Dobesedni zapisi razprav

Torek, 9. marec 2010 - Strasbourg

7. Obrazložitev glasovanja

Ustna obrazložitev glasovanja

Poročilo: Anna Hedh (A7-0024/2010)

  Siiri Oviir (ALDE). – (ET) V zadnjih letih se je obseg politike Evropske unije za varstvo potrošnikov zelo spremenil in odraža spremembe v potrebah in pričakovanjih ljudi. Predvsem s hitrim razvojem e-trgovine se je čezmejna razsežnost potrošniških trgov v EU zelo povečala, zaradi česar je še pomembneje imeti varstvo potrošnikov in predvsem visoko stopnjo varstva potrošnikov.

Po mojem mnenju so strožji nadzor trga in mehanizmov uveljavljanja ter njihovo učinkovito in celovito izvajanje bistvenega pomena za povečanje zaupanja potrošnikov. Zato sem podprla sprejetje poročila in podprla sem tudi njegove predloge sprememb.

  Zigmantas Balčytis (S&D). – Gospa predsednica, podprl sem to poročilo. Učinkovita politika uveljavljanja varstva potrošnikov je ključna za delovanje enotnega trga.

Imeti moramo dejanski in dobro delujoč notranji trg z visoko stopnjo varstva potrošnikov, kar danes žal ni tako. Imamo zakonodajo, vendar pa se je v državah članicah ne izvaja ustrezno. Najpomembneje je, da se naši potrošniki ne počutijo varne, ker ne poznajo pravil, v mnogih primerih pa mehanizmi za nadomestila ne delujejo kot bi morali.

Komisija mora okrepiti svoja prizadevanja in zagotoviti, da države članice pravilno uporabljajo direktive in da so državljani obveščeni o svojih pravicah ter da lahko, kar je še pomembnejše, v praksi uveljavljajo te pravice.

Poročilo: Cristian Silviu Buşoi (A7-0027/2010)

  Viktor Uspaskich (ALDE). – (LT) Poročevalec, gospe in gospodje, vsekakor se strinjam s to pobudo. Zlasti se strinjam s krepitvijo mreže Solvit in razširitvijo njenih dejavnosti. Ne smemo varčevati pri razširjanju informacij o dejavnostih in priložnostih te evropske strukture v nacionalnih medijih, na internetu ali televizijskih programih. Vendar pa vam lahko povem, da obstajajo dvojni standardi, da se zakonodaje ne uporablja na enoten način in da obstajajo celo različne kazni za iste dejavnosti. Hvala, izpostaviti sem hotel prav to.

  Alfredo Antoniozzi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospoda Buşoija, ker menim, da so storitve, ki jih zagotavlja mreža Solvit, temeljnega pomena v smislu jasne in pregledne povezave med institucijami, državljani in podjetji, kar je eden izmed temeljev Evropske unije.

Mreža Solvit se je izkazala za pomembno orodje za reševanje problemov državljanov in podjetij, ki hočejo v celoti izkoristiti priložnosti, ki jim jih ponuja notranji trg. Mnoge države v Evropski uniji imajo v svoji nacionalni zakonodaji še vedno ovire, ki jih je treba odpraviti. Zato menim, da moramo podpreti dodelitev dodatnih sredstev, zaposlovanje dodatnega specializiranega osebja in izboljšanje vidnosti te službe, vključno na ravni lokalnih organov, kjer je lahko zelo koristna.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Kot poročevalka v senci bi se rada zahvalila vsem poslancem, da je Parlament s takšno absolutno večino sprejel naše poročilo o mreži Solvit. To daje jasen znak Svetu in Komisiji, naj resno vzameta naša priporočila, s čimer bi se zagotovila boljša uporaba tega koristnega instrumenta za državljane in podjetnike. Potrebno je samo, da podjetniki in državljani dejansko poznajo ta instrument. Želim si verjeti, da bo Komisija naslednje leto Parlamentu predložila celovito letno poročilo, v katerem bo javnost izvedela o pritožbah v zvezi z odrekanjem pravic, ki naj bi jih drugače zagotavljala evropska zakonodaja.

Poročilo: Bairbre de Brún (A7-0082/2009)

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospa predsednica, navedel bi razloge za moje glasovanje o poročilu gospe de Brún. Zahvaljujem se za pripravo tega dokumenta. Zahteve za prevoz živali pomenijo, da ne ščitimo samo živali, ampak da predvsem skrbimo za varnost in zdravje ljudi. Izražam tudi podporo ukrepom, namenjenim podaljšanju prehodnega režima in s tem končanju problema stekline v Evropski uniji. Seveda moramo biti previdni in razumni glede vprašanja pritoka hišnih živali v Unijo ter moramo upoštevati tudi mnenja strokovnjakov iz raziskovalnih inštitutov.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Glasovala sem za podaljšanje prehodnega obdobja, v katerem lahko nekatere države uveljavijo izjeme, saj te države v prihodnosti ne bodo več zaprosile za podaljšanje izjem v zvezi z veterinarskimi pogoji. Razumem pomisleke Irske, Malte, Švedske in Združenega kraljestva, saj imajo strožje zahteve glede dokumentacije za hišne živali, ki s svojimi lastniki potujejo v domovino. Glavna tveganja so steklina, ehinokokoza in bolezni, ki jih prenašajo klopi. Seveda je treba povedati, da je nedoslednost, da se nekaterim državam dovoljuje imeti prehodno obdobje, v prihodnosti treba odpraviti in da je za nas ključnega pomena, da ukrepamo enotno in imamo usklajeno zakonodajo.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospa predsednica, po eni strani lahko razumem, da je v interesu posameznih držav članic vztrajati pri podaljšanju posebnih ureditev v zvezi z uvozom hišnih živali. Po drugi strani pa moramo vedno zagotoviti, da sta poraba in korist sorazmerni. V tem primeru nam to ni uspelo v zadovoljivem obsegu. Zato sem se vzdržal glasovanja. Po eni strani potrebujemo zlasti ustrezno učinkovito zunanjo zaščito v zvezi z uvozi v Evropsko unijo, po drugi strani pa tudi vse bolj uskladitev znotraj Evropske unije, saj je to tudi v interesu potrošnikov, saj se lahko ti na določeni točki malce izgubijo, če za uvoz v državo A veljajo drugačni pogoji kot za uvoz v državo B.

  Nicole Sinclaire (NI). – Gospa predsednica, glasovala sem proti predlogu predvsem zato, ker prihajam iz Združenega kraljestva. Menim, da imamo že zdaj dobro zakonodajo za obravnavanje tega, in ne želimo si, da bi tveganje stekline prizadelo tudi naš otok.

Nekoliko sem zbegana glede tega, zakaj ta predlog zadeva samo pse, mačke in bele dihurje, pripomnila pa bi tudi, da je pokojni Screaming Lord Sutch to predlagal že pred 25 leti in bi bil zdaj gotovo zelo zadovoljen.

Vendar pa bodo številni moji volivci v West Midlands v Zdrženem kraljestvu mislili, da so mnoge politike, ki prihajajo iz tega parlamenta, politike Monster Raving Loony.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospa predsednica, veseli me, da ponovno predsedujete.

Občasno iz Komisije dobivamo sporočila, da EU dela dovolj. Delati bi morala manj, vendar bolje, se osredotočiti na resnično pomembne zadeve.

In nato imamo vse te predloge o stvareh kot so, katere hišne živali smemo vzeti kam. Menim, da gre tu za vprašanje sorazmernosti, ali morda ne? Države imajo različne nacionalne pogoje. Naša država je otok brez kopenskih mej in smo povsem sposobni skleniti razumne sorazmerne dvostranske ali večstranske sporazume drug z drugim.

Ali resnično mislimo, da nam bo bolje, če ustvarimo novo upravno birokracijo v rokah istih genijev, ki so nam prinesli skupno kmetijsko politiko, skupno ribiško politiko, nerevidirane proračune in preostali aparat pridobljene zakonodaje EU? To je zagotovo nekaj, kar bi bilo mogoče prepustiti državam članicam.

Poročilo: Carlos Coelho (A7-0015/2010)

  Siiri Oviir (ALDE). – (ET) Cilj schengenskega območja je svoboda gibanja. Nelogično je, da imajo mnogi imetniki vizumov za dolgoročno prebivanje znatno manj svobode gibanja v schengenskem območju kot tisti z vizumi za kratkotrajno prebivanje. Vizumski zakonik Unije bo začel veljati v enem mesecu, čeprav veljajo, kot je pokazala analiza ukrepov držav članic glede vizumov za dolgoročno prebivanje in izdaje dovoljenj za prebivanje, številne različice in izvajanja, zaradi tega pa so bile kršene temeljne pravice državljanov.

S pomočjo predlogov Komisije bi se izognili praktičnim problemom in zamudam pri izdajanju dovoljenj za prebivanje, ki so bili – kot sem omenila – opaženi v mnogih državah članicah. To je zelo nujna zadeva: Vizumski zakonik bo začel veljati kmalu, in podprla sem predloge v poročilu.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Podprla sem to uredbo, ki bo lajšala gibanje oseb z vizumi za dolgoročno prebivanje v schengenskem območju. Logično je, da morajo imeti študenti, raziskovalci in podjetniki iz tretjih držav pravico do gibanja po celotni Uniji, če so pridobili vizum v kateri koli državi članici.

Vendar pa bi ponovno pozvala druge države, naj pokažejo solidarnost s Češko republiko, ki se zaman bori proti uvedbi vizumskih zahtev Kanade. To predstavlja brezprimerno neenakost med državljani Evropske unije. Kanada zdaj razmišlja o uvedbi vizumov za druge države, na primer Madžarsko, tega pa ne smemo dopustiti molče. Za to je treba kriviti pretirano velikodušne in zato vabljive pogoje za prosilce za azil. Ti dobesedno spodbujajo zlorabo sistema. Kanada je obljubila, da jih bo popravila, vendar ni storila ničesar. Opravičujem se, da sem ponovno izkoristila priložnost, da pozornost obrnem k temu vprašanju.

  Kinga Gál (PPE). – (HU) Kot smo slišali med razpravo, naj bi predlog olajšal potovanje znotraj Evropske unije za državljane tretjih držav, imetnike vizuma D za dolgoročno prebivanje, ki ga je izdala država članica. Gre za zagotovitev rešitve situacij, ko nekatere države članice iz enega ali drugega razloga ne morejo ali nočejo pravočasno izdati dovoljenja za prebivanje državljanom tretjih držav ali pa okvira, ki ga zagotavljajo schengenski predpisi, ne uporabijo pravilno. Madžarska delegacija Fidesz se je vzdržala končnega glasovanja o tej zakonodaji, saj je Madžarska doslej lahko pravilno prenesla zakonodajo, pri tem ni bilo problemov, s priložnostmi, ki jih zagotavlja Schengen, pa smo to lahko to storili učinkoviteje. Hkrati bi radi poudarili, da je v interesu madžarskih manjšin, katerih pripadniki so državljani tretjih držav v sosedstvu Evropske unije, da bodo lahko zakonito prebivali na ozemlju držav članic EU brez pretiranega upravnega bremena. To zahteva zakonodajo na ravni Skupnosti in tudi držav članic, ki si ne nasprotuje, ampak podpira naše cilje.

Poročilo: Sophia in ’t Veld (A7-0025/2010)

  Marian Harkin (ALDE). – Gospa predsednica, v tem poročilu je veliko dobrih stvari, vendar pa enostavno ne morem podpreti odstavka 35, ki poziva k uvedbi skupne konsolidirane davčne osnove (CCCTB).

Ena od stvari, ki jih slišimo o skupni konsolidirani davčni osnovi, je, da bo učinkovitejša in bo poenostavila zadeve. Toda glede na to, da lahko zdaj podjetja izkoristijo izvzetje ali ne, bi na koncu imeli 28 davčnih osnov namesto trenutnih 27, kar zagotovo ni poenostavitev.

Kot je trenutno predlagano bi skupna konsolidirana davčna osnova pomenila tudi prerazporeditev evropskih dobičkov po EU, tako da bi bila država, kot je moja država Irska, ki izvaža veliko svojih proizvodov, kaznovana, saj bi dobički nastali na točki prodaje. To se zdi nekoliko nenavadno, saj imamo v središču EU prosti pretok blaga, zato bi, če bi uporabili skupno konsolidirano davčno osnovo na koncu kaznovali države izvoznice.

Menim tudi, da bi njena uvedba škodila sposobnosti Evrope, da pritegne tuje neposredne naložbe, saj se sama pravila ne bi nanašala na državo članico, v kateri se nahajajo, ampak bi bila odvisna od zapletene formule, ki jo je mogoče izračunati samo za nazaj, zato menim, da bi to zagotovo škodilo naši sposobnosti za pritegnitev tujih neposrednih naložb.

Poročilo: Róża Gräfin Von Thun Und Hohenstein (A7-0084/2009)

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospa predsednica, na začetku bi se želel zahvaliti svoji kolegici za pripravo tega poročila, poročila, ki je pomembno za gospodarsko rast. V celoti se strinjam s pripombami in komentarji poročevalke o uvedbi in izvajanju prava Skupnosti v državah članicah. Učinkovito delujoč enotni notranji trg je nepogrešljiv element stabilnega gospodarstva, kar je zelo potrebno v času krize. Učinkovito izkoriščanje potenciala tega trga je odvisno od učinkovitega sodelovanja med institucijami na nacionalni in evropski ravni. Posledica zmanjšanja upravnega bremena, učinkovite komunikacije med ustreznimi službami, poenostavitve postopkov in uskladitve zakonodaje bo hiter in učinkovit prenos direktiv v državah članicah. Poleg tega bosta objava trenutnih podatkov in učinkovito obveščanje državljanov in poslovnežev o njihovih pravicah in situaciji na trgu pomagala izboljšati delovanje trga in izboljšala preglednost njegovih načel, s čimer bodo zagotovljeni enaki pogoji za konkurenco.

  Viktor Uspaskich (ALDE). – (LT) Gospa predsednica, poročevalka, gospe in gospodje, strinjam se s pobudo in menim, da lahko pomaga ljudem in podjetjem na nacionalni ravni. Vendar pa brez jasnega in strogo urejenega spremljanja situacije notranjega trga in pravnega sistema dvomim, da bo mogoče učinkovito rešiti te akterje na trgu ne glede na njihovo velikost in uporabljene službe. Če se po analizi ugotovi očitne kršitve, je treba določiti stroge kazni. Prakse je vsekakor treba upoštevati tudi pri preučevanju pritožb na nacionalni ravni in pri določitvi meril. Žal neugodna statistika v moji državi kaže, da se v osmih od desetih mednarodnih primerov, ki se jih trenutno preiskuje, ugotovi, da državne institucije ali sodišča niso ravnala pravilno. Zato menim, da brez jasne ureditve kazni ne bo mogoče doseči želenega rezultata. Temu je treba posvetiti pozornost.

  Siiri Oviir (ALDE). – (ET) Da bi ustvarili stabilno in inovativno gospodarsko okolje, je nujno potrebno imeti pravilno delujoč notranji trg. Vendar pa notranji trg ne bo pravilno deloval, če določb Unije o njegovem delovanju ne bodo sprejele vse države članice. Njihovo sprejetje je lahko uspešno samo, če bodo parlamenti držav članic vključeni v postopek sprejetja zakonodaje. Prav tako je njihovo sprejetje ključnega pomena z vidika parlamentarnega nadzora. Ker se ta stališča odražajo tudi v poročilu, v celoti podpiram njegovo sprejetje.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Parlament je, kot je bilo pričakovati, sprejel vsa tri poročila o delovanju notranjega trga. V primeru poročila grofice Von Thun Und Hohenstein pa sta skupini socialdemokratov in zelenih naredili izjemo pri predlogu o izvajanju rednih preskusov glede delovanja notranjega trga. Trdijo, da bi ti škodovali dogovorjenim socialnim in okoljskim standardom. Vendar pa vsi vemo, da imajo ti standardi svojo ceno, vemo pa tudi, da omogočajo višjo kakovost življenja v Evropski uniji. Levica v današnji razpravi ni pojasnila, zakaj se tako bojijo, da bi bila ta vrednota merljiva. Glasovala sem za vse.

Pisna obrazložitev glasovanja

Poročilo: Jean-Luc Dehaene (A7-0022/2010)

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Predlog Komisije zadeva razporejanje posredno merjenih storitev finančnega posredništva (PMSFP) za določitev bruto nacionalnega dohodka (BND) držav članic, ki se uporablja za proračun Evropske unije in vire lastnih sredstev.

PMSFP predstavlja del storitev finančnih institucij, ki se ne zagotavljajo v obliki neposredne prodaje storitev s fiksno ceno, temveč z uporabo obrestne mere, ki je višja za posojila kot za depozite.

Komisija je predlagala, da se nadaljuje z razporejanjem PMSFP za določitev BND, in meni, da bi moralo razporejanje stopiti v veljavo retroaktivno od 1. januarja 2005, ko je začela veljati Uredba Komisije (ES) št. 1889/2002. Vendar pa predlagana retroaktivno izvajanje od 1. januarja 2005 predstavlja problem glede točnega obsega te retroaktivnosti.

Zato se strinjamo s stališčem poročevalca, ki meni, da se mora razporejanje PMSFP za BND začeti uporabljati šele od 1. januarja 2010. S tem se zagotovi ustrezno izvajanje PMSFP od leta 2010, zaradi česar bo izračunavanje BND natančnejše.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Razporejanje posredno merjenih storitev finančnega posredništva (PMSFP) za določitev bruto nacionalnega dohodka (BND) držav članic, ki se uporablja za proračun Evropske unije in vire lastnih sredstev, je stara zadeva, ki bi jo bilo treba začeti izvajati leta 2005. Vendar pa je potreba po preskusu te metode, da bi se ocenila njena točnost in ocenilo, ali je dejansko zagotavljala zanesljive rezultate za pravilno oceno zadevne gospodarske dejavnosti, zadržala njeno izvajanje. Strinjam se, da izvajanje te metode ne sme imeti retroaktivnega učinka, da bi se izognili sporom med državami članicami in možnim pravnim težavam.

Poročilo: Reimer Böge (A7-0020/2010)

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Uporaba Sklada za prilagoditev globalizaciji kot koristnega instrumenta za boj proti posledicam gospodarske in finančne krize je zelo hvalevredna pobuda, ki pomeni praktični odziv v smislu finančne pomoči. Pomembno je izpostaviti, da je uporaba tega sklada spodbuda za prerazporeditev presežnih delavcev.

Upam, da bodo vloge drugih držav, kot je Italija, ki morajo zaprositi za posredovanje tega posebnega sklada za podporo zaposlenim tistih podjetij, ki plačujejo ceno krize in ki so prisiljena sprejeti zmanjšanja, prav tako odobrene. V zvezi s tem bi pozval Komisijo k večji prožnosti pri presoji meril dopustnosti za sklad, ki ga je treba aktivirati tudi v primeru strukturnih problemov v malih in srednje velikih lokalnih industrijskih območjih.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil vzpostavljen za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih sprememb v strukturi mednarodne trgovine. Pristojnosti ESPG so se povečale za potencialne prejemnike od 1. maja 2009 in tako zdaj vključujejo, in prav je tako, pomoč delavcem, ki so postali presežni kot neposredna posledica svetovne finančne in gospodarske krize.

Podpiram trenutni predlog, da se uporabi vsota 6 199 341 EUR za pomoč Nemčiji kot odziv na zahtevo Nemčijo z dne 13. avgusta 2009 z namenom zagotovitve pomoči presežnim delavcem v družbi Karmann, avtomobilskem podjetju.

Leta 2008 so tri institucije potrdile pomen zagotovitve, da bodo postopki za potrditev sklepa za uporabo sklada hitri, cilj tega pa je, da se lahko ljudem pomaga v razumnem času. Za sprejetje tega sklepa je bilo potrebnih sedem mesecev. Upam, da bo postopek za uporabo Solidarnostnega sklada potekal hitreje, da bi omogočili soočenje s katastrofalnimi situacijami, ki zahtevajo takojšen odziv, kot je nedavni tragični primer Madeire.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nemška družba Karmann, ki je bila nekoč uspešno in konkurenčno podjetje, se je spoprijelo s krizo v avtomobilskem sektorju in vložilo predlog za stečaj, potem ko je podjetje Volkswagen nedavno izvedlo delni prevzem. Uporaba 6 199 341 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je potrebna za podporo in pomoč 1 793 presežnim delavcem iz te družbe.

Po mnenju Komisije so bili izpolnjena merila za upravičenost do uporabe tega sklada, kar pomeni, da lahko Evropska unija povsem upravičeno hitro pomaga delavcem, ki se soočajo s težavami.

Upam, da bo to težko obdobje v življenju delavcem omogočilo izboljšati spretnosti in kvalifikacije ter da jim bodo ta izboljšanja omogočila nemoteno ponovno vključitev na trg dela.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil vzpostavljen za dodatno podporo delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih sprememb v strukturi mednarodne trgovine. Na ta način se išče rešitve za njihovo ponovno vključitev na trg dela.

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo ESPG do letne zgornje meje v višini 500 milijonov EUR. Trenutni predlog zadeva uporabo vsote 6 199 341 EUR iz ESPG za pomoč Nemčiji z namenom zagotovitve pomoči presežnim delavcem v družbi Karmann, avtomobilskem podjetju.

V skladu s členom 6 predpisov ESPG moramo zagotoviti, da ta sklad podpira ponovno vključitev posameznih presežnih delavcev v nova podjetja. ESPG ni nadomestilo za ukrepe, ki so po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah odgovornost podjetij, prav tako pa ne financira prestrukturiranja podjetij ali sektorjev.

Ponovno je treba poudariti, da v okviru uporabe ESPG Komisiji ni treba sistematično prenesti subvencij za plačila iz Evropskega socialnega sklada, saj je bil ESPG vzpostavljen kot poseben ločen instrument s svojimi cilji in pristojnostmi.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Zahteve za uporabo tega sklada so bile uspešne. Ta primer je zadeval odziv na zahtevo za pomoč Nemčije zaradi presežnih delavcev v avtomobilski industriji v družbi Karmann.

Preden rečem karkoli drugega, je potrebno poudariti, da lahko ta sklad glede na uvedene proračunske omejitve (ki ga omejujejo na 500 milijonov EUR letno) in stroga merila za upravičenost samo delno ublaži nekatere izmed posledic resne gospodarske in finančne krize. Preteklo je že nekaj časa, odkar je število presežnih delavcev kot posledica tako imenovanega „prestrukturiranja“ znatno preseglo ocene Komisije v zvezi s številom delavcev, ki bodo imeli koristi od sklada.

Potrebno je takoj prenehati z neoliberalnimi politikami, ki pred našimi očmi povzročajo gospodarsko in socialno katastrofo v državah Evropske unije. Seveda morajo biti odzivi na to katastrofo tudi več kot samo blažilni. Prav tako moramo izpostaviti nepravičnost ureditve, ki bolj koristi državam z višjimi dohodki, predvsem tistim z višjimi plačami in podporo za brezposelnost.

Poudarjamo nujno potrebo po resničnem načrtu za podporo proizvodnji in ustvarjanju delovnih mest s pravicami v državah Evropske unije.

  Peter Jahr (PPE), v pisni obliki. – (DE) Zelo sem zadovoljen, da je Evropski parlament danes sklenil odobriti 6,2 milijona EUR pomoči presežnim delavcem iz avtomobilskega dobavitelja Karmann. Evropska unija tako prispeva 65 % od 9 milijonov EUR, ki so na razpolago. Ta sredstva so namenjena za dodatne ukrepe ponovnega izobraževanja in usposabljanja okoli 1 800 ljudi, kar jim bo omogočilo čim prej ponovno najti delo. To je oprijemljiv prispevek Evropske unije k pomoči ljudem med to krizo. S tem Evropska unija zelo jasno kaže, da je pripravljena in zmožna v kriznih situacijah zagotoviti podporo celo posameznikom. Zdaj je pomembno, da se denar zagotovi nemoteno in takoj, da bi tem ljudem omogočili, da se hitro vrnejo na trg dela. Vendar pa mora Evropska unija poleg te individualne pomoči za prizadete delavce sprejeti tudi dodatne ukrepe za reševanje učinkov finančne krize. Globalizacija v smislu delitve dela na mednarodni ravni (delitev blaginje) je primerna in pomembna. Vendar pa si morajo Komisija, Evropski parlament in države članice močneje prizadevati za spodbujanje pogojev poštene konkurence v svojih mednarodnih gospodarskih odnosih, da bi se izognili postavljanju posameznih držav ali sektorjev v slabši položaj.

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Ta predlog za uporabo sredstev ESPG za nemške delavce – in tudi predlog litvanskega sektorja za proizvodnjo hladilnikov – bo eden izmed prvih upravičencev tega sklada v letu 2010. Obe zahtevi sta primerni. Pozdravljam zavezanost nove Komisije nadaljevanju tega sklada, ki ljudem po tem, ko so postali presežni, ponudi pomoč namesto da bi pozabil nanje. Moje volilno okrožje je imelo koristi od tega sklada in upam, da bo sklad tako deloval tudi v prihodnje. Svetovna recesija je močno zmanjšala povpraševanje po luksuznih stvareh, in čeprav so zaradi tega trenutne težave avtomobilske industrije razumljive, to ni nič manj žalostno. Položaj v Nemčiji je še posebno težek zaradi velikih številk; prišlo je do 2 476 presežnih delavcev na istem področju, v isti industriji. Upam, da bo 6,199 milijonov EUR pripomoglo k ustvarjanju uspešne poti iz krize za delavce, njihove družine in področje.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) spada v ta okvir.

Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v svetovnem okviru. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v različnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev.

Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri zagotavljanju dostopa do nove zaposlitve v prihodnosti. ESPG so v preteklosti že uporabile druge države EU, zlasti Portugalska in Španija, zato bi morali zdaj to pomoč odobriti Nemčiji.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem za poročilo o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. V tem primeru je Nemčija zaprosila za podporo v zvezi s presežnimi delavci v avtomobilski industriji – zlasti podjetju Karmann. V zvezi s tem je potrebno povedati, da se denar iz sklada uporablja za ponovno vključitev na trg dela posameznih delavcev, ki so postali presežni, in ne za nadomestilo za potrebne ukrepe prestrukturiranja za podjetja ali sektorje. Iz solidarnosti z našo sosednjo državo in delavci je treba denar, ki je žal potreben zaradi trajajoče globalizacije ter gospodarske in finančne krize, ki so jo povzročili špekulanti na obeh straneh Atlantika, takoj sprostiti.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o uporabi ESPG za podporo 2 476 ljudi, ki so postali presežni v nemški avtomobilski industriji. Čas brezposelnosti bodo nemški organi izkoristili za široko nadgradnjo ravni usposobljenosti ne samo v zvezi s poklicnim usposabljanjem in visokošolskim izobraževanjem, ampak bodo delavcem migrantom in nizkokvalificiranim delavcem omogočili pridobitev osnovnih znanj, da bi jim pomagali pri ponovni vključitvi na trg dela.

Na evropski ravni se v avtomobilski industriji soočamo s podobnimi situacijami na Švedskem, kjer je postalo presežnih 2 258 delavcev, v Avstriji, kjer je v podjetjih, ki proizvajajo motorna vozila, priklopnike in polpriklopnike, postalo presežnih 774 delavcev, in v Belgiji, kjer je v industriji postalo presežnih več kot 2 500 delavcev. Po vsej Evropi bo izgubljenih več kot 8 000 delovnih mest zaradi prestrukturiranja avtomobilske industrije.

Finančno pomoč, ki je na razpolago presežnim delavcem, je treba sprostiti čim prej in čim učinkoviteje. Vendar pa je to kratkoročni ukrep, ki ne bo rešil problema izginjajočih delovnih mest. EU potrebuje močno industrijsko politiko v avtomobilski industriji, da bi ohranila obstoječa delovna mesta in celo ustvarila nova.

Poročilo: Reimer Böge (A7-0021/2010)

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Danes smo glasovali o treh vlogah za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Podprl sem vse tri vloge, saj menim, da pomoč, ki jo zagotavlja ta sklad, naši ljudje zdaj resnično potrebujejo. Maja 2009 je Komisija dopustila odstopanja od določb uredbe v izrednih okoliščinah, upoštevanje situacije, ki je nastala med gospodarsko in finančno krizo, pa je omogočilo, da se pomoč nameni brezposelnim.

Zelo mi je žal, da nekatere države članice, v katerih sta brezposelnost in revščina zelo veliki, niso mogle pravočasno zaprositi za pomoč in izkoristiti priložnosti, ki jih zagotavlja ta sklad, ter zagotoviti pomoči brezposelnim. Menim, da mora Evropska komisija pojasniti tudi, ali se pomoč iz tega sklada uporablja učinkovito in ali ta pomoč prinaša resnično dodano vrednost ljudem, ki jim je namenjena.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za poročilo, ker bo finančna pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) presežnim delavcem pomagala vrniti se in vključiti se na trg dela. Med finančno in gospodarsko krizo se je stopnja brezposelnosti v Litvi v 12 mesecih znatno povečala, zato se je potrebno prilagoditi učinkom krize in zagotoviti vsaj začasno finančno pomoč, da bi zagotovili delovna mesta za presežne delavce družbe Snaigė. V tem primeru ne govorimo o peščici presežnih delavcev podjetja, ampak o velikem številu ljudi, okoli 651 delavcih v starostni skupini 25–54 let. Zadovoljna sem, da je danes potekalo dolgo pričakovano glasovanje o razporeditvi začasne finančne pomoči, saj se je to občutljivo zadevo, ki zadeva litvansko podjetje in njegove presežne delavce, zavlačevalo, nekateri izmed delavcev v tem podjetju pa so delovno mesto izgubili že leta 2008. Upam, da bodo sredstva, odobrena z današnjim glasovanjem, razporejena namensko in učinkovito.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ena izmed značilnosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je, da si prizadeva spodbujati podjetniški duh. To spodbujanje morajo evropske institucije in nacionalne vlade razumeti kot ključni element pri spopadanju z izzivi, s katerimi se sooča evropski proizvodni sektor.

Strinjam se, da mora javno ukrepanje potekati ne samo s to obliko spodbude, ampak tudi, kar je ključnega pomena, z odpravo umetnih in birokratskih ovir podjetniški dejavnosti. V zvezi s tem moramo še veliko narediti.

Res je, da morajo obstajati ukrepi, ki si prizadevajo preizkusiti, prerazporediti in preusposobiti tiste, ki so postali brezposelni zaradi globalizacije, na primer delavce v litvanskem sektorju proizvodnje hladilnikov, zlasti v podjetju AB Snaigė in pri dveh njegovih dobaviteljih. Vendar pa nič manj ne drži, da morajo obstajati ukrepi, ki si z ohranjanjem pravice in zdrave konkurence prizadevajo utrditi podjetja in njihovo delovno silo v okviru gospodarstva, ki je odprto in vse bolj konkurenčno.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) spada v ta okvir.

Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v svetovnem okviru. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v različnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev.

Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri zagotavljanju dostopa do nove zaposlitve v prihodnosti. ESPG so v preteklosti že uporabile druge države EU, zlasti Portugalska in Španija, zato bi morali zdaj to pomoč odobriti Litvi.

  Vilja Savisaar (ALDE), v pisni obliki. – (ET) Današnjo resolucijo, da Evropska unija podpira uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji s tremi poročili, izmed katerih dve obravnavata Litvo in eno Nemčijo, je treba vsekakor pozdraviti, in konkretno kaže, da lahko Evropska unija neposredno olajša položaj ljudi, ki so postali presežni, in da lahko pomaga pri njihovem usposabljanju. V Estoniji je v zadnjih osemnajstih mesecih v gradbenem sektorju več kot 30 000 ljudi izgubilo delovno mesto, zato bi estonsko vlado in ministrstvo za socialne zadeve pozvala, naj pogumno zaprosita za pomoč iz skladov Evropske unije, ki so bili predvideni za tovrstne situacije. Omeniti je treba, da je, kljub temu, da sta danes prejeli pomoč Nemčija in Litva, v skladu s podatki Eurostata brezposelnost najvišja v Španiji, Latviji in Estoniji, ki bi lahko prav tako razmislile o tem, kako jim lahko Evropska unija priskrbi neposredno pomoč.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Poročevalec, gospe in gospodje, pozdravljam to pobudo o podpori delavcem, ki jih je prizadel proces globalizacije. V celoti jo podpiram in sem zadovoljen, da bodo zdaj ljudje v Litvi prejeli pomoč. Menim, da bi bilo treba skupno vsoto tega sklada nekajkrat povečati z zmanjšanjem razporeditev drugje. Prepričan sem, da mora takšen sklad zajemati tudi lastnike podjetij. Pogosto so tako prizadeti, da se ne morejo več spraviti na noge in odpreti novega podjetja. V mnogih primerih so lastniki podjetij prizadeti bolj kot delavci: da bi se soočili s tveganji pri poslovanju, da bi ustvarili delovna mesta in plačali davke, se ne odpovedo samo svojemu deležu, ampak tudi svojemu osebnemu imetju. Zato bi bilo koristno, če bi – od primera do primera – preučili možnost zagotavljanja pomoči tudi lastnikom podjetij, ki sta jih prizadeli globalizacija in svetovna gospodarska kriza.

Poročilo: Reimer Böge (A7-0019/2010)

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Vesela sem, da smo danes glasovali o razporeditvi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) s ciljem, da 1 118 893 EUR finančne pomoči namenimo presežnim delavcem iz 128 podjetij v litvanskem gradbenem sektorju. Gradbeni sektor v Litvi preživlja težke čase, saj se je povpraševanje po gradbenih storitvah zaradi finančne in gospodarske krize zelo zmanjšalo, v recesiji pa litvanski državljani zelo težko dobijo posojila za gradnjo ali nakup doma. Glasovala sem za to poročilo, saj bo finančna pomoč EU pomagala ljudem, ki so postali žrtve globalizacije, najti delo in se vrniti na trg dela ter jim bo pomagala uiti recesiji. Zato moramo v tej situaciji pokazati solidarnost z delavci, ki so postali presežni prav zaradi sprememb v svetovnem gospodarstvu in zmanjšanja delovnih mest v določenih sektorjih, ki ga je povzročila finančna kriza.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Dejstvo, da je vse več evropskih držav zaprosilo za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), kaže, da so učinke tega pojava občutile vse strani, kar samo po sebi upravičuje poimenovanje sklada.

Čeprav se je pokazalo, da je globalizacija na svetovni ravni koristna, je kljub temu treba posvetiti pozornost primerom, ko so zaradi njenih učinkov prizadeti manj konkurenčni sektorji. Eden izmed takšnih primerov je primer litvanskega gradbenega sektorja.

Zaradi dejstva, da je sklad hitra, specifična in časovno omejena oblika pomoči, od vseh oblikovalcev politike, vodij podjetij in delavcev zahteva razvoj novih načinov za obnovo izgubljene konkurenčnosti in za dostop do novih trgov. Drugače bo pomoč, kot je pomoč ESPG, zgolj blažilna in se bo izkazalo, da ni zadostna.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je bil vzpostavljen za dodatno podporo delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih sprememb v strukturi mednarodne trgovine. Na ta način se išče rešitve za njihovo ponovno vključitev na trg dela.

Evropska unija mora uporabiti vse razpoložljive ukrepe za odziv na posledice svetovne gospodarske in finančne krize, v tem okviru pa lahko ESPG igra ključno vlogo pri pomoči presežnim delavcem pri ponovnem vključevanju.

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo ESPG do letne zgornje meje v višini 500 milijonov EUR. Trenutni predlog zadeva uporabo sredstev v skupni višini 1 118 893 EUR iz ESPG za pomoč Litvi s ciljem podpore presežnim delavcem v 128 podjetjih, ki poslujejo v gradbenem sektorju.

Ponovno je treba poudariti, da v okviru uporabe ESPG Komisiji ni treba sistematično prenesti subvencij za plačila iz Evropskega socialnega sklada, saj je bil ESPG vzpostavljen kot poseben ločen instrument s svojimi cilji in pristojnostmi.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Zahteve za uporabo tega sklada so bile uspešne. Tokratni primer zadeva odziv na prošnjo Litve za pomoč, ta pa je posledica presežnih delavcev v 128 podjetjih, ki poslujejo v gradbenem sektorju.

Preden rečem karkoli drugega, je potrebno poudariti, da lahko ta sklad glede na uvedene proračunske omejitve (ki ga omejujejo na 500 milijonov EUR letno) in stroga merila za upravičenost samo delno ublaži nekatere izmed posledic resne gospodarske in finančne krize. Preteklo je že nekaj časa, odkar je število presežnih delavcev kot posledica tako imenovanega „prestrukturiranja“ znatno preseglo ocene Komisije v zvezi s številom delavcev, ki bodo imeli koristi od sklada.

Potrebno je takoj prenehati z neoliberalnimi politikami, ki pred našimi očmi povzročajo gospodarsko in socialno katastrofo v državah Evropske unije. Seveda morajo biti odzivi na to katastrofo tudi več kot samo blažilni. Prav tako moramo izpostaviti nepravičnost uredbe, ki bolj koristi državam z višjimi dohodki, predvsem tistim z višjimi plačami in podporo za brezposelnost.

Poudarjamo nujno potrebo po resničnem načrtu za podporo proizvodnji in ustvarjanju delovnih mest s pravicami v državah Evropske unije.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) spada v ta okvir.

Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v svetovnem okviru. V tem primeru je naš cilj pomagati presežnim delavcem več kot 120 podjetij v gradbenem sektorju, ki so bili zaradi velike krize, ki je prizadela sektor, prisiljeni zapreti svoja vrata.

Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je pomagati vsem tistim, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovni trgovini, in pripomoči k njihovi ponovni vključitvi na trg dela. ESPG so v preteklosti že uporabile druge države EU, zlasti Portugalska in Španija, zato bi morali zdaj to pomoč odobriti Litvi.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Septembra 2009 je Litva predložila vlogo za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v povezavi s presežnimi delavci v 128 podjetjih v gradbenem sektorju. Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o uporabi sredstev ESPG za gradbeni sektor v Litvi.

Prepričana sem, da lahko ekološko učinkovito gospodarstvo in gradnja energetsko učinkovitih stavb pripomore k oživitvi gospodarstva v EU. Ocenjuje se, da lahko ti sektorji po vsej Evropi ustvarijo okoli 2 milijona delovnih mest.

Leta 2006 je v gradbenem sektorju poslovalo približno 2,9 milijona podjetij, ki so ustvarjala 510 milijard EUR in zagotavljala delo 14,1 milijonom ljudi na ravni EU 27. Zaradi gospodarske in finančne krize v prvem in drugem četrtletju leta 2009 se je obseg poslovanja v gradbenem sektorju v primerjavi s prvim delom leta 2008 zmanjšal za 42,81 % oziroma 48,04 %. To ima negativen učinek na Litvo v času, ko ima ta eno izmed najvišjih stopenj brezposelnosti v EU. Predvsem je bil prizadet gradbeni sektor, v katerem v Litvi izguba delovnih mest samo v letu 2008 znaša skoraj 10 %.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) V celoti podpiram to pobudi in glasujem za pomoč delavcem gradbenih podjetij, ki sta jih prizadela trenutna svetovna kriza in proces globalizacije. Prepričan sem, da smo vsi bolj kot le malo krivi zaradi tega, ker nismo mogli ustaviti mehurčka, ki so ga ustvarili nepremičninski posredniki in gradbene organizacije. Jasno je bilo, da bo posledica kriza. Dolžnost politikov je, da služijo ljudem in preprečijo nesrečo. Zato pri glasovanju za ta projekt predlagam in prosim, naj se finančna pomoč poveča, saj je 1 milijon EUR kapljica v morje za stotine podjetij, ki so bila prizadeta in ki zaposlujejo na deset tisoče delavcev. Ob pogovarjanju z ljudmi, ki delajo v točno takšnih podjetjih, sem slišal, da ljudje ne verjamejo več v svojo državo ali v Evropsko unijo. Zato bi s povečanjem tovrstne pomoči izboljšali podobo same Evropske unije in okrepili zaupanje v nacionalne države.

Poročili: Reimer Böge (A7-0021/2010), (A7-0019/2010)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – V celoti podpiram obe poročili Reimerja Bögeja, ki ju je sprejel Parlament, o finančni podpori za presežne delavce v Litvi iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, hvaležna pa sem tudi drugim kolegom, ki so ju podprli. Žal sem zamudila to glasovanje, saj na poti v plenarno dvorano dvigalo ni delalo.

Obe poročili – o položaju v gradbenem sektorju in o podjetju Snaigė – predstavljata najhujša primera brezposelnosti v Litvi. Finančna podpora EU bo ublažila stisko, s katero se soočajo litvanski delavci.

Gradbeni sektor v Litvi je eden izmed najhuje prizadetih. Več kot sto podjetij je bilo prisiljenih razglasiti stečaj. 1,1 milijona EUR bo namenjenih skoraj 1 000 delavcem v zelo občutljivem in močno prizadetem sektorju.

Situacija je zelo podobna glede podjetja Snaigė – podpora v višini 258 000 EUR iz ESPG bo namenjena 650 presežnim delavcem v mestu, ki ima eno izmed najvišjih stopenj brezposelnosti – in se zdaj približuje 20 %.

Čeprav je to morda samo vrh ledene gore problema brezposelnosti v Litvi, bo finančna podpora pomagala tistim, ki so v najhujši stiski.

Poročili: Reimer Böge (A7-0020/2010), (A7-0021/2010), (A7-0019/2010)

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil vzpostavljen leta 2006, da bi zagotovil dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih sprememb v strukturi mednarodne trgovine, in da bi pripomogel k njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

1. maja 2009 so se pristojnosti ESPG povečale in zdaj vključujejo tudi pomoč delavcem, ki so postali presežni zaradi neposrednih posledic gospodarske in finančne krize. V tem času, ko se soočamo s to hudo gospodarsko in finančno krizo, je ena izmed najpomembnejših posledic povečanje brezposelnosti. EU mora uporabiti vsa razpoložljiva sredstva za odziv na posledice krize, zlasti v smislu pomoči, ki jo je treba zagotoviti tistim, ki realnost brezposelnosti doživljajo vsak dan.

Zato sem glasovala za predlog o uporabi sredstev ESPG za pomoč Litvi, katerega cilj je pomoč presežnim delavcem v 128 podjetjih, ki poslujejo v gradbenem sektorju.

  Andrew Henry William Brons (NI), v pisni obliki. – Čeprav nasprotujemo članstvu v EU in s tem financiranju EU, je bil denar v tem skladu že razporejen in zato ni „nov“ denar.

Ljubše bi nam bilo, če bi financiranje za presežne delavce zagotovile nacionalne vlade. Vendar pa mora vse dokler je EU pristojni organ, pomoč za presežne delavce očitno prihajati iz tega sklada.

V Združenem kraljestvu se bo kritiziralo, da je bil ta denar plačan nemškim in litvanskim delavcem. Vendar pa ne bi mogli nasprotovati takšnemu prispevku, če bi se predlagalo, da se sredstva zagotovi (na primer) za naše jeklarje iz podjetja Corus. Zato ne moremo logično nasprotovati tem prispevkom.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasovali smo za poročilo gospoda Bögeja o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, pri čemer smo imeli v mislih predvsem presežne delavce. Vendar pa smo pri tem imeli tudi nelagoden občutek. V resnici je namreč ta sklad glede na obsežne socialne posledice vaše neodgovorne, pretirano svobodne tržne politike blažev žegen.

Včasih daje kljub vašemu zanikanju vtis, da se denar evropskih davkoplačevalcev porablja za financiranje politik, oblikovanih za preselitev in prestrukturiranje velikih podjetij, medtem ko sočasno daje bruseljski Evropi ceneno možnost, da se izjasni za „solidarno“ z brezposelnimi, ki jih je ustvarila. Še en razlog za naše nelagodje: pragovi, ki so potrebni za upravičenost do tega sklada, zlasti v smislu števila presežnih delavcev. Primarno in ponovno so, razen v izjemnih primerih, velika podjetja tista, ki bodo imela korist od njih. Zdi se, da so bili delavci srednje velikih, malih in zelo malih podjetij, mali poslovneži, ki zapirajo podjetje, ponovno prezrti, ko gre za gospodarsko in socialno politiko.

Poročilo: Anna Rosbach (A7-0009/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovali smo za to resolucijo, da bi zagotovili okoljsko trajnost atlantskih regij, predvsem otokov Evropske unije. Ti predstavljajo pomemben del njenega pomorskega območja in se soočajo s problemi in posebnimi potrebami, kot so okoljski problemi.

Omeniti je treba primer Azorov, saj imajo največjo izključno ekonomsko cono v Evropski uniji. Glede na trenutno razpravo je treba zagotoviti okoljski nadzor voda Atlantika, saj so ljudje s teh otokov odvisni od dobrih okoljskih pogojev njihovih morskih voda. Zato je pomembno jasno opredeliti minimalne cilje za okoljsko kakovost skupaj s programi spremljanja, ki lahko zagotovijo te dobre okoljske pogoje.

Obravnavati je treba tudi primere, ki jih je omenila poročevalka, kot so navigacijske nesreče ali plastične vrečke, ki lahko imajo katastrofalne posledice za gospodarsko, socialno in okoljsko trajnost v atlantskih regijah. To poziva k izvajanju posebnih ukrepov, ki ustrezajo okoljski in družbeno-gospodarski realnosti morskega ekosistema v Atlantiku.

Zato je sklenitev takšnih sporazumov pomembna za trajnostni razvoj prebivalstva, ki je odvisno od Atlantika.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam podpis tega dodatnega protokola za rešitev političnega spora, ki je Španiji in Maroku preprečeval ratifikacijo Sporazuma o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem (Lizbonski sporazum). Varstvo obal in voda je strateško pomembno za družbeno-gospodarsko blaginjo obalnih skupnosti, lokalni razvoj, zaposlovanje ter ohranjanje in ustvarjanje gospodarskih dejavnosti. Zagotoviti je treba, da se vse morske vode Evropske unije ohranja v dobrem okoljskem stanju, da se zagotovi trajnostni razvoj. Trenutni protokol je neposredno povezan z vprašanji kot so varstvo okolja, podnebne spremembe, varnost, javno zdravje, regionalni razvoj, odnosi s tretjimi državami in razvojno sodelovanje. Ta protokol, ki bo omogočil boj proti številnim oblikam onesnaževanja v Atlantiku, je ključnega pomena za zagotovitev boja proti onesnaževanju ali grožnji onesnaženja v morjih ali na obalah z mehanizmom, katerega cilj je zagotoviti sodelovanje med pogodbenicami v primeru nesreče z onesnaženjem, in ki jih bo zavezal k oblikovanju in izvajanju lastnih struktur in načrtov za izredne razmere.

  Diane Dodds (NI), v pisni obliki. – Glasovala sem proti temu poročilu, pri tem pa sem upoštevala dobre novice o našem morskem okolju. Poročevalka omenja „plastično juho“, ki jo tvori ogromna gmota plastike in gume v Tihem oceanu, in opozarja na vse večji problem izgubljenih ribiških mrež v Atlantiku. V zvezi s tem je treba omeniti delo organizacije KIMO International in njen projekt „Lovljenje odpadkov“. Projekt so marca 2000 prvotno začeli nizozemska vlada in nizozemski ribiči, njegov cilj pa je bil Severno morje očistiti smeti z uporabo ribiških mrež. Organizacija KIMO International je od takrat s finančno pomočjo EU projekt razširila na pristanišča v Združenem kraljestvu, na Švedskem in Danskem.

Od leta 2001 so ribiči EU odstranili na stotine ton odpadkov iz naših morij in jih prinesli na obalo, kjer se jih zbira in nato odgovorno odstrani. Vsem ribičem EU, vključenim v ta projekt, je treba čestitati za njihovo predanost, saj iz morja trajno odstranjujejo odpadke, kar koristi ribiški industriji, prostoživečim živalskim in rastlinskim vrstam ter okolju.

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki. – (CS) EU je podpisala vrsto sporazumov s posameznimi državami članicami in sosednjimi tretjimi državami v zvezi z morjem, vključno s Helsinško konvencijo, Bonnskim sporazumom, Barcelonsko konvencijo in tako imenovani Lizbonski sporazum. Cilj teh sporazumov je zagotoviti posamezne in skupinske ukrepe v primeru grožnje onesnaženja ali onesnaženja, ki se že dogaja na morju ali na obalnih območjih. Čeprav je bil Lizbonski sporazum podpisan leta 1990, zaradi ozemeljskega spora med Španijo in Marokom nikoli ni začel veljati. Dodatni protokol, ki je rešil ta spor, so leta 2008 podpisale vse podpisnice, zato nič ne bi smelo preprečevati sprejetja Lizbonskega sporazuma. Poročevalka v poročilu omenja dva trdovratna in naraščajoča problema v zvezi z onesnaževanjem morja in obalnih območij, prvi izmed teh pa je ogromna ploveča masa plastike in gumijastih predmