da se državljanom da jasne informacije o tem, kako deluje notranji trg, ob upoštevanju, da je bil notranji trg pred 20 leti vzpostavljen prav za njih.

Za predstavitev popolnejše slike razvoja notranjega trga Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva, da se pregled stanja notranjega trga, poročilo mreže Solvit, Kažipot za državljane in pregled stanja potrošniškega trga objavi sočasno.

Nazadnje bi se zahvalila vsem, ki so delali na tem poročilu, in pozvala kolege poslance, naj glasujejo zanj, saj sem prepričana, da bo v prihodnosti posledica tega hitrejši in ustrezen prenos zakonodaje EU v okviru pravnega reda držav članic. Zaradi tega bodo Evropejci naleteli na manj ovir na notranjem trgu, to pa je vsekakor zadeva, ki je ključnega pomena za razvoj našega evropskega gospodarstva in tudi naše evropske identitete.

  Anna Hedh, poročevalka. – (SV) Gospod predsednik, za začetek bi se predvsem zahvalila poročevalcem v senci in drugim, ki so bili udeleženi v dobrem sodelovanju, ki smo ga bili deležni pri pripravi pregleda stanja potrošniškega trga. Zadovoljna sem tudi, da smo ponovno pripravili poročilo, ki ima podporo velike večine Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov.

Vedno sem trdila, da v EU potrebujemo samozavestne in zadovoljne potrošnike, da bi notranji trg pravilno deloval. Zato je bilo razveseljivo, da smo leta 2007 dobili komisarko s specifično odgovornostjo za potrošniška vprašanja. Deloma so zaradi močne osebne zavezanosti in velike odprtosti gospe Kuneve politika varstva potrošnikov in potrošniška vprašanja napredovala. Tudi pregled stanja potrošniških trgov je delo gospe Kuneve.

Kljub zaskrbljenosti, ker si pristojnost za potrošniška vprašanja delita dva komisarja, upamo, da bo to delo še napredovalo in bo plodno ter da osredotočanja na potrošnike nova Komisija ne bo oslabila. Ta odgovornost je zdaj dejansko še večja, saj člen 12 Lizbonske pogodbe navaja, da se pri opredeljevanju in izvajanju drugih politik in dejavnosti Unije upoštevajo zahteve varstva potrošnikov. To je pomemben korak za potrošnike in nekaj, kar v svojem nadaljnjem političnem delu nikomur ne bom dovolila pozabiti.

Zelo pozdravljam drugo objavo pregleda stanja potrošniških trgov. Pregled stanja je eden izmed mnogih instrumentov za izboljšanje notranjega trga in menim, da je vidik, na katerem temelji pregled stanja, posebno zanimiv, ker zadeva pričakovanja in probleme državljanov in ker notranji trg izboljšuje prav za potrošnike. Pregled stanja je potrošniški trg analiziral v skladu z istimi kazalniki kot prej – namreč ceno, preklapljanjem med ponudniki, varnostjo, pritožbami in zadovoljstvom potrošnikov.

Sčasoma jih bo nedvomno treba razviti in izboljšati ter vključiti nove kazalnike. Vendar pa menim, da trenutno zagotavljajo primerno podlago za določanje prednostnih nalog in ugotavljanje, kje je potrebna nadaljnja analiza, ki jo je treba izvesti. Izredno pomembno je, da smo potrpežljivi in damo pregledu stanja čas za razvoj. Še vedno je v povojih.

V drugem pregledu stanja potrošniških trgov smo med drugim ugotovili jasne znake, da imajo potrošniki več težav pri storitvah kot pri blagu in da manj podražitev v sektorjih, v katerih potrošniki pogosto menjajo dobavitelja. Tudi čezmejna e-trgovina se razvija počasneje zaradi mejnih preprek, zaradi katerih so potrošniki zaskrbljeni in nezaupljivi. Poleg tega lahko vidimo, da so učinkovita uporaba zakonodaje in dejanski odškodninski mehanizmi ključnega pomena za ustrezno delovanje trga.

Podatki kažejo tudi veliko razliko med državami članicami in da je glede odškodninskih mehanizmov še prostor za izboljšave. Zato Komisijo pozivam, naj priskrbi nadaljnjo obdelavo podatkov k zeleni knjigi o kolektivnih odškodninah za potrošnike.

Učinkovita uporaba in nadzor nad določbami EU o varstvu potrošnikov sta ključna, če naj povečamo zaupanje potrošnikov. Vendar pa je nadzor v EU daleč od enotnosti in glede na statistike obstajajo pomembne razlike med državami članicami v smislu proračuna za nadzor trga in števila sodelujočih inšpektorjev. Zato morajo Komisija in nacionalni nadzorni organi okrepiti svoja prizadevanja, če naj dosežemo cilj dobrega varstva potrošnikov in zagotovimo, da so potrošniki dovolj samozavestni, da lahko izkoristijo vse priložnosti, ki jih ponuja notranji trg.

Zelo pomembno je, da okrepimo mehanizme za nadzor trga in inšpekcije, da bi povečali zaupanje potrošnikov. Potrošnja bo nenazadnje ključni dejavnik pri oživitvi gospodarstva Evrope.

  Cristian Silviu Buşoi, poročevalec. – (RO) Za začetek bi se rad zahvalil vsem, s katerimi sem imel priložnost sodelovati pri poročilu o mreži Solvit, sekretariatu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, vsem poročevalcem v senci in drugim kolegom poslancem, ki so pokazali zanimanje za ta dokument in so pomembno prispevali h končnemu rezultatu.

Solvit je mreža, ki ponuja neuradne rešitve za težave, ki lahko nastanejo zaradi neustreznega izvajanja zakonodaje o notranjem trgu. Je posebno koristna novost za evropske potrošnike in podjetja v Evropski uniji v smislu zagotavljanja koristi, ki jih prinaša evropska zakonodaja. Pogosto imamo probleme pri izvajanju evropske zakonodaje o notranjem trgu. Mreža Solvit se mi zdi učinkovita alternativa sodni poti, saj so sodišča preobremenjena z vsemi vrstami različnih zadev.

Ne moremo spregledati dejstva, da se mreža Solvit sooča z naraščajočim število primerov in je s tem nekako žrtev svojega uspeha. Da bi mreža Solvit lahko zagotavljala visoko kakovostno pomoč državljanom in podjetjem v Evropski uniji, morajo tisti centri Solvit, ki nimajo osebja, ki ga potrebujejo, dobiti dodatno osebje.

To dodatno osebje je treba zagotoviti na logičen in nadzorovan način ob upoštevanju velikosti prebivalstva države in predhodnega števila primerov, ki jih je center obravnaval v preteklosti. To analizo je treba opraviti z namenom zagotovitve dodatnega osebja samo tam, kjer obstaja resnična potreba. Zagotavljanje dodatnega osebja mreži Solvit seveda povzroča tudi nekatere stroške. Poročilo države članice poziva, naj za financiranje dodatnega osebja uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, tudi alternativne načine financiranja.

Drugo področje osredotočanja v tem poročilu je promoviranje mreže Solvit, ki je po mojem mnenju izrednega pomena, in menim, da se boste glede tega vsi strinjali z menoj. Z uporabo storitev mreže Solvit lahko MSP prihranijo velike zneske denarja, ki jih lahko vložijo v druga področja, ki lahko ustvarijo gospodarsko rast in ki so koristnejša za njihov razvoj kot pravna pomoč, ki bi jo potrebovala za rešitev problemov. Kar zadeva posamezne potrošnike, jim mreža Solvit ponuja možnost, da se izognejo dolgim in dragim sodnim postopkom.

Da pa bi uživali koristi, ki jih ponuja mreža Solvit, se morajo državljani in podjetja najprej zavedati učinkovitosti te mreže. Zato menim, da moramo v promoviranje mreže Solvit aktivno vključiti nacionalne organe, Evropsko komisijo in tudi poslance tega parlamenta. Obstajajo številni načini za to, ki obsegajo množične medije in informacijske kampanje, ki jih organizirajo države članice, in tudi vzpostavitev enotnega portala mreže Solvit. Poleg tega bi lahko javne službe, ki so vključene v izvajanje evropske zakonodaje o notranjem trgu, imenovale osebo, zadolženo za komunikacije mreže Solvit, kar bi ponovno spodbudilo učinkovitost mreže in prispevalo k njenemu spodbujanju. Kot poslanci Evropskega parlamenta lahko sami prevzamemo pobudo za spodbujanje mreže Solvit in lahko pripomoremo k ozaveščanju o njej med našimi kolegi na ravni nacionalnih parlamentov.

Izmenjava dobrih praks med državami članicami v zvezi s spodbujanjem mreže Solvit in reševanjem operativnih problemov mreže je še en ukrep, ki ga to poročilo močno podpira. Pravzaprav se lahko dobre zamisli širi in uporablja na evropski ravni v korist vseh.

Nazadnje ne moremo prezreti dejstva, da se mreža Solvit pogosto sooča s številnimi primeri, ki niso v njegovi pristojnosti ali ki so posebno zapleteni, zaradi česar je potrebna uporaba alternativnih načinov. Peticije, vložene pri Odboru Parlamenta za peticije, lahko nudijo rešitev za tiste primere, ki so prezapleteni, da bi se jih rešilo na ravni mreže Solvit. Zato je eden izmed predlogov tega poročila, da bi portal mreže Solvit takšne primere posredoval spletišču Odbora Evropskega parlamenta za peticije in tudi strokovnim odborom v nacionalnih parlamentih.

To je samo nekaj zamisli, na katerih temelji poročilo o mreži Solvit. Menim, da lahko ti predlogi izboljšajo delovanje mreže v smislu nudenja visoko kakovostne pomoči potrošnikom in podjetjem. Mreža Solvit ima velik potencial, nenehno pa moramo analizirati njeno uspešnost, da bi v polni meri izkoristili ta potencial.

  Michel Barnier, član Komisije. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej menim, da je zelo pomembno, da stojimo ob strani mojemu kolegu gospodu Dalliju, da odgovorimo na vaše vprašanje in vam razložimo izvajanje teh različnih orodij in besedil.

V svojem političnem življenju, gospe in gospodje, sem pogosto menil, da je učinek nadzora vsaj tako pomemben kot učinek napovedi. Zato menim, da je zelo pomembno, da ima nekdo, ki je v nacionalnem parlamentu ali Evropskem parlamentu ali v Komisiji, instrumente za pregled in oceno konkretnega, ustreznega izvajanja besedil, o katerih glasuje. Menim tudi, da mora za to, da bi ustrezno ukrepal, zadevo vsak resnično razumeti, prav na to točko pa so se spretno in odločno osredotočili vaši poročevalci.

Iskreno bi se zahvalil gospe Thun Und Hohenstein in gospodu Buşoiju za tiste zadeve, ki me neposredneje zadevajo, in tudi gospe Hedh za kakovost njihovih poročil.

O čem govorimo? Govorimo o notranjem trgu. Precej pozno včeraj zvečer sem v tem parlamentu povedal, da si v tem času krize in gospodarskih težav ne moremo privoščiti, da ne izkoristimo vseh možnosti. Če bi notranji trg, veliki evropski trg, deloval normalno, kot bo moral delovati, bi lahko samo, med seboj, dosegli med 0,5 in 1,5 % dodatne rasti.

Trenutno si ne moremo privoščiti izgube te priložnosti. Notranji trg mora torej polno delovati v vseh vidikih, to pa je seveda naloga, ki mi jo je pod vašim nadzorom zaupal predsednik Barroso. Zato pripisujem pomen temu pregledu stanja in temu instrumentu mreže Solvit ter njunemu ustreznemu delovanju. Menim, da bo gospod Dalli povedal povsem enako o pomembnem vprašanju potrošnikov.

Gospa Thun Und Hohenstein je pravkar govorila o dobrih novicah in ne tako dobrih novicah v zvezi s tem pregledom stanja. Tu govorimo o približno 1 521 direktivah ali besedilih, ki omogočajo delovanje notranjega trga, to pa je veliko. Trenutno obstaja primanjkljaj pri prenosu, ki je, kot ste povedali, na najnižji ravni, kot je bil kdaj koli. To so dobre novice in zahvaliti se moramo vsem tistim, ki so v državah članicah in včasih v regijah odgovorni za izvajanje te direktive. V to zahvalo bi rad vključil tudi svoje kolege v Generalnem direktoratu za notranji trg.

Seveda obstajajo tudi novice, ki niso tako dobre, in sicer, da je kakovost prenosa, kakovost izvajanja, nezadovoljiva. Zato moramo vsi sodelovati med seboj, z Evropskim parlamentom, z nacionalnimi parlamenti, z uradniki v vsaki državi članici. To je namen, kot sem vam povedal, ko me je zaslišal Parlament, obiskov, ki jih bom opravljal odslej – z njimi sem že začel –, med katerimi se bom v vsakem izmed 27 glavnih mest pod vodstvom pristojnih ministrov osebno sestal z uradniki, pristojnimi za izvajanje direktiv o notranjem trgu in za oblikovanje točk tega pregleda stanja ter zagon mreže Solvit, kot je jasno povedal gospod Buşoi.

Zato sem tudi rekel gospe Thun Und Hohenstein, da se strinjam s to zamislijo o forumu; to je zelo dobra zamisel. Povezati moramo ljudi, to pa bomo storili skupaj, tu v Parlamentu, s Komisijo, nacionalnimi parlamenti in vsemi tistimi, ki so v posamezni državi članici pristojni za sodelovanje, ocenjevanje in izmenjavo dobrih praks. Prepričan sem v koristi združevanja pristojnih: dogovor namesto prisile, najprej dogovor, medsebojno zaupanje in skupno delo.

Glede mreže Solvit je gospod Buşoi izpostavil pomen tega orodja, ki začenja dobro delati. Trenutno imamo 1 500 primerov, ki so bili obravnavani s sodelovanjem, odločnostjo, posredovanjem, predvsem v imenu državljanov, vendar tudi v imenu velikega števila podjetij. Kot je povsem pravilno izpostavil gospod Buşoi, to omogoča prihranek denarja in časa, na ta način pa se državljane, potrošnike in podjetja vrne v središče enotnega trga, namesto da bi začeli pretirano nerodne postopke, da bi našli rešitev za njihove probleme, jo vključili in zagotovili v izvajanju tega ali tiste določbe o notranjem trgu, ki jih zadevajo.

V določeni meri ta isti duh žene akcijski načrt za podporne storitve enotnega trga, načrt SMAS, katerega cilj je zagotoviti boljše informacije in boljše storitve državljanom in podjetjem. Tudi tu je bil dosežen napredek. Ta načrt je omogočil združitev različnih storitev in skupnih spletnih obrazcev med mrežo Solvit in Kažipotom za državljane.

Ker so to predlagali vsi poročevalci, menim, da bi si pod nadzorom gospoda Dallija lahko prizadevali, da si moramo prizadevati za sočasno predložitev vseh teh dokumentov, vseh teh rezultatov, vseh teh sporočil, da bi združili in bolje uskladili ta različna orodja, ki opisujejo izvajanje besedil ali direktiv v zvezi z notranjim trgom.

Vsekakor sem za to izboljšano uskladitev in potrjujem svojo osebno angažiranost za dobro uporabo teh različnih orodij za ocenjevanje in spremljanje 1 500 direktiv, povezanih z delovanjem notranjega trga.

  John Dalli, član Komisije. – Gospod predsednik, podal bom pripombe o poročilu o teh dveh zelo ključnih evropskih politikah – pregledu stanja potrošniškega trga in svežnju za izvajanje potrošniške politike –, ki ga je predstavila gospa Hedh. Gospe Hedh bi se rad zahvalil za njeno odlično delo kot poročevalka.

Potrošniška politika je v središču gospodarskih in socialnih izzivov, s katerimi se soočamo danes. Gre za ljudi. Informirani potrošniki z ustrezno veliko močjo ženejo inovacije in konkurenčnost, toda morda najpomembneje je, da je delovanje notranjega trga v korist potrošnikom naš adut pri ponovnem povezovanju z državljani. Osrednja vloga potrošniške politike se odraža na številnih delovnih področjih. Kolegij bo tesno sodeloval pri zagotavljanju, da bodo sprejeta pravila prenesena v praktične koristi za potrošnike. Danes sem tu s svojim kolegom Michelom Barnierjem, kar kaže način, na katerega bomo sodelovali. To bo naša delovna praksa.

Potrošniško razsežnost je treba razviti na vseh delovnih področjih, v Komisiji pa bodo sprejeta merila za merjenje napredka ali njegovo pomanjkanje. Pregled stanja potrošniških trgov služi kot alarmni sistem, ki nam pove tudi, kdaj notranji trg razočara potrošnike. Pregled stanja služi tudi za nadzor napredka pri vključevanju maloprodaje na notranjem trgu za potrošnike, MSP in druge prodajalce na drobno. Pripomore tudi k ugotavljanju, ali si države članice dovolj prizadevajo za izvajanje nove potrošniške zakonodaje in za informiranje in izobraževanje potrošnikov in krepitev njihovih pravic.

Glede izvajanja sem zadovoljen, da se Parlament strinja s stališčem Komisije glede pomena tega, da se ljudem v praksi da pravice, ki jih imajo na papirju. V zvezi s tem je pred nami še dolga pot. Namen sporočila iz julija 2009 je bil opredeliti načine za učinkovitejše, uspešnejše in doslednejše izvajanje po vsej Evropski uniji. Zdaj je treba to spremeniti v konkretno ukrepanje. Ena izmed prednostnih nalog bo povečanje učinkovitosti in uspešnosti naših čezmejnih mrež, ki morajo poslati odločno sporočilo trgovcem, da v EU ni varnega pribežališča, kjer bi se lahko skrili pred pregonom. Enako velja za sodelovanje z organi v tretjih državah. Za dosego tega potrebujejo nacionalni izvršilni organi dovolj osebja in sredstev. V težkih gospodarskih časih so vse javne službe pod pritiskom, toda zmanjševanje virov za izvajanje pravic potrošnikov je lahko samo zgrešeno gospodarstvo. Svobodni, odprti trgi z dobro politiko spodbujajo konkurenco glede kakovosti in cene ter konkurenčnost. To koristi ne samo potrošnikom, ampak celotnemu gospodarstvu EU. Komisija in Parlament morata sodelovati, da zagotovita, da bo to sporočilo glasno in jasno slišati v državah članicah.

Nadaljevati nameravamo tudi z dobrim delom pri vzpostavljanju vseevropskega usklajenega izvajanja – tako imenovanimi preiskavami. Vendar pa so te preiskave pokazale, da včasih združevanje nacionalnih prizadevanj ne zadostuje. Potrebne so evropske rešitve. Zato bom z veseljem sprejel vaš poziv, da se preuči pravna podlaga v Pogodbi v zvezi s krepitvijo varstva potrošnikov, predvsem zmogljivosti Komisije, vendar pa bomo to storili in bomo šli po tej poti, če se bomo najprej prepričali, da bo dodalo vrednost delu na nacionalni ravni.

Če se posvetim pravnemu varstvu, se strinjam, da lahko alternativni mehanizmi za reševanje sporov zagotavljajo poceni, enostavno in hitro odškodnino za potrošnike ter pri tem ohranijo ugled podjetij. Eden izmed elementov te strategije zadeva obravnavanje skupinskih tožb. Tu nameravam skupaj s podpredsednikom Almunio in podpredsednico Reding zagotoviti, da se Komisija usklajeno premika naprej.

Nazadnje se zanašam na vašo podporo, da zagotovimo zadostno financiranje po letu 2013, ko bo potekel trenutni program o varstvu potrošnikov, za podporo ambiciozni potrošniški politiki, nenazadnje neprekinjenemu zagotavljanju okrepljenega pregleda stanja. Prepričan sem, da smo lahko skupaj kos zapletenim izzivom današnjega in jutrišnjega dne in kot partnerji sodelujemo pri zagotavljanju, da notranji trg nudi svoj polni potencial vsem našim državljanom.

  Simon Busuttil, poročevalec mnenja Odbora za peticije. – (MT) V imenu Odbora za peticije sem pripravil mnenje o mreži Solvit, ki jo povsem podpiram, saj je sredstvo, ki pomaga državljanom, ki se soočajo s težavami. Vendar pa bi podal pomembno pripombo, ki jo bom podrobneje razložil: potrebo po polnem sodelovanju med vsemi zainteresiranimi stranmi, s katerimi vzpostavi stik državljan. Katere možnosti so na voljo državljanu, ki se sooči s težavo? Vloži lahko peticijo na Evropski parlament, ki ima takšne pristojnosti v skladu s členom 194 Pogodbe, pritožbo lahko predloži Evropski komisiji, lahko pa tudi vloži pritožbo pri mreži Solvit. Državljani lahko pravno varstvo zahtevajo tudi z naslovitvijo pritožbe na evropskega varuha človekovih pravic, vendar pa to ustvarja veliko zmedo, zaradi katere državljan ne ve točno, kam naj se obrne za pravno varstvo in pomoč. Zato v svojem imenu in v imenu Odbora za peticije pozivam k okrepljenemu sodelovanju med vključenimi vsemi institucijami, tako da bo državljan točno vedel, kam naj se obrne po pravno varstvo.

  Zuzana Roithová, v imenu skupine PPE. – (CS) Komisar, gospe in gospodje, internetna storitev mreže Solvit zdaj deluje osem let in ji je uspelo rešiti 83 % pritožb državljanov in podjetij, ki so jih ti podali zaradi nepravilne uporabe evropskega prava v državah članicah, to pa ji je uspelo v 10 dneh. Leta 2008 se je bilo z neuradnimi rešitvami mreže Solvit mogoče izogniti sodnim sporom in odškodninam v višini 32 milijonov EUR.

Problem, ki so ga razkrila naša tri poročila, ima dve ravni: predvsem gre za oklevanje številnih držav članic glede prenosa evropskega prava v nacionalno prakso, zaradi česar 100 direktiv v zvezi z notranjim trgom še ni začelo v celoti veljati. Vem, da je to majhen, toda pomemben odstotek. Drugi problem je zelo slaba uporaba mreže Solvit kot praktičnega instrumenta. V Češki republiki je na primer med strokovnjaki dobro poznana, vendar pa samo 7 % registriranih podjetnikov ve karkoli o storitvi. Situacija v Franciji je precej slabša. Glede na statistiko za mrežo Solvit skrbi samo en posameznik.

Vesela sem, da je naš odbor podprl tudi predloge, ki sem jih predstavila kot poročevalka v senci; na primer ukrep za povečanje števila administrativnega osebja mreže Solvit v državah članicah. Vendar pa gre zlasti za promoviranje mreže med podjetniki, izseljenci, različnimi združenji, nacionalnimi parlamenti in tudi tem parlamentom. Omenila bi rada potrebo po povezovanju mreže Solvit z enotnimi kontaktnimi točkami in svetovalnimi službami Komisije, za Komisijo pa je seveda pomembno, da vse države pravočasno obvesti o zadevah, ki jih je rešila mreža Solvit. Komisija mora te analize predstaviti v letnih poročilih, na ta način pa bi seveda lahko izboljšali uporabnost mreže Solvit.

Zadovoljna sem, da je naš odbor v tako širokem obsegu političnega spektra podprl vsa tri poročila, in upam, da jih bo podprlo tudi plenarno zasedanje. Vsem poročevalcem se želim zahvaliti za delo, ki so ga opravili.

  Evelyne Gebhardt, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, komisar Barnier, komisar Dalli, gospe in gospodje, danes govorimo o notranjem trgu, varstvu potrošnikov in mobilnosti ljudi znotraj Evropske unije. To so ključne zadeve, ko razpravljamo o teh treh instrumentih, in posvetiti se želim predvsem njim.

Združitev teh treh tem danes za nas predstavlja veliko prednost, saj si gospodarstvo in pravice potrošnikov in delavcev sami po sebi ne nasprotujejo; treba jih je združiti. To je nekaj, glede česar moramo v prihodnosti doseči napredek. Zato je dobro, da imamo danes to skupno razpravo.

Da bi to postalo resničnost, moramo zlasti v ospredje postaviti tri politična načela. Prvič – in komisar Barnier je to prej dobro povedal –, protekcionizem, ki je v nacionalnih vladah še vedno zelo prisoten, je treba premagati. To je nekaj, kar moramo storiti v vsakem primeru in je na dnevnem redu.

Drugo politično načelo je, da moramo zagotoviti visoko raven varstva pravic potrošnikov in tudi delavcev. Z drugimi besedami, notranji trg ne pomeni odprave pravic in ne pomeni deregulacije. Pomeni, da moramo poskrbeti za ohranitev naše zelo visoke ravni skupnih pravic na teh področjih. Zaradi tega se ne strinjamo z enim odstavkom v poročilu gospe Von Thun Und Hohenstein. Ta zadeva tako imenovani pregled stanja notranjega trga ali preskus glede notranjega trga. Ta pristop je napačen. Daje vtis, da je pomembno samo, kako trg deluje. To ne drži. Vprašati moramo, kakšen vpliv bo imela zakonodaja Evropske unije na pravice delavcev in na pravice potrošnikov. Zato zavračamo ta koncept, saj je napačen.

Tretjič, potrebujemo dobro izvajanje teh pravic na evropski ravni. Za to potrebujemo sistem kolektivnih odškodnin, da potrošniki na tem notranjem trgu ne bodo sami, ampak bodo lahko resnično uveljavili svoje pravice.

  Robert Rochefort, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, dovolite mi, da najprej povem, da sem zelo zadovoljen s to izmenjavo v zvezi z notranjim trgom in varstvom potrošnikov, ki smo jo danes zjutraj začeli kot prednostno razpravo.

V okviru gospodarske krize, gospod Barnier, je notranji trg sredstvo, ki ga moramo resnično razviti. Znotraj tega notranjega trga je seveda potrošnja morda najpomembnejše gonilo, ki ga moramo kratkoročno podpreti. Vendar ne katere koli potrošnje. Potrebujemo potrošnjo, ki pripravlja na prihodnost, ki je v skladu z izzivi trajnostnega razvoja, odgovorno potrošnjo, ki si ne prizadeva vedno spodbujati diskontnih proizvodov, ki naj bi povečali nakupno moč družin in ki so dejansko pogosto povprečne kakovosti ter so posledica skoraj sistematične selitve njihove proizvodnje iz Unije. Vemo, kdo so njihove glavne žrtve: potrošniki z najnižjimi dohodki, najbolj ranljivi potrošniki.

Na kratko, ponovno moramo vzpostaviti zaupanje med potrošniki in podjetji, predvsem distribucijskimi podjetji, da bi okrepili in spodbujali razvoj našega notranjega trga EU. Komisiji želim poslati zelo jasno sporočilo. Da, gospod Dalli, imeli boste našo podporo, vendar čutimo nelagodje zaradi tveganja, povezanega zaradi razdelitve pristojnosti med vami. Bojimo se, da bo to vodilo k razdrobljenosti vaših dolžnosti. Sočasno bomo zelo pozorni na to, ali resnično sodelujete na usklajen način. Pričakujemo, da se bo resnično upoštevalo interese potrošnikov v vseh politikah Evropske unije v duhu Lizbonske pogodbe.

Takoj vam bom dal primer, ki ne povezuje samo gospoda Barnierja in gospoda Dallija, ampak tudi gospo Reding. Čas je za nadaljnjo obdelavo podatkov k zeleni knjigi o kolektivnih odškodninah. Pričakujemo, da boste glede tega dosegli napredek. Ker ste to omenili, gospod Dalli, bi vas rad vprašal, ali že imate tozadevni časovni razpored. Od vas pričakujemo tudi, da boste opredelili posebno novo evropsko obliko, da se bo ta kolektivna odškodnina izognila vse preveč znanim zlorabam sistema ZDA, da opredelimo nekaj, kar bo lahko koristilo vsem, in kar ne ščuva interesov ene strani proti drugi.

Čestitati želim naši kolegici poslanki gospe Hedh za njeno zelo popolno poročilo. Posebno pozornost bi rad posvetil poudarku, ki ga je v svojem poročilu pravilno namenila izobraževanju potrošnikov, ki je ključnega pomena in se mora nadaljevati vse življenje, saj to ni zadeva samo za majhne otroke, ampak glede na obseg spreminjanja proizvodov in vse večje naprednosti tržnih sil tudi za potrošnike.

(Predsednik je prekinil govornika)

Za konec bi vam rad povedal samo, da so kazalniki, pregledi stanja, vsi zelo dobri – in to prihaja od nekdanjega ekonomskega statistika –, vendar pa niso nadomestilo za politično voljo, ki nas mora spodbujati k ukrepanju.

  Heide Rühle, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, navezala bi se na tisto, kar je na začetku povedal gospod Barnier o precejšnjem pomenu notranjega trga v trenutni krizi. Ta je bil ponovno zelo jasno dokazan. Vendar pa notranji trg očitno potrebuje zaupanje državljanov. Samo z njim bo deloval pravilno. To pa je na mnogih ravneh še vedno pomanjkljivo. V razpravah v naših državah parlamentarci posebno pogosto opazimo, da so te bojazni pred notranjim trgom še vedno zelo pogoste med javnostjo in da so teme, kot je protekcionizem, žal dobro sprejete, saj te zadeve ne samo predlagajo vlade, ampak jih podpirajo mnogi državljani. Zato je za nas v Parlamentu še toliko pomembneje, da storimo vse, kar lahko, da bi spodbudili zaupanje v notranji trg. Potrošniška politika je seveda ključni element za dosego tega. Potrošniška politika, ki zagotavlja visoko raven varstva potrošnikov, lahko poveča in zagotovi zaupanje ljudi v notranji trg. Zato si moramo na tem področju močneje prizadevati.

Pozdravljam dejstvo, da sta danes tu oba komisarja. Seveda se zavedate, da je tudi naša skupina kritizirala dejstvo, da za potrošniško politiko ni več pristojen samo en komisar, saj je bilo sporočilo gospe Kuneve zelo pozitivno. Zato pozdravljamo dejstvo, da nam tu dajete zelo jasen znak, da hočete sodelovati na tem področju. Pomisleke smo imeli tudi, da varstvo potrošnikov zaradi delitve pristojnosti med dva komisarja nazadnje ne bi bilo deležno zadostne pozornosti. Vendar pa upam, da to ni samo enkraten dogodek, ampak da boste v zvezi s tem zelo tesno sodelovali z nami, saj moramo obravnavati nekatera zelo pomembna vprašanja; še vedno moramo na primer zaključiti razpravo o zakonodaji o skupinskih tožbah in kolektivni odškodnini, tozadevno pa je treba napredovati. Seveda bo to imelo zelo pomembno vlogo pri povečanju zaupanja državljanov.

Potrebujemo več instrumentov, ki pojasnjujejo, da so državljani na notranjem trgu zaščiteni. V zvezi s tem je zelo pomemben instrument mreža Solvit. Zato odločno podpiramo poročilo gospoda Buşoija. Mreža Solvit, ki ponuja priložnost za izvensodne rešitve, ustvarja zaupanje na notranjem trgu in potrošnikom zagotavlja boljše poznavanje notranjega trga, ki je pri organih v državah članicah zelo pogosto pomanjkljivo. Mreža Solvit lahko tozadevno zagotovi pomemben in ključen prispevek. Letos sem poročevalka za proračun in lahko gospodu Dalliju zagotovim, da bomo odločni glede proračunskih zadev in dodeljevanja sredstev na področju potrošniške politike. Obrnili smo se že na naš Odbor za proračun in poudarili, da seveda hočemo, da se sredstva še naprej zagotavlja, hočemo pa tudi uporabo ustreznih sredstev. V zvezi s tem lahko računate na našo podporo.

Če še enkrat povzamem, menim, da ta poročila na splošno pošiljajo zelo pomemben in zelo pozitiven znak. Čeprav jih podpiramo, imamo pripombo. Ta se nanaša na preskus glede notranjega trga, ki je po našem mnenju precej pristranski. Če bomo pregledali direktive, je treba to storiti s številnih različnih vidikov. Tu je zelo pomembna trajnost, prav tako pa socialna vprašanja. Pregled, če se ga bo izvedlo, se ne sme osredotočati na en sam vidik notranjega trga. Biti mora celovit pregled. V zvezi s tem je treba ustrezno preučiti tudi subsidiarnost. Zato obžalujemo pristransko osredotočanje na preskus glede notranjega trga. Vendar pa načeloma podpiramo pristop poročevalke, vključno s preskusom glede notranjega trga, in bomo glasovali za poročilo.

  Adam Bielan, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, proces gradnje skupnega trga na temelju štirih svoboščin – prosti pretok ljudi, blaga, kapitala in storitev – še vedno ni dokončan, zlasti če pomislimo na četrto svoboščino, prosti pretok storitev, in še vedno moramo veliko narediti. To je izredno pomemben proces, zlasti v času mrtvila v gospodarstvu in glede na gospodarsko krizo, s katero se soočamo v Evropi. Prav v času gospodarskega nazadovanja moramo govoriti o odlikah skupnega trga in morda bomo potem odkrili politično voljo, h kateri je pozval gospod Rochefort.

Zato bi rad čestital Uradu Evropskega parlamenta, da je prepoznal pomen zadeve in odločil, da bo razprava o teh treh poročilih prednostna razprava na tej seji Parlamenta. Zahvaliti se moram tudi gospodu Harbourju, predsedniku Odbora za notranji trg in varstvo, in mu čestitati za učinkovitost njegovih prizadevanj v zvezi s tem. Čestital bi rad tudi trem poročevalcem za tako pomembna poročila. Vendar pa ne morem spregledati določene absurdnosti. Na današnjem plenarnem zasedanju razpravljamo o poročilu gospe Thun – dodal bi, da je odlično poročilo –, vendar pa je to poročilo o pregledu stanja notranjega trga za leto 2008. Toda pred nekaj dnevi je Komisija objavila pregled stanja notranjega trga za leto 2009. Menim, da je to še en razlog za to, da bi Komisija v prihodnje objavljala vsa štiri pomembna poročila o nadzoru notranjega trga sočasno. Konec koncev gre v pregledu stanja notranjega trga, pregledu stanja potrošniškega trga, poročilu mreže Solvit in Kažipotu za državljane za enake zadeve in bi jih zato morali prejeti sočasno.

Nazadnje bi izrazil podporo glavnima dvema predlogoma v poročilu gospe Thun. V celoti podpiram predlog o letnem forumu o notranjem trgu in tudi, kar je pomembneje, predlog o obveznem preskusu, „preskusu glede notranjega trga“, ki bi moral v prihodnosti spremljati vse predloge Evropske komisije.

  Kyriacos Triantaphyllides, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, zdaj smo pod pritiskom mišljenja, ki ga potrjujeta Lizbonska pogodba in stališče same Komisije, da se mora politika varstva potrošnikov osredotočiti na ohranjanje zdravega trga, na katerem lahko potrošniki delujejo varno in samozavestno.

Ta zaključek temelji na dejstvu, da se bo, če se potrošniki na trgu počutijo dobro in se spodbuja čezmejno trgovino, konkurenčnost povečala in bodo potrošniki imeli širšo izbiro blaga in storitev za bolj konkurenčno ceno.

Ne strinjamo se s stališčem in mišljenjem, da so učinkovitejši in prožni potrošniški trgi temeljni dejavniki za konkurenčnost in blaginjo državljanov. Gospodarska kriza dokazuje, da nas morajo voditi posebne okoliščine v vsaki državi in ne dogmatična uporaba enotnega standarda, namreč neizkrivljene konkurence. Menimo, da konkurenčnost ni povezana z blaginjo državljanov, ker teži k dajanju prednosti podjetjem, saj doslej znižanja cen kot celota dokazano niso koristila potrošnikom.

Potrebujemo nadzor cen osnovnega blaga v korist revnejših razredov in družbe kot celote. Edina politika, ki lahko utrdi in dvigne raven varstva potrošnikov, je politika, v središču katere je človek in njegova blaginja in ne povečanje konkurence.

Zato se strinjamo, da s pregledom stanja za beleženje in ocenjevanje zadovoljstva evropskega potrošnika z nemotenim delovanjem trga, toda po drugi strani se ne smemo odmakniti od bistva in cilja, ki ni nič drugega kot vodenje k ljudem usmerjenega notranjega trga, v središču katerega je blaginja človeka in ne številke. Pregled stanja potrošniškega trga imamo za orodje za beleženje obsega zadovoljstva potrošnikov znotraj določenega okvira in v določenem obdobju. Vendar pa samo te ocene in ta beleženja državljanom ne morejo prinesti večje blaginje, preprosto zato, ker bodo dali potrošnikom več samozavesti in varnosti.

Poleg tega je treba vsako oceno izvesti na podlagi količinskih socialnih ciljev. Izpostavljamo tudi, da je treba, ker je prednostni cilj pregleda stanja beleženje pritožb potrošnikov, poseben poudarek dati ukrepom, ki jih je treba sprejeti za preprečevanje zaslužkarstva.

  Oreste Rossi, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, danes razpravljamo o treh ukrepih v zvezi z zdravjem in varstvom potrošnikov, za katere smo že glasovali v odboru in za katere bomo glasovali na plenarnem zasedanju.

Smo na strani državljanov, ki jim prepogosto škodujejo odločitve evropskih organov: s tem mislim na odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice, da odreče svobodo razobešanja križev; nezmožnost učinkovitega boja proti nezakonitim priseljencem; neskončen tok ljudi iz tretjih držav, ki jemljejo delovna mesta našim ljudem; zadržanost glede dajanja ustreznih informacij potrošnikom o tem, kaj kupujejo ali o poreklu živila.

Poročilo gospe Hedh pripisuje pomen vidiku evropskih državljanov, ki vsak dan izkušajo prednosti in slabosti notranjega trga, in poudarja razumnost imenovanja komisarja za potrošniške zadeve leta 2007. Poročilo izpostavlja tudi potrebo po uskladitvi struktur držav članic in tudi tretjih držav za nadzor in spremljanje.

Poročilo gospe Thun Und Hohenstein kritizira določena stališča, zavzeta v preteklosti, in poziva, naj se odgovornost razdeli med države članice in Komisijo.

Poročilo gospoda Buşoija zadeva mrežo Solvit, ki jo je Evropska komisija vzpostavila, da bi državljanom in podjetjem zagotovila brezplačno pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic znotraj Unije, zlasti v sporih. Kritizira tudi določene pomanjkljivosti mreže in zagovarja izboljšanje informacij za državljane in podjetja, ki pogosto ne vedo, da ta struktura obstaja. Za nas kot zakonodajalce morajo biti prednostna skrb državljani in potrošniki.

  Angelika Werthmann (NI). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mreža Solvit lahko in mora pomembno prispevati k večji preglednosti izvajanja in uveljavljanja osebnih in državljanskih pravic na notranjem trgu. Spletna mreža Solvit za reševanje problemov temelji na pragmatičnem pristopu, ki bo brez veliko birokracije koristil državljanom in podjetjem.

Vendar pa poročilo iz leta 2009 kaže tudi, da se je skoraj 40 % vprašanj, ki so jih zastavili državljani, nanašalo na pogoje za prebivanje v drugi državi EU. Zaradi tega se zastavlja vprašanje, ali se pravice do prebivanja še vedno ne izvaja na pregleden način.

  Tiziano Motti (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, danes bomo glasovali o samoiniciativnem poročilu o varstvu potrošnikov, zelo pomembnem instrumentu, glede katerega se moram med drugim zahvaliti poročevalki gospe Hedh in drugim poročevalcem za odlično ozračje, v katerem nam je uspelo sodelovati.

Bilo je mnogo točk, o katerih smo se popolnoma strinjali, in druge, na katerih bomo, upam, lahko delali v prihodnosti: zlasti na pregledu stanja zadovoljnosti evropskega potrošnika, ki ga podpira Evropska komisija, zelo pomembnem instrumentu, ki pa po mojem mnenju še vedno ne zagotavlja standardiziranih podatkov, ki bi ljudem omogočili jasne odločitve. Če bi bili podjetje in bi se o njegovi prihodnosti odločali na podlagi podatkov, ki so še vedno netočni, bi lahko bankrotirali. Zato upam, da bomo v prihodnosti delali na podatkovni zbirki, ki bo ljudem omogočila sprejemati jasne odločitve.

Prav tako moramo upoštevati, tudi v tem poročilu, veliko breme, naloženo potrošnikom, vendar pa skupaj s svojo skupino menim, da je v prihodnosti potrebno boljše ravnotežje, saj evropski državljani niso samo potrošniki, ampak tudi delavci v podjetjih, ki delujejo na notranjem trgu. Zato moramo vedno upoštevati ravnotežje, ki mora obstajati med tistimi, ki opravljajo storitve in zagotavljajo blago, in samimi potrošniki, saj je to naš cilj.

Obveščen potrošnik je svoboden potrošnik – zato je dobrodošla vsaka pobuda o zagotavljanju dodatnih informacij –, vendar pa smo rekli „ne“ šolskim programom, ker ne smemo zavzeti mesta potrošnika, ko gre za izvajanje njihovo svobodo izbire, in menimo, da morajo biti starši prvi, h katerim se lahko zatečejo otroci glede svojega potrošniškega izobraževanja. Poleg tega imajo starši tudi nadzor nad potrošnjo svojih otrok, zlasti ko so ti majhni.

V zvezi z odraslimi je res, da se potrošniki včasih težko zaščitijo preko ustreznih pravnih kanalov, zaradi česar smo za nesodna pravna sredstva, vendar pa menimo, da si je treba zlasti v obdobju krize bolj prizadevati, da bi tisto, kar že obstaja, delovalo, namesto da si prizadevamo povečati število varuhov pravic potrošnikov.

Zaključil bom s storitvami, ki jih zagotavlja javna uprava. Obžalujem, da ni bilo ustrezno upoštevano dejstvo, da so tudi javna uprava, občine, organi, province in celo države referenčne točke za potrošnike. Upam, da bomo v prihodnosti lahko storili več, saj mora biti mogoče, da so potrošniki zaščiteni tudi pred tistimi slabimi storitvami, ki jih zagotavlja javna uprava.

  Liem Hoang Ngoc (S&D). – (FR) Gospod predsednik, gospa predsednica, gospe Thun Und Hohenstein se zahvaljujem za njeno vestno delo in kakovost njenega poročila.

Kot poročevalec v senci Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu sem zadovoljen, da je glasovanje v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov omogočilo vključitev številnih zamisli, ki smo si jih želeli razviti, v končno poročilo.

Prva je potreba po sprejetju bolj kakovostnega pristopa v zvezi z izvajanjem pregleda stanja notranjega trga, ki bo omogočil opredelitev vzrokov primanjkljaja pri prenosu. Ne podcenjujemo koristi statističnih podatkov in pritiska, ki izhaja iz spodbujanja dobrih in slabih študentov EU, vendar pa bi morala biti po našem mnenju Komisija bolj ambiciozna in si prizadevati za to, da ta pregled stanja postane orodje za ugotavljanje težav držav članic v okviru procesa prenosa. Še toliko bolj, ker vsi vemo, da primanjkljaj pri prenosu včasih ni posledica zlonamernosti držav članic, ampak povprečne kakovosti evropske zakonodaje, ki jo je treba prenesti.

Drugi vidik, na katerega sem se osredotočil, je potreba po krepitvi dialoga med Komisijo in državami članicami med celotnim obdobjem za prenos. Večja ko bo izmenjava informacij, večja bo možnost preprečevanja tveganja neprenosa ali nepravilnega prenosa.

Vendar pa poročilo predstavlja problem glede ene točke: ta se nanaša na odstavek 10, ki ga prvotno ni bilo v osnutku poročila gospe Thun Und Hohenstein. Ta odstavek predlaga oblikovanje preskusa glede notranjega trga za vso predlagano novo zakonodajo. Odločno nasprotujemo temu, ker se nam zdi, da je takšen preskus v najboljšem primeru nesmiseln, v najslabšem pa nevaren.

Pregled kakršnih koli ovir za notranji trg se izvaja že med študijami vpliva, ki jih za vsak nov zakonodajni predlog opravi Evropska komisija. Ne želimo si, da bi se ta preskus glede notranjega trga uporabljal kot izgovor za spodkopavanje socialnih ali okoljskih napredkov. V takšnih okoliščinah se z njim ne bi mogli strinjati.

  Jürgen Creutzmann (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, komisar Barnier, komisar Dalli, dejstvo, da danes razpravljamo o treh samoiniciativnih poročilih o varstvu potrošnikov, kaže, da je treba na teh področjih kljub vsemu našemu uspehu še veliko izboljšati. Prenos direktiv o notranjem trgu s strani držav članic se je na splošno zelo izboljšal, vendar pa sedem držav članic ni doseglo cilja zmanjšanja primanjkljaja pri prenosu za direktive o notranjem trgu na 1 %, kot je določila Komisija.

Vendar pa je glavni problem predvsem uporaba zakonodaje EU in ne njen prenos. V primeru kršitev pogodbe s strani držav članic povprečno traja 18 mesecev – z drugimi besedami, še vedno predolgo –, da izvršijo sodbo Sodišča Evropskih skupnosti. To je mogoče razbrati iz trenutnega pregleda notranjega trga, Skupini zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo pa se to zdi nesprejemljivo. Ta primanjkljaj bo vodil k problemom za državljane in predvsem za mala in srednje velika podjetja, ki so odvisna od usklajenih pravil znotraj notranjega trga, vendar pa se srečujejo z nepričakovanimi, zamudnimi in birokratskimi ovirami, če hočejo delovati na čezmejno.

Zato je pomembno, da se mrežo Solvit nadalje razvija. Mreža Solvit je spletna mreža za reševanje problemov, v kateri države članice pragmatično sodelujejo pri reševanju problemov, ki so se pojavili zaradi nepravilne rabe pravil notranjega trga s strani javnih organov. Vse države članice morajo nenazadnje zagotoviti finančna sredstva in ustrezno usposobljeno osebje za centre Solvit. Skupina ALDE poziva k ozaveščanju ljudi o mreži Solvit v državah članicah, da bi se olajšalo čezmejno prodajo njihovih proizvodov in storitev. Za ta namen je udeležba zadevnih združenj v obsežnih informacijskih kampanjah potrebna prav tako kot enoten in lahko razumljiv internetni portal, ki ga je lahko najti in ki sprejema pritožbe vseh vrst.

  Malcolm Harbour (ECR). – Gospod predsednik, kot predsednik Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov bi vam rad z velikim zadovoljstvom najprej povedal, kako zelo cenimo, da sta danes tu prisotna komisar Barnier in komisar Dalli, kot so omenili številni kolegi, in pripomnil, da je to po mojem mnenju izredna priložnost za Parlament.

Imamo odbor, ki je sestavil tri samoiniciativna poročila, osredotočena na nadzor in izvajanje ključnih zakonodajnih instrumentov, in kot ste dejali, komisar Barnier, se bo del vašega uspeha sodil ne samo po številu zakonodajnih predlogov, ki jih boste podali, ampak tudi po tem, kako dobro delujejo.

Menim, da je to resnično pomemben razvoj, v katerem morajo biti udeleženi vsi odbori v tem parlamentu. Zahvaliti se želim predvsem vsem koordinatorjem v odboru, ki so sodelovali z mano, da bi napredovali pri delu, ki ga opravljamo, in da bi vključili tudi nacionalne parlamente, imeli forume nacionalnih parlamentov.

Močno upam, kot sta omenila oba komisarja, da bomo imeli obsežnejši forum o notranjem trgu, vendar pa bi si želeli časovne združitve vaših poročil, da bi to lahko postal letni dogodek v Parlamentu za ta resnično pomembno temo.

Menim, da je pomembno – če pogledamo predlog EU 2020 –, da je dokončanje notranjega trga zdaj razporejeno v odstavek, ki navaja manjkajoče člene in dokončanje omrežij. Upam, da se vsi moji kolegi strinjajo, da to ni sprejemljivo. Pobuda EU 2020 države članice poziva k prispevanju, od poročevalcev (ki se jim resnično zahvaljujem za njihova poročila) pa smo slišali, da morajo države članice prispevati k dokončanju enotnega trga.

To mora biti vodilna pobuda in ne sme biti odrinjena tako, kot je v pobudi EU 2020, in upam, da nam bosta oba pomagala zagotoviti, da se bo to zgodilo v naslednjih nekaj tednih.

  Trevor Colman (EFD). – Gospod predsednik, prvi znak nesoglasja to jutro: ta poročila v celoti podpirajo izvajanje zakonodaje EU o varstvu potrošnikov v državah članicah in nadzor procesa povezovanja trgov, o katerem se bo poročalo v letnem poročilu.

Eno izmed glavnih priporočil je uvedba pregleda stanja potrošniških trgov, ki zadeva teme, kot so pritožbe, cene, zadovoljstvo, preklapljanje med ponudniki in varnost ter cela vrsta dodatnih dolgoročnih kazalnikov. Komisija namerava izvesti podrobne analize vseh tako imenovanih problematičnih sektorjev, ki so opredeljeni v pregledu stanja potrošniških trgov.

Ta birokratska mreža medsebojno povezanega uveljavljanja in nenehnega urejanja bo malopodjetniški trgovini na drobno v Britaniji storila to, kar je ribiška politika naredila britanski ribiški industriji: ubila jo bo.

Vendar pa je cilj birokratskega vmešavanja in prekomernega urejanja ponovno mali podjetnik, ki je zaradi tega v slabšem položaju. Ne glede na to, kako dobronamerni so ti predlogi – in prepričan sem, da so –, gre tu za rešitev EU, ki obupano išče problem.

  Andreas Schwab (PPE). – (DE) Gospod predsednik, komisar, v celoti sprejemam utemeljene prispevke kolegov poslancev – z izjemo zadnjega –, zato bi takoj prešel k najpomembnejšim točkam.

Poročilo gospe Von Thun je zelo uspešen primer tega, kako lahko kot Evropski parlament pokažemo, da mislimo resno v zvezi z dejanskim izvajanjem tistega, o čemer smo se odločili skupaj s Svetom, to izvajanje pa je naloga držav članic. Kot Parlament moramo skupaj s Komisijo v naslednjih nekaj letih posvečati večjo pozornost zagotavljanju, da je to izvajanje resnično uspešno.

Druga zadeva, ki jo kaže njeno poročilo, je, da ločitev, ki jo jasno želijo socialisti, namreč da bi bili pristojni za dobra dejanja, za varstvo potrošnikov in zaščito delavcev, medtem ko bi morala Komisija obdržati nadzor nad notranjim trgom, ne bo delovala.

Zato je naša zahteva, ki jo poročilo nakazuje s preskusom glede notranjega trga, da združimo vse bistvene elemente, ki jih cenimo v zvezi z notranjim trgom, ki jih imajo potrošniki radi in jih podjetja potrebujejo, ter izvedemo jasno oceno.

Nočemo povoziti pravic delavcev, vendar pa hočemo, da bodo ti delavci lahko kupovali tudi proizvode, ki jih cenijo. Nočemo povzročati problemov socialnim strukturam v državah članicah, vendar pa hočemo, da se te prilagodijo prihodnosti. To zahteva ravnotežje, ki ga mora Parlament poiskati v sodelovanju s Komisijo. Ne sme biti tako, da je Komisija pristojna za probleme, medtem ko Parlament obljublja dobra dejanja.

Drugič, poročilo gospe Hedh, ki so ga, tako kot vsa poročila, o katerih razpravljamo, odlično dopolnili poročevalci v senci, kaže, da moramo zaupanju potrošnikov pripisati vsaj tolikšen pomen kot zaupanju podjetnikov. To bo naloga za prihodnost, rešiti pa jo je mogoče samo, če se dolgoročno osredotočimo na cilj notranjega trga, končamo razdrobljenost na posamezne generalne direktorate in različne politične pristope ter notranji trg končno vidimo kot veliki cilj evropskega projekta, ki smo ga v zadnjih letih precej zanemarili.

Zelo sem zadovoljen, komisarja, da sta danes tu oba in da bosta to pobudo naslednjih pet let delila z vso Komisijo.

  Catherine Stihler (S&D). – Gospod predsednik, zahvaliti se želim komisarjema in poročevalcem. Bila sem poročevalka v senci za poročilo o mreži Solvit in na to bi se osredotočila v imenu svoje skupine, Skupine socialdemokratov.

Mreža Solvit je odličen koncept in menim, da ga je komisar Dalli povzel, ko je dejal, da gre za ljudi. Osredotočena je na državljane in poskuša pomagati tistim, ki se znajdejo pred ovirami in problemi, ki jih je ustvarila EU, in rešiti problem v 10 tednih. Vem, da bi se nekateri ljudje zdrznili ob zamisli: „Sem iz vlade in tu sem, da vam pomagam“, vendar pa je mreža Solvit v bistvu mreža po vseh 27 državah članicah, ki je tu, da stori točno to: pomaga.

Uradno želim omeniti in izreči priznanje vsem tistim, ki delajo v centrih Solvit v državah članicah. Lani sem se sestala z maloštevilnim osebjem, ki vodi center Solvit v Združenem kraljestvu. Način dela centra Solvit v Združenem kraljestvu je zgled najboljše prakse, ker preskuša in uporablja model Solvit+, pri čemer si prizadeva pomagati podjetjem in posameznikom, ki se obrnejo nanj zaradi problema. Ekipa je vključena v Evropski regulativni oddelek znotraj Ministrstva za podjetništvo in industrijo. Z eno izmed mojih mnogih sprememb sem si prizadevala zagotoviti, da so centri po vsej EU brez izjeme ustrezno preskrbljeni z osebjem.

Komisar Barnier, decembra sem v vaši prisotnosti v Parlamentu načela vprašanje mreže Solvit in omenila, da smo jeseni v odboru izvedeli, da je oseba, ki vodi center Solvit v vaši državi članici, pripravnik. Člani odbora so bili zgroženi. Vprašala bi, kot sem tudi decembra, ali se je ta situacija spremenila. Če Parlamentu ne morete dati te informacije, bi vas prosila, da pojasnite. Pomembno je, da je v centrih Solvit ustrezno osebje.

Notranji trg je središče tistega, kar nas povezuje. Pomembno je, da našo zakonodajo države članice jasneje in lažje tolmačijo, da bi lahko notranji trg deloval na čim bolj nemoteno in bi lahko potrošniki imeli koristi od najboljše cene in najvišje kakovosti.

Za zaključek, zakaj v Evropskem parlamentu ni dneva mreže Solvit? Zakaj na oknih pisarne v vsakem volilnem okrožju nimamo posterjev, ki reklamirajo mrežo Solvit? Kaj lahko storimo, da bi vse nacionalne politike in njihove politične službe obvestili o koristih mreže Solvit? Upam, da bomo še naprej podpirali mrežo Solvit in pomagali ljudem, ki jih tu zastopamo.

  Morten Løkkegaard (ALDE) . – (DA) Gospod predsednik, sem poročevalec v senci za poročilo o pregledu stanja notranjega trga in se bom zato osredotočil na to temo, tozadevno pa je danes dan za veselje. To je dan, ko se lahko vsi strinjamo, da ti pregledi stanja izredno dobro delujejo. So velik uspeh na temeljni ravni, zato domnevam, da se lahko samo strinjamo, da je treba storiti več za njihovo spodbujanje. Z zadovoljstvom opažam, da se zdi, da so socialni demokrati ugotovili, da v nobenem primeru ni dobra zamisel glasovati proti njim. V zvezi z znanim preskusom, ki je bil predlagan, v Skupini zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo seveda podpiramo ta predlog; poleg tega malce težje razumemo, za kaj gre pri nekoliko obrambnem argumentu proti temu predlogu. Seveda se lahko vrnemo k temu. Kot splošno opazko bom povedal samo, da je odlično, da drugače obstaja široko soglasje glede predlogov in poročila.

Osredotočil se bom na nekaj zadev, za katere menim, da je dobro, da so bile vključene v poročilo. Prvič, uspelo se nam je osredotočiti na potrebo po večjih pristojnostih uprav držav članic ne samo nacionalno, ampak tudi regionalno in lokalno. Po mojem mnenju enega izmed problemov s pregledi stanja predstavlja to, da nekatere pristojnosti v zvezi s tem, kako doseči, da stvari delujejo. Zato je dobro, da je bilo to vključeno v poročilo.

Druga dobra zadeva je osredotočanje na izvajanje. Centri Solvit so bili deležni mnogih pohval in to povsem podpiram. Kot je omenila zadnja govornica, bi se lahko dejansko zavzeli za dan mreže Solvit tu v Parlamentu. Menim, da je trenutno največji problem mreže Solvit to, da ni dovolj znana. Resnično se je potrebno veliko bolj kot doslej osredotočiti na mrežo Solvit – kar me je pripeljalo do moje zadnje pripombe, ki zadeva poudarek, da je to vprašanje komunikacije, kot je tudi pojasnjeno v poročilu. Resnično moramo podpreti obveščanje v zvezi s tiskom in ostalo javnostjo in osredotočanje na področja kot so mreža Solvit in pregledi stanja.

Na splošno bi rad v imenu svoje skupine povedal, da sem resnično vesel, da lahko to poročilo v celoti podpremo, in seveda upam, da bo Komisija – in verjamem…

(Predsednik je prekinil govornika)

  Edvard Kožušník (ECR). – (CS) Gospod predsednik, za začetek naj povem nekaj, kar tu v Parlamentu ni bilo povedano, in sicer, da bi se morali vsekakor zahvaliti komisarki Kunevi. Tako kot vsi poslanci sem tudi sam zadovoljen, da danes tu sedita oba komisarja, gospod Dalli in gospod Barnier, ki je bil pred imenovanjem član našega odbora.

Osebno sem spoznal osebje, ki je odgovorno za mrežo Solvit v Češki republiki. Povedati je treba, da je to zagotovo zelo dobra priložnost za notranji trg, vendar pa je treba omeniti tudi razlike v pristopu različnih držav. Tu je zelo pomembno, da imamo čezmejni element, in upam, da bosta oba komisarja prispevala k odprtju čezmejnega potrošniškega trga in predvsem k odpravi ovir v obliki različnih nacionalnih izjem ter da bomo s tem dosegli popolno uskladitev potrošniškega trga.

Osebno menim, da bo odprtje čezmejnega trga prineslo večjo konkurenco in bo nenazadnje služilo kot učinkovit instrument v boju proti gospodarski krizi, s katero se soočamo danes.

  Othmar Karas (PPE). – (DE) Gospod predsednik, komisarja, gospe in gospodje, upoštevajmo izjavo komisarja Barnierja, ki jo je dal pri svojem zaslišanju, in iz notranjega trga naredimo svojega prijatelja. Če bomo to nalogo vzeli resno, moramo notranji trg spremeniti v domači trg. Če iz notranjega trga naredimo domači trg, bomo iz njega naredili prostor, kjer lahko živijo državljani Evropske unije. Smo Evropa. Če ga spremenimo v prostor za življenje, vendar ne v domovino, je to povsem drugačna zadeva.

Notranji trg še ni dokončan. Še vedno ima veliko potenciala za razvoj. Komisija mora izpostaviti vse ovire in predlagati ukrepe za njihovo odpravo. Evro in notranji trg predstavljata naš najuspešnejši odziv na notranje in tudi zunanje izzive globalizacije Prednosti notranjega trga so kvalifikacije evropskih državljanov ter mala in srednje velika podjetja, ki predstavljajo 90 % gospodarstva. Zato moramo čim prej v vseh državah članicah v nacionalno zakonodajo prenesti Akt za mala podjetja. Naredimo iz tega akta razpoznavno znamenje notranjega trga. Vendar pa je 80 % gospodarstva v Evropski uniji financiranega s krediti in samo 20 % s strani kapitalskega trga. Na to ne smemo pozabiti pri ponovni ureditvi finančnega trga.

Tretja prednost je konkurenčno izvozno gospodarstvo. Rešiti moramo tudi nekatere napetosti. Te vključujejo horizontalni pristop v primerjavi s sektorskimi pomisleki, štiri svoboščine v primerjavi z različnimi socialnimi realnostmi, neravnotežje usposobljenosti predvsem na področjih obdavčenja, izobraževanja in raziskav ter trajnostno socialno tržno gospodarstvo, ki ga je še treba uveljaviti. Potrebujemo sistem „vse na enem mestu“ za informacije v zvezi s podjetji in varstvom potrošnikov, ki so pomembne za notranji trg.

Forum o notranjem trgu in skupna razprava o teh treh poročilih na isti dan vsako leto nam bosta dala priložnost, da si zastavimo vsa ta vprašanja in da notranji trg spremenimo v domači trg za vse državljane.

  Bernadette Vergnaud (S&D). – (FR) Gospod predsednik, komisarja, gospe in gospodje, vesela sem, da imam med prednostno razpravo priložnost govoriti o teh treh poročilih, ki zadevajo vsakodnevno življenje državljanov. Predvsem bi želela čestitati našim poročevalcem za njihovo delo in zlasti omeniti mrežo Solvit.

Mreža zdaj obstaja osem let; učinkovito je rešila mnoge probleme, toda še vedno je docela nepoznana. Kolikokrat sem morala na to mrežo usmeriti ljudi, o obstoju katere se jim ni niti sanjalo, čeprav bi lahko to orodje okrepilo podobo Evrope, ki varuje pravice državljanov.

Priznati moram – in zelo sem vesela, da je tu gospod Barnier –, da sem razumela, da vlada moje države mreže pravzaprav ne spodbuja. Vse večje število primerov bi posledično težko rešil en sam pripravnik, ki je trenutno v letu 2010 v Franciji odgovoren za mrežo Solvit, v državi, ki ima, to je res, samo 60 milijonov prebivalcev in ki je samo druga država članica EU z vidika števila primerov, predloženih leta 2009.

Stopnja rešitev problemov je neverjetno dobra, vendar pa so časovna obdobja grozljiva, povprečno 15 tednov, preden se obravnava primer, kar je pet tednov več od najdaljšega dovoljenega obdobja.

Zato bi Komisijo in države članice pozvala, naj resnično dodelijo finančna sredstva in človeške vire ter izvedejo velike informacijske kampanje, namenjene predvsem podjetjem, ki leta 2009 niso vložila več primerov kot leta 2004.

  Olle Schmidt (ALDE). – (SV) Gospod predsednik, komisarja, poročevalcem se želim zahvaliti za njihovo konstruktivno delo. Kljub svojim pomanjkljivostim je notranji trg EU velik uspeh, zato težko razumem kritiko gospoda Colmana. Cilj notranjega trga je dati potrošnikom širok izbor visoko kakovostnega blaga in storitev za primerno ceno ter sočasno zagotoviti ustrezno raven varstva potrošnikov. Zato menim, da si moramo prizadevati za popolno uskladitev pravic potrošnikov z visoko ravnjo varstva, da bi potrošniki resnično lahko izkoristili prednosti notranjega trga. To je še posebno pomembno glede na povečanje čezmejne trgovine in e-trgovine.

Prepričan sem, da bi bilo skupno ukrepanje učinkovit način za krepitev evropskih potrošnikov – ne na temelju ameriškega modela, ampak na temelju evropskega modela. V zvezi s tem ne smemo več omahovati in moramo končno začeti ukrepati. Vesel sem, da se bo tega lotil komisar Dalli.

Vsi vemo, da se dandanes največ delovnih mest ustvari v sektorju storitev. Zato je pomembno, da ima EU resnično evropski sektor storitev, v katerem lahko podjetniki in potrošniki delujejo svobodno ne samo na nacionalni ravni, ampak na ravni notranjega trga. Potrebujemo delujoč trg zdravstvenih storitev. Posledica tega bo boljša oskrba, večja svoboda izbire in krajše čakalne dobe. Trenutno imamo skorajda povsem neurejeno situacijo in zanašam se na komisarja Dallija, da bo to obravnaval.

Drugo področje, ki mu moramo posvetiti pozornost, so finančne storitve, saj vemo, da so tam še vedno težave. Zato potrebujemo jasna in verodostojna pravila, nenazadnje z vidika finančnih pretresov, s tem izzivom pa se bo soočil komisar Barnier. Uravnotežena, smiselna in natančna pravila so dobra za potrošnike.

  Jacek Olgierd Kurski (ECR). – (PL) Dobro je, da je Parlament pripravil poročilo o mreži Solvit, ki vsebuje predloge za Evropsko komisijo in države članice.

Kot poročevalec v senci za Evropske konzervativce in reformiste sem, ko je bilo poročilo še vedno na ravni odbora, poudaril pomen spodbujanja mreže Solvit med prebivalci EU, zlasti možnosti za državljane in predvsem podjetja, da uveljavijo svoje pravice. Verjetno se vsi strinjamo, da je nujno izvesti informacijsko kampanjo za spodbujanje mreže Solvit kot alternativnega mehanizma za reševanje sporov. To je potrebno storiti zato, da bodo informacije o obstoju mreže Solvit dosegle zainteresirane strani. Tu je ključnega pomena internet, zato bi bilo dobro, če bi Komisija prisluhnila predlogom Parlamenta in ustvarila skupni internetni naslov z imenom domene solvit.eu za vse nacionalne centre Solvit ter bi države članice, ki tega doslej niso storile, odprle internetne strani z nacionalnimi domenami s povezavami na evropski portal Solvit.

Seveda promocija ni vse. Pomembno je tudi povečati učinkovitost nacionalnih centrov Solvit z zagotavljanjem usposobljenih javnih uslužbencev in subvencioniranjem mreže Solvit na evropski ravni.

  Sławomir Witold Nitras (PPE) . – (PL) Iskreno čestitam vsem poročevalcem, saj imajo poročila, za katera so odgovorni, dve zelo pomembni značilnosti. Prvič, dejansko zelo dosledno zagovarjajo notranji trg in jasno opozarjajo na pomanjkljivosti, vendar pa ga sočasno zelo odločno zagovarjajo. Druga velika odlika teh poročil je, da so splošno sprejeta. Menim, da imamo opraviti s situacijo, v kateri celotni Evropski parlament, vključno s tistimi poslanci, ki so glede svobodnega trga zelo skeptični, na splošno zagovarjajo notranji trg in njegove vrednote – to je velika odlika teh poročil.

Pozornost bi rad obrnil k številnim specifičnim zadevam. V zvezi z mrežo Solvit imamo opraviti s paradoksalno situacijo, kot je dejal gospod Kurski, v kateri instrument, ki naj bi uravnotežil te razlike, v različnih državah deluje z različno stopnjo učinkovitosti. Po mojem mnenju je potrebno določeno usklajevanje, saj mora biti to dosleden sistem, ki ne samo dobro deluje, ampak deluje povsod na enak način. Nekaj, kar je zelo pomembno v poročilu gospe Thun, so sredstva, ki jih mora najti Komisija, da bi lahko končno razvili model, ki bo zagotovil, da zakonodaja, ki jo oblikujemo, ne bo neskladna s svobodo notranjega trga. Zdi se, da je to ključna zadeva v poročilu. Če bi nam uspelo vzpostaviti takšen mehanizem, nam ne bi bilo treba skrbeti zaradi prihodnosti novega trga.

  Barbara Weiler (S&D). – (DE) Gospod predsednik, komisarja, gospe in gospodje, ta skupna razprava danes zjutraj in visoka kakovost vseh treh poročil kaže velik pomen, dan notranjemu trgu in potrošniški politiki v Evropi. Zahvaliti se želim vsem trem poročevalcem in mnogim poročevalcem v senci in poslancem, ki so opravili to skupno delo.

Osredotočila bi se na dve ključni točki. Prva je, da mi, to je Komisija in nekateri v tem parlamentu, domnevamo, da na notranjem trgu vse teče sorazmerno usklajeno ter da imamo ozaveščene potrošnike in poštene ponudnike. Pogosto je tako, vendar ne vedno. Obstajajo neodgovorni ponudniki, ki vidijo samo svoje kratkoročne dobičke, in zato potrebujemo močnejši nadzor in inšpekcijo trga. Vendar pa obstajajo tudi neobveščeni potrošniki. Potrebujemo boljše informacije. Ni dovolj samo, da so navodila za uporabo razumljiva. Potrebujemo nenehne informacije.

Nekdo je pravkar rekel, da potrebujemo zaupanje. Vendar pa zaupanje izhaja iz znanja. Izvedela sem, da v Nemčiji samo dva izmed štirinajstletnikov in petnajstletnikov vesta, kaj je inflacija. Nočem niti vprašati, kakšen je bil rezultat vprašalnika, ko je šlo za besedo „deflacija“. Šole morajo biti bolje prepletene z informacijami o navzkrižju interesov med ponudniki in potrošniki. To je omenjeno v poročilih mojih kolegov poslancev...

(Predsednik je prekinil govornico)

  Theodor Dumitru Stolojan (PPE) . – (RO) Temeljna pravica evropskih državljanov znotraj enotnega trga je, da se jim ponudi enake cene ali pristojbine, ko hočejo kupiti proizvod ali uporabiti storitev, in da se jim zagotovi razlago, kadar pride do razlik.

Menim, da se moramo bolj osredotočiti na probleme v sektorju bančnih in finančnih storitev, saj trenutno na enotnem trgu obstajajo velike razlike glede plačila pristojbin za te storitve. Če ste na primer v Romuniji in želite uporabiti bančno storitev, ki jo ponujajo banke – iste banke, ki delujejo tudi v Romuniji, Franciji, Italiji in Avstriji –, boste v Romuniji plačali večje pristojbine in po višjih stopnjah. Takšna situacija je napačna in menim, da imajo državljani ne samo v Romuniji, ampak tudi v drugih državah članicah, pravico upati, da bodo evropske institucije odigrale dejavnejšo vlogo pri pojasnjevanju teh razlik. Poudariti želim, da govorim o pristojbinah in ne bančnih obrestih.

Hvala.

  Alan Kelly (S&D). – Gospod predsednik, predvsem bi rad čestital vsem svojim kolegom v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, ki so delali na prihodnosti pregleda stanja notranjega trga. Gre za vprašanje, ki mi je pri srcu, saj zagotavlja odlično orodje za komunikacijo o tem, kako države članice ravnajo z direktivami EU.

Pri srcu mi je tudi zato, ker nenehno poslušam o pretiranem urejanju EU, predvsem v svoji domovini Irski, in to je treba preudariti. Bežen prelet pregleda stanja vam bo pokazal, da je Irska napačno uporabila direktive EU nič manj kot 67-krat in je v nevarnosti, da preseže cilj 1-odstotnega primanjkljaja pri prenosu, ki je bil dogovorjen.

Zato se zastavlja vprašanje: kdo je kriv za to domnevno pretirano urejanje? Če država članica nepravilno prenaša zakonodajo EU ali direktivam dodaja več pravil, je to potem krivda EU ali države članice? Menim, da verjetno slednje.

Morda bi bila zamisel za prihodnji pregled stanja, da neposredno obravnava prekomerno urejanje ali t. i. „gold plating“. Menim, da bi to bil pozitiven izid.

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, najprej bi rad čestital tistemu, ki se je spomnil naslova „Solvit“: je enostaven, jasen in pove točno tisto, kar je njegov namen.

Odkar je bila leta 2002 vzpostavljena mreža Solvit, njena delovna obremenitev vsako leto skokovito narašča, tako da je leta 2008 povečanje števila primerov znašalo 22 % in se je povzpelo na 1 000 primerov, stopnja rešitev je bila 88-odstotna, s čimer je bilo prihranjenih 32,6 milijonov EUR. To je osupljiva statistika. Slaba stran je, da se je število dni, potrebnih za rešitev, v povprečju povečalo s 53 na 69 dni. To nas pripelje k rešitvam, ki so potrebne.

Očitno je, da je premalo osebja. To je treba rešiti. Imeti morajo ustrezna sredstva. Obstaja potreba po nenehnem usposabljanju v skladu s strategijo EU 2020 o vseživljenjskem usposabljanju in po izmenjavi najboljših praks, pomembno pa se je redno srečevati. Predlagal bi tudi, ker je mnogo problemov lokalnih, da obstaja lokalni vidik za obravnavanje poizvedovanj v zgodnji fazi.

Potrošniki morajo biti bolje ozaveščeni. Menim, da bi k temu prispeval spletni naslov, prav tako pa bi ustvaril večje zaupanje. Menim, da je pomembno, kot je dejal predhodni govornik, da se natančno preuči, kaj se dogaja v posameznih državah v zvezi s prenosom predpisov EU.

Predhodni govornik je rekel, da gre tu za „rešitev EU, ki obupano išče problem“; sam bi dejal, da gre za problem EU, ki uspešno išče rešitev.

  Sylvana Rapti (S&D). – (EL) Gospod predsednik, čestitala in zahvalila bi se poročevalcem in poročevalcem v senci za ta tri poročila. Zaradi obstoječega soglasja sem optimistična glede prihodnosti notranjega trga.

Izpostavila bi dve točki: prva se nanaša na odstavek 10 poročila gospe Thun. Menim, da je temeljnega pomena in da je najboljše, kar bi se lahko zgodilo, če bi lahko pojasnili, da pravice delavcev, socialne pravice in varstvo okolja niso ovira napredku na notranjem trgu.

Druga točka zadeva mrežo Solvit. Gre za izjemen mehanizem, vendar pa ta še vedno potrebuje veliko pomoči. Če povem po pravici, sem razmišljala o izvajanju pritiska na mojo vlado v Grčiji, naj nekaj stori glede tega, saj imamo samo dva zaposlena. Ko pa sem slišala, da ima Francija samo enega pripravnika, sem si premislila in bom počakala, da začne najprej gospod Barnier izvajati pritisk na svojo vlado.

  Pascale Gruny (PPE). – (FR) Gospod predsednik, komisarja, gospe in gospodje, nova spletna mreža za reševanje problemov v zvezi z napačno uporabo zakonodaje o notranjem trgu, znana kot mreža Solvit, je zelo uspešen sistem, saj zagotavlja pravno varstvo brez uradnih postopkov v približno 10 tednih.

Vzpostavljena je bila leta 2002, leta 2008 pa se je njena delovna obremenitev povečala za 22 %. Čeprav stopnja rešitve s 83 % ostaja precej visoka, se število rešenih primerov zmanjšuje. Zdi se, da je osem let po vzpostavitvi te institucije čas, da razmislimo o njeni krepitvi s tem, da ji damo sredstva za učinkovito delovanje.

Ti novi ukrepi bi omogočili pomoč evropskim državljanom in podjetjem pri uveljavljanju njihovih pravic, predvsem v zvezi s priznavanjem kvalifikacij ter njihovih socialnih pravic in pravice do bivanja.

Zato podpiram idejo, da mora biti v državah članicah ne samo več osebja mreže Solvit, ampak da je treba vzpostaviti tudi podporne ukrepe in ukrepe usposabljanja, da bi lahko osebje delovalo čim učinkoviteje.

Zdi se mi ključno, da vlade in mi sami kot izvoljeni predstavniki naših volilnih okrožij spodbujamo mrežo Solvit, ki je leta 2008 omogočila prihranek stroškov v višini 32,6 milijonov EUR. Poleg tega bi spodbujanje tega novega orodja omejilo pretirano porabo pravosodnega sistema. Zato države članice pozivam, naj prenesejo vse evropske direktive ter državljane in podjetja prek nacionalnih medijev in z informacijskimi kampanjami ozavestijo glede njihovih pravic znotraj notranjega trga.

Za zaključek naj povem, da v imenu svoje politične skupine v Odboru za peticije upam, da bo sodelovanje med mrežo Solvit in našim parlamentarnim odborom okrepljeno, da bi olajšali delo teh dveh organov.

  Małgorzata Handzlik (PPE). – (PL) Gospod predsednik, poročevalcem bi rada čestitala za njihova zelo dobra poročila. Nedavno smo veliko govorili o potrebi po oživitvi notranjega trga. O tem je govoril tudi komisar med zaslišanjem pred Odborom za notranji trg in varstvo potrošnikov. To bo tudi tema poročila profesorja Montija, na katerega čakamo. Po mojem mnenju v strategiji Evropske unije 2020 ni mogoče najti prav veliko notranjega trga. Notranji trg je nekaj, kar potrebujemo. Vendar pa ne potrebujemo notranjega trga, ki se samo imenuje tako, ampak notranji trg, ki resnično deluje. Ne moremo reči, da je trenutno tako. Obstaja preveč ovir za prosti pretok štirih svoboščin, ki omejujejo potencial trga, protekcionistične politike držav članic pa niso skladne z načeli notranjega trga. Po eni strani potrebujemo ustrezno izvajanje zakonodaje s strani držav članic in potrebujemo tudi podporne instrumente, ki dobro delujejo, kot je mreža Solvit, vendar pa potrebujemo tudi globljo (...).

(Predsednik je prekinil govornico)

  Marc Tarabella (S&D). – (FR) Gospod predsednik, samo podprem lahko zaključke v poročilu kolegice poslanke gospe Hedh, zlasti v zvezi s potrebo po aktivni potrošniški politiki, katere cilj je predvsem varstvo ranljivih potrošnikov in oseb z nizkimi dohodki.

Osredotočil bi se na še nekaj ključnih točk te politike. Res je, da je pregled stanja notranjega trga pomembno statistično orodje, vendar pa je povsem neprimerno, saj se osredotoča izključno na delovanje potrošniškega sektorja, ne da bi poskušal rešiti probleme potrošnikov EU znotraj tega trga.

Pregled stanja notranjega trga na povpraševanje in potrošnike ne bi smel gledati samo kot na pasivne prejemnike na koncu verige. Vse jasneje postaja, da morajo potrošniki odslej igrati odgovorno, aktivno vlogo in postati del trajnostne, etične, socialno odgovorne in ekološke potrošnje. Zato je treba pregled stanja pregledati in vključiti kazalnike, ki zadevajo socialne in okoljske vidike teh izbir, ki postajajo vse pomembnejše.

Zakonodajo v zvezi s porabo energije, prevozom, okoljem, digitalno tehnologijo in tako dalje je treba vključiti v pregled pravnega reda.

(Predsednik je prekinil govornika)

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, govoriti želim o predlogih v zvezi z varstvom potrošnikov in bi za začetek seveda omenil pozitivne vidike: sredstva informiranja in usposabljanja potrošnikov z zagotavljanjem več informacij na vseh ravneh vse od občinske, lokalne in regionalne sfere do čezmejnega poslovanja EU, spodbujanje potrošnikov – kot to delamo v Avstriji s protimonopolno zakonodajo – in seveda večje kazni za neprevidne banke, ki odobrijo slabo premišljen kredit. Tudi standardizirani kreditni obrazec je izredno pozitivna poteza.

Vendar pa bi se dotaknil tudi nekaterih problematičnih zadev, namreč resnih slabosti v zakonodaji o jamstvih in neustreznih pogodbenih določil, ki se jih v državah, kot je Avstrija, strožje kaznuje. Predlagal bi, da se uporabi ugodnosti, tako da bi se tam, kjer nacionalna pravila zagotavljajo boljše varstvo potrošnikov, ustrezno uporablja ta pravila.

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospod predsednik, varstvo potrošnikov: vsi smo zanj. Težava je, da nekatere države članice samo govorijo o mehanizmu mreže Solvit, kot so omenili drugi govorniki. To je treba preučiti, zato da bo osebje ustrezno.

Naj vam povem še o nekaterih primerih problemov potrošnikov iz prakse, ki jih obravnavam v službi. Ravno danes zjutraj sem imela primer, ki je zadeval nepremičninske transakcije v Evropski uniji. Vem, da EU na tem področju nima pristojnosti, vendar pa bi prosila države članice, naj državljane, ko se pojavijo problemi, obravnavajo kot bi obravnavali svoje državljane, in menim, da obstaja vprašanje, ki se ga moramo lotiti.

Drugi se nanaša na poslovne imenike. Podjetje European City Guides nam je v Parlamentu povzročilo močan glavobol in deluje še naprej, ker ima določeno stopnjo zaščite v državi članici, v kateri ima sedež. To je treba obravnavati, saj na odnos državljanov do notranjega trga vplivajo njihove izkušnje na teh področjih, čeprav glede njih EU nima pristojnosti.

  Christel Schaldemose (S&D). – (DA) Gospod predsednik, hvala za današnjo dobro razpravo. Zadovoljna sem, da sta gospod Barnier in gospod Dalli tako podprla potrebo po upoštevanju potrošnikov na notranjem trgu. Vendar pa bi pozornost rada pritegnila k določenemu odstavku poročila gospe Hedh – namreč odstavku 40, v katerem predlagamo ustanovitev evropske agencije za varstvo potrošnikov. Predstavljam si lahko, da je to nekaj, za kar bi si radi prizadevali. Takšna agencija bi lahko pomagala pri zbiranju podatkov, pripravi študij o vedenju potrošnikov in seveda bi lahko delovala tudi kot varuh v zvezi z delom Komisije in delom Parlamenta glede potrošniških vprašanj. Zato bi si želela slišati vaša stališča glede ideje, ali je to nekaj, za kar bi si prizadevali – po mojem mnenju bi lahko takšno agencijo brez problema locirali na Malti ali v Franciji, če bi to pripomoglo k procesu.

  Michel Barnier, član Komisije. – (FR) Gospod predsednik, gospa Schaldemose je pravkar poudarila kakovost te razprave, predvsem glede agencije za varstvo potrošnikov, ki že obstaja v Kanadi, če se ne motim, gospod Dalli pa nam bo povedal, kakšno je stanje danes. Strinjam se z oceno kakovosti razprave in kakovostjo vseh konstruktivnih, kritičnih govorov in predlogov v zvezi z izvajanjem in oceno, nadzorom nad temi 1 500 – ponavljam za vse tiste, ki nas poslušajo –, 1 500 direktivami ali besedili, ki urejajo ta veliki evropski trg. Dodal bi, da nisem prepričan, ali raje govorim o velikem evropskem trgu ali enotnem trgu, saj bi bilo to jasnejše za državljane in potrošnike.

Pod nadzorom predsednika, gospoda Harbourja, ki me je to slišal povedati v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, ter kot odziv na govor gospoda Triantaphyllidesa bi vas rad spomnil na načelo, ki se skriva za ukrepanjem, ki ga bom naslednjih pet let izvajal v Komisiji.

Gospe in gospodje, moj cilj, dan za dnem, predpis za predpisom, je zagotoviti, da bo evropski trg ponovno služil moškim in ženskam, ki živijo na naši celini. Imam tudi drugi cilj, in sicer zagotoviti, da trgi – ker sem odgovoren tudi za urejanje in nadzor –, zagotoviti, da finančni trgi, o katerih je bilo v zadnjih mesecih veliko povedanega, ponovno služijo realnemu gospodarstvu, služijo moškim in ženskam.

Državljani, potrošniki in mala podjetja naj ponovno postanejo lastniki tega trga. To bo vodilo ukrepanje, ki ga bom imel čast voditi v kolegiju. Gre za vprašanje zaupanja, če uporabim besede gospoda Rocheforta in gospe Rühle, medsebojnega zaupanja. Zato se gospe Thun Und Hohenstein še enkrat zahvaljujem za njeno zelo kakovostno poročilo o pregledu stanja, ki ga je objavila Evropska komisija.

V tem poročilu je veliko idej in vse, ki sem jih slišal, so vredne sprejetja ali preučitve. Gospod Bielan je podprl idejo o kazalnikih uporabe pravil, ki je vključena v poročilo gospe Thun Und Hohenstein. Gospa Gebhardt je omenila tudi gospodarsko in socialno oceno direktiv in študije vplivov. Morda bi na tem mestu odgovoril konstruktivni kritiki gospoda Harbourja, ki zadeva strategijo 2020. Poleg tega sem slišal tudi gospo Handzlik, ki je rekla, da o notranjem trgu ne govorimo dovolj.

Če dejansko preberete strategijo 2020, ki jo je Komisija objavila prejšnji teden, je notranji trg v središču pristopa in je povsod: inteligentna rast s patenti in drugimi orodji; zelena rast z ustrezno uporabo javnih naročil; ter vključno uravnotežena in poštena rast. Notranji trg je povsod – mora biti povsod –, vendar pa besedilo za leto 2020 ni zasnovano, da bi govorilo o vsem. Ne govori na primer o zunanji politiki in obrambni politiki, prav tako pa ni njen cilj Komisijo odvezati njene naloge, ki je ustrezno uveljavljanje, nadzor in spremljanje pravilno izvajanje vseh besedil. Verjemite mi, da se ne počutim razbremenjenega potrebe po preverjanju in ukrepanju, včasih celo s postopki za ugotavljanje kršitev, da se zagotovi ustrezna uporaba notranjega trga. Vendar pa bom vedno, ponavljam, dajal prednost soglasju, zaupanju in pojasnilu pred omejitvami.

V poročilu gospe Thun Und Hohenstein so še druge dobre zamisli: partnerstvo z državami članicami in vzpostavitev foruma o notranjem trgu, kar podpiram. Morda bi lahko danes združili druge pobude, ki zadevajo iste zadeve, ki jih pokrivamo z gospodom Dallijem, kot so izvajanje ali izpostavljanje in spodbujanje mreže Solvit, ter hkrati opravili stvari.

Govoril sem o tem, da je treba učinku nadzora pripisati prav tolikšen pomen kot učinku napovedi. To je moj način ustvarjanja politike in s tega vidika menim, da nam mora pregled stanja, ocena, omogočiti ne samo količinsko oceno – koliko direktiv je prenesenih –, ampak tudi kakovostno oceno.

Mislim, da je gospod Hoang Ngoc omenil, in to precej jasno, kakovost izvajanja zakonodaje, kakovost prenosa in, kot ste dejali, kakovost same zakonodaje, ki je za zakonodajalca ali komisarja dobra vaja iz jasnosti. Ne glede na stopnjo so vse te ideje dobre, kot sta pravkar izjavila gospod Schwab in gospa Roithová.

Glede mreže Solvit, če končam z nekaj kratkimi komentarji, podpiram idejo – dobro idejo –, ki jo je nekdo omenil, da se oblikuje spletna stran SOLVIT.EU. Razširjala bo informacije ali uporabnike napotila na nacionalne strani. Delo v zvezi s to stranjo SOLVIT.EU bodo moje službe v povezavi z drugim projektom, ki zadeva spletno stran Vaša Evropa, zelo hitro opravile. Kot sta dejala gospod Kelly in vi, je beseda Solvit jasna in enostavna, in strinjam se s pozitivno oceno.

Mreža Solvit dela dobro, vendar bi lahko še bolje. Še vedno je preveč državljanov in podjetij, ki ne poznajo svojih pravic in načinov, na katere jih lahko uveljavljajo, in podpiram pripombo gospe Werthmann, ki poziva k večji preglednosti. Menim, da so številni izmed vas, gospa Vergnaud, gospod Rossi, gospa Stihler, gospa Rapti, omenili neustreznost virov, ki so na razpolago mreži Solvit, mimogrede, ne samo v Franciji, čeprav sem jasno slišal, kaj ste rekli. Ne govorim vam kot francoski minister, čeprav sem nekdanji francoski minister, in prosim, verjemite, da bom zelo natančno preučil, kaj se dogaja v tej državi – katere državljan sem še vedno –, da bi pravilno delovala, enako pa bom storil v vseh drugih državah.

Resnično potrebujemo ustrezne, nujne vire, to pa bom preveril med svojimi obiski na kraju samem. Še enkrat bi ponovil, da so ta orodja potrebna, da bi ustrezno preverili, kako deluje notranji trg; ta trg ni dokončan. Ponovno ga moramo zagnati in ga nadalje razvijati – to so omenili mnogi, gospod Stolojan, gospa Gebhardt, gospod Karas, gospod Kožušník – s čezmejnega vidika ali celo znotraj vsake države. Odpraviti moramo ovire, zato je, gospod Harbour, pomembno ugotoviti, kje so manjkajoči členi, kar se morda ne poudarja dovolj, je pa vsekakor določeno v strategiji 2020. To si bom prizadeval storiti s svojimi 12 ali 15 sodelavci v kolegiju, ki so na kakršen koli način pristojni za uporabo direktiv o notranjem trgu.

Gospod predsednik, za konec bom navedel tri zadeve. „Da“ tesnejšemu sodelovanju – gospod Busuttil je načel to temo – med mrežo Solvit, varuhom človekovih pravic in delom Odbora za peticije. To je pristop, ki ga bom ubral.

Zahvaljujem se gospe Rühle in drugim članom Odbora za proračun za njihovo pripravljenost, da zagovarjajo proračun mreže Solvit. Podpiram zamisel gospe Gruny o organizaciji posvetovanj in seminarjev. Na leto že imamo enega ali dva – vendar pa bom preveril, če to zadostuje – med vsemi agenti v državah članicah, včasih celo v regijah, ki so pristojni za projekt Solvit.

Nazadnje bi vas glede zadeve, ki so jo kritizirali številni člani Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, namreč preskusa glede notranjega trga, ne da bi dramatiziral zadevo, spomnil, gospe in gospodje, da mora vsak zakonodajni predlog spoštovati pogodbo. To je tisto, kar misli poročevalec; z drugimi besedami, opraviti mora preskus skladnosti z načeli notranjega trga. To je ena stvar, spremljal pa bom tudi številna socialna, okoljska in gospodarska merila, saj sem zavezan temu, da se vso zakonodajo oceni vnaprej.

To so zaveze, ki so potrebne pred kakršno koli zakonodajo in za njo, če si bomo prizadevali ustvariti najboljšo zbirko zakonodaje, ki bo služila državljanom, potrošnikom in podjetjem, ki živijo in delajo na evropskem ozemlju.

PREDSEDSTVO: GOSPOD ROUČEK
podpredsednik

  John Dalli, član Komisije. – Gospod predsednik, tako kot moj kolega Michel Barnier sem tudi jaz zadovoljen, da sem udeležen v tako živahni razpravi, v kateri slišim tako strokovna mnenja v zvezi s potrošniškimi vprašanji. To je dobro znamenje za naše sodelovanje v pravem duhu partnerstva in izpolnitev našega cilja, ki je postaviti potrošnike na prvo mesto.

Če mi dovolite, bom ponovil , kar sem povedal v svojem uvodnem govoru. Poleg gospodarskih argumentov za močno, učinkovito in ustrezno izvajano potrošniško politiko se moramo trdno osredotočiti na osrednjo vlogo, ki jo lahko ima to pri ponovnem povezovanju Evrope s svojimi državljani – kar je morda največja nagrada. Vem, da je ena izmed mojih glavnih nalog usklajevanje teh prizadevanj v Komisiji, vaša vnema pa je nadvse dobrodošla in v veliko pomoč.

Pregled stanja potrošniškega trga je orodje, ki nam omogoča odkriti napake na trgu in preučevanje, kako obravnavati te napake. Menim, da je to ključni mehanizem, ki služi zelo realnemu namenu, od njegovega nadaljnjega razvoja in krepitve pa imamo lahko samo koristi.

Pregled stanja bo predstavljal naše oči in ušesa ter nas opozarjal na žarišča problemov. Boljše odražanje potrošniškega vidika v politikah EU in naša skupna zaveza učinkovitemu izvajanju bosta imeli za posledico močnejšega potrošnika EU in gospodarske koristi, ki bodo sledile.

Po lanskem javnem posvetovanju Komisija ocenjuje pripombe o skupinskih odškodninah in namerava najti rešitev, ki bo izpolnila potrebe evropskih potrošnikov, ne da bi vpeljala prakso ZDA. Alternativno reševanje sporov bo tozadevno naše ključno orodje.

Moj prijatelj Michel Barnier je že pojasnil osrednji položaj, ki ga ima notranji trg v strategiji EU 2020. Če si pobližje ogledate besedilo, je jasno razumeti, da morajo potrošniki ostati v središču enotnega trga. Potrošniki so gonilna sila enotnega trga in še naprej nameravamo utrjevati osrednjo vlogo potrošnikov.

Vprašanje izobraževanja potrošnikov je po mojem mnenju ključno vprašanje za moč potrošnikov. Preučujemo tudi, kako bi bilo mogoče naš program Dolcetta nadalje razviti, da bi zajemal nova področja.

Glede zadnje pripombe glede evropske agencije za potrošnike je treba poudariti, da je izvajanje izključna dolžnost držav članic in da morajo te zagotoviti ustrezna sredstva za ustrezno delovanje. Vendar pa Pogodba zagotavlja pravno podlago, da Unija podpre in dopolni njihova prizadevanja. Natančno je treba preučiti, na katerih področjih lahko EU dopolni nacionalno javno izvajanje in katera je prava institucionalna struktura za to. Komisija bo natančno ocenila različne možnosti.

Zelo se veselim resnega in trajnega napredka, ki ga bomo dosegli skupaj v obdobju, ko sem pristojen za ta sektor.

  Róża Gräfin Von Thun Und Hohenstein, poročevalka. – (PL) Predvsem se želim zahvaliti vsem za to osupljivo razpravo, živahne odzive in resne premisleke. Prisotnost in izjave Komisije ter prisotnost številnega osebja Komisije kažejo, da bosta ta novi Parlament in ta nova Komisija tesno in dobro sodelovala pri nadaljnjem razvoju skupnega trga.

Skupni trg je eden izmed največjih dosežkov Evropske unije in rada bi se zahvalila za pozitivne odzive na predloge, ki sem jih vključila v svoje poročilo. Kolege poslance, ki so socialisti in jih skrbi odstavek 10 – „preskus glede notranjega trga“ –, bi rada spomnila, da to ni nič novega. Ta predlog je že leta 2003 sprejel Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov in je del strategije notranjega trga. Ne smemo se ga bati. Preskus ne ogroža nobenega izmed socialnih dosežkov Evropske unije. Nenazadnje smo pred nekaj trenutki od komisarja slišali, da Evropska komisija ocenjuje nove direktive s socialnega, gospodarskega in ekološkega vidika, zato ni razloga za paniko. Vsi si prizadevamo za nadaljnji razvoj skupnega trga, prizadevamo pa si tudi zagotoviti, da se protekcionizem ne bo priplazil v Evropsko komisijo.

Evropsko povezovanje se bo razvilo samo, če bodo državljani osveščeni in aktivni, javne institucije pa usposobljene, učinkovite in državljanom prijazne. V tem poročilu sem predlagala številne rešitve, tako da lahko vi – kolegi poslanci – učinkovito in dobro uporabite svoje volivce v procesu evropskega povezovanja in v tem primeru z dejansko krepitvijo skupnega trga povečate njihov delež na skupnem trgu, temu velikemu uspehu Evropske unije. Nadaljevati moramo z razvojem instrumentov, ki bodo pripomogli k razvoju skupnega trga. Sočasna objava štirih poročil je zelo pomemben element, prav tako pa boljše usklajevanje in boljši prenos zakonodaje. Ne smemo se negativno odzivati na besedo „trg“. V delu sveta, od koder prihajam, tega trga nismo mogli uporabljati več desetletij, in vemo, kam nas je to pripeljalo.

Državljane opozarjamo, da so v središču skupnega trga štiri svoboščine, to pa je tudi poudarjeno v mojem poročilu. Zelo pomembno je, da se ne omejuje svoboščin tega trga, pomagati državljanom, da vse obsežneje in popolneje uporabljajo te svoboščine in jih razvijajo, ter da ne pokvarimo ničesar, kar smo dosegli doslej.

  Anna Hedh, poročevalka. – (SV) Gospod predsednik, z zanimanjem sem prisluhnila modrim in zanimivim prispevkom k tej razpravi. Zelo sem zadovoljna tudi, da pristojni komisarji obljubljajo sodelovanje pri razvoju in izboljšanju potrošniške politike EU. Rada bi dodala še nekaj svojih pripomb.

Organizacije za varstvo potrošnikov morajo odigrati izredno pomembno vlogo pri obračanju pozornosti organov k vsakodnevnim problemom, s katerimi se soočajo potrošniki. Posledično je treba izboljšati instrumente, ki so na voljo organizacijam za varstvo potrošnikov, da bi te lažje učinkovito delovale na ravni EU in na nacionalni ravni.

Poleg tega moramo države članice pozvati, naj se na vseh stopnjah postopka sprejemanja odločitev kolikor je mogoče posvetujejo z organizacijami za varstvo potrošnikov, ko gre za potrošniško politiko. Veseli me tudi, da je komisar Dalli načel vprašanje pomena tega, da države članice zagotovijo ustrezno financiranje in osebje za nadaljnji razvoj pregleda stanja.

Pregleda stanja se ne sme uporabiti samo za oblikovanje boljše potrošniške politike, ampak mora vplivati na vsa politična področja, ki so pomembna za potrošnike, in zagotoviti, da se potrošniška vprašanja v večjem obsegu vključi v vse politike EU. Poleg tega mora pregled stanja spodbuditi splošnejšo razpravo o vprašanjih potrošniške politike na ravni EU in tudi na nacionalni ravni. Veselim se naslednje razprave o notranjem trgu in varstvu potrošnikov čez eno leto v tem parlamentu.

  Cristian Silviu Buşoi, poročevalec. – (RO) Zahvaliti se želim komisarju Barnierju in kolegom poslancem, ki so zagotovili pozitivne povratne informacije ne samo glede mojega prvega poročila, ampak tudi glede mreže Solvit. Prepričan sem, da mreža Solvit potrošnikom zagotavlja praktično rešitev. Zato menim, da jo je treba izboljšati in jo moramo skupaj z državami članicami spodbujati, da bo čim več evropskih državljanov izvedelo o njenem obstoju in bodo lahko branili svoje pravice tudi tako, da se po pomoč obrnejo na mrežo Solvit.

Menim, da je izid, ki smo ga dosegli v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov in v Odboru za peticije, zadovoljiv. Mreža Solvit je mreža, ki že zdaj dobro deluje. Vendar pa potrebujemo rešitve za številne probleme, s katerimi se soočajo uporabniki storitev mreže Solvit in njeno osebje. Poročilo vključuje nekatere izmed teh rešitev, druge pa so bile izpostavljene v tej razpravi.

Poleg dejstva, da je treba povečati število osebja, zaposlenega v nekaterih centrih Solvit, da bi zagotovili učinkovitost mreže Solvit, mora biti osebje tudi ustrezno kvalificirano in se usposabljati glede predpisov o notranjem trgu. Drug dejavnik, ki je prav tako pomemben, je, da se omogoči, da je osebje centrov Solvit deležno pravne pomoči s strani uradnikov v javni upravi in Evropske komisije glede na stopnjo zapletenosti primerov, ki se jih sporoči mreži Solvit. Evropska komisija včasih zamuja z odgovori na prošnje za pravno pomoč s strani osebja centrov Solvit, kar prinaša določene zamude v celotnem postopku reševanja primerov.

Komisarju Barnierju bi se rad zahvalil, da se je Evropskemu parlamentu zavezal, da bo čim prej omogočil delovanje spletne strani http://www.solvit.eu" .

Trdno sem prepričan, kolegi poslanci, da to poročilo zaznamuje pomemben korak k izboljšanju delovanja mreže Solvit. Zato vse skupine prosim, naj glasujejo za to poročilo.

Hvala.

  Predsednik. – Skupna razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo kmalu.

Pisne izjave (člen 149)

  John Attard-Montalto (S&D), v pisni obliki. – Neverjetno je, da so na dveh ključnih področjih kot sta zdravstvo in varstvo potrošnikov na Malti in na Gozu uradne strukture kljub očitnim kršitvam tako zelo pasivne.

Na malteških otokih so zdravila precej dražja kot v drugi državi EU, in sicer Belgiji. Navedel bom naslednje primere:

Galvus 50 mg (tablete za zdravljenje sladkorne bolezni)

Cena na Malti za škatlico 28 tablet: 27,84 EUR

Cena v Bruslju za škatlico 180 tablet: 135,13 EUR

Za 180 tablet znaša cena na Malti 178,97 EUR v primerjavi s 135,13 EUR v Bruslju.

Tegretol 200 mg

Cena na Malti za škatlico 50 tablet: 17,00 EUR

Cena v Bruslju za škatlico 50 tablet: 7,08 EUR

Zocor 20 mg

Cena na Malti za škatlico 28 tablet: 34,94 EUR

Cena v Bruslju za škatlico 84 tablet: 21,71 EUR

Za 84 tablet znaša cena na Malti 104,82 EUR v primerjavi z 21,71 EUR v Bruslju.

To je samo nekaj primerov situacije, ki prispeva k stiski večine malteških družin. EU se hvali z zdravstvom in varstvom potrošnikov, na malteških otokih pa se je cena zdravil brez kakršnega koli opravičljivega razloga skokovito dvignila.

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki. – (CS) Učinkovito delovanje notranjega trga je predpogoj za ustrezno jamstvo pravic, ki jih zagotavlja Pogodba v zvezi s prostim pretokom oseb, storitev, blaga in kapitala znotraj Skupnosti. V obdobju krize lahko pripomore tudi k oblikovanju stabilnega in uspešnega gospodarskega okolja. Vendar pa notranji trg ne more izpolniti svoje funkcije brez ustreznega izvajanja, uporabe in uveljavljanja zakonodaje. Države članice so dolžne pravočasno izvajati zakonodajo, če so se temu zavezale s sporazumom. Primanjkljaj pri prenosu v višini 1 % se morda zdi majhen, če pa vključimo število direktiv, katerih prenos zamuja ali se jih ne izvaja, ima to velik vpliv na delovanje notranjega trga. Dvomi se vedno znova pojavljajo v primeru določenih držav članic. Podpiram zagotavljanje podrobnejših informacij na spletni strani Komisije v zvezi z direktivami, ki se jih še ne izvaja. Te informacije morajo prispevati k večji ozaveščenosti med širšo javnostjo in ustavnimi organi v državah članicah. Pozdravljam izziv državam članicam, naj sprejmejo bistvene ukrepe, vključno z dodelitvijo sredstev za zagotavljanje delovanja čezmejnih mrež elektronskih informacijskih sistemov za hitro izmenjavo informacij, zlasti glede nevarnih neživilskih proizvodov (RAPEX) ter hrane in krme (RASFF), ali mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov (CPC). Ti sistemi še vedno ne delujejo ustrezno in se na njih ni mogoče zanesti v vseh državah članicah. Pozornost je treba posvetiti tudi pravilni uporabi direktiv. To je mogoče doseči z učinkovitim sodelovanjem med organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – Resno je treba razmisliti o obstoječih odškodninskih mehanizmih, ki veljajo v vsej Uniji, kot je mreža Solvit. Ta alternativna odškodninska pot se premalo uporablja zaradi nepoznavanja njenega obstoja s strani državljanov, potrošnikov in podjetij ter tudi zaradi neustreznih virov, ki so zagotovljeni na nacionalni ravni. Centri Solvit, ki so trenutno prisotni v vsaki državi članici (in tudi na Norveškem, na Islandiji in v Lihtenštajnu), imajo premalo osebja in premalo sredstev – okrepiti je treba usposabljanje osebja in financiranje, da bi izboljšali administrativno sposobnost centrov. Komisijo pozivam, naj kot prednostno nalogo dokonča projekt podpornih storitev enotnega trga (SMAS). Predlagam, da Komisija preuči vključitev podrobnega poročila o napredku, dosežkih in pomanjkljivostih mreže Solvit v pregled stanja potrošniških trgov. Poleg tega morajo države članice v prizadevanjih za ozaveščanje spodbujati mrežo Solvit kot primernega in dostopnega mehanizma za reševanje sporov v obliki informacijskih kampanj na nacionalni ravni. Nazadnje naj povem, da je potrebno znatno izboljšanje na strani Komisije in držav članic glede ozaveščanja o priložnostih, ki jih enotni trg ponuja državljanom, potrošnikom in podjetjem.

  Danuta Jazłowiecka (PPE), v pisni obliki. – (PL) Družba, ki svobodno izkorišča priložnosti, ki jih ponuja enotni trg, je temelj za uspeh procesa evropskega povezovanja. Ne bomo zgradili resnično združene Evropske unije, če ljudje niso prepričani, da je njihov dom celotna Evropa. K temu lahko načeloma pripomore mreža Solvit. Rečem lahko, da je bila vzpostavitev sistema Solvit leta 2002 eden izmed tistih dogodkov v zgodovini Evrope kot združene celine, ki se zdijo neopazni, vendar pa so, ko je čas tekel, prinesli nepričakovane rezultate. Ideja sistema zadeva neposredno vire evropskega povezovanja ali, z drugimi besedami, dejstvo, da mora primarno služiti državljanom Unije in ne določenim državam članicam ali vladam.

Je še kaj boljšega kot to, da damo navadnim ljudem enostaven instrument, ki jim bo omogočil reševanje problemov, ki omejujejo njihovo svobodo delovanja na enotnem trgu? Vendar pa so skoraj desetletne izkušnje pokazale, da obstajajo številne ovire, ki ljudem preprečujejo, da bi v celoti izkoristili možnosti sistema. Zato se moramo strinjati s predlogi poročila, ki ga je sestavil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov. Osredotočiti se moramo predvsem na spodbujanje mreže Solvit v državah članicah, med državljani, saj o njej vedo le malo. Večja finančna sredstva in številnejše osebje ter dodatno usposabljanje ali imenovanje častnika za zvezo mreže Solvit bodo nesmiselni, če ljudje ne bodo vedeli, da imajo na razpolago takšen instrument. Po mojem mnenju se morajo vsi ukrepi, ki jih sprejmemo, začeti s tem, čeprav ne smemo opustiti drugih idej.

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nemoteno delovanje notranjega trga mora ostati prednostna naloga Evropskega parlamenta, službe kot je Solvit pa so ključnega pomena pri zagotavljanju tega. Poročilo to poudarja in pozornost osredotoča na problem, s katerim se sooča ta služba. Čeprav se vsi zavedamo, da so vidiki kot je komunikacija in povečanje medijske prepoznavnosti mreže Solvit ključnega pomena, lahko še vedno vidimo, da to ostaja eden izmed ponavljajočih se problemov, s katerimi se je služba soočala vse od svojih začetkov. Države članice in Evropska komisija morajo zagotoviti, da lahko evropski državljani, poslovni sektor in predvsem mala in srednje velika podjetja, ki potrebujejo podporo, v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja notranji trg, imajo dostop do sredstev, ki lahko zagotovijo informacije in hitro rešitev. Poleg tega centri Solvit potrebujejo dodatne vire. Tu imam v mislih usposobljeno osebje in tudi nenehno usposabljanje zanje. Države članice se morajo zavedati, kako pomembni so ti centri in kako koristni so pri zagotavljanju pravilnega izvajanja predpisov o notranjem trgu. Menim, da koristi, ki jih lahko ta služba zagotovi državljanom in poslovnemu sektorju, še zdaleč niso v celoti izkoriščene.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Varstvo potrošnikov v Evropski uniji je treba oblikovati na takšen način, da bodo državljani lahko na notranjem trgu izkoristili veliko izbiro visoko kakovostnih proizvodov in storitev, sočasno pa bili prepričani, da so njihove potrošniške pravice zaščitene in da jih lahko učinkovito uveljavljajo, če se pojavi potreba. Ni treba povedati, da je za to potrebno tudi, da se potrošniki zavedajo svojih pravic in dolžnosti v skladu z veljavnim pravom. Pobude, omenjene v poročilu, za zagotavljanje pojasnil in informacij državljanom EU so zato pomembne in jih je treba hitro začeti izvajati. Predvsem vse večja zapletenost sektorja storitev predstavlja velik problem, zaradi česar potrošniki pri nabavi blaga in storitev vse težje sprejmejo odločitev na podlagi dejstev. Institucije EU morajo v svojih politikah in pri pripravi zakonodaje upoštevati znanje in tudi potrebe potrošnikov, ki jih je pokazal tudi potrošniški barometer. Naš cilj mora biti večja uskladitev predpisov o varstvu potrošnikov – in s tem mislim na povečanje prilagoditve – na račun povečanja uporabe čezmejnih storitev. Vendar pa pri vseh svojih prizadevanjih za izboljšanje notranjega trga ne smemo pozabiti na številne uvoze iz tretjih držav. V zvezi s tem potrebujemo močnejše sodelovanje med carinskimi organi in organi za varstvo potrošnikov v državah članicah, da bi potrošnike zaščitili pred nevarnimi uvozi.

  Siiri Oviir (ALDE), v pisni obliki. – (ET) V zadnjih letih se je obseg politike EU za varstvo potrošnikov spremenil in odraža spremembe v potrebah in pričakovanjih ljudi. S skoraj 500 milijoni potrošnikov ima notranji trg EU pomembno vlogo pri doseganju cilja v lizbonskem akcijskem načrtu (gospodarska rast, zaposlovanje in povečanje konkurenčnosti), saj potrošnja prinaša bogastvo EU. Predvsem s hitrim razvojem e-trgovine se je čezmejna razsežnost potrošniških trgov v EU zelo povečala, zaradi česar je še pomembneje imeti visoko stopnjo varstva potrošnikov. Vendar se žal veljavnih predpisov EU o varstvu potrošnikov ne izvaja in uveljavlja v enaki meri v vseh državah članicah. Po mojem mnenju so strožji nadzor trga in mehanizmov uveljavljanja ter njihovo učinkovito in celovito izvajanje bistvenega pomena za povečanje zaupanja potrošnikov. Na podlagi tega podpiram predloge poročevalca, da mora Evropska komisija pozorneje spremljati sprejetje in izvajanje potrošniških pravic EU v državah članicah in jim pri tem pomagati. Menim, da mora Evropska unija preučiti idejo o ustanovitvi evropskega urada za varstvo potrošnikov, ki bi lahko deloval kot usklajevalni osrednji urad in obravnaval predvsem reševanje čezmejnih primerov, da bi podprl in dopolnjeval zadevne urade za varstvo potrošnikov v državah članicah pri izvajanju in uveljavljanju predpisov o varstvu potrošnikov. Po mojem mnenju predpisi EU o varstvu potrošnikov ne bodo preveč koristni, če se jih na nacionalni ravni ne sprejema, izvaja in uveljavlja ustrezno.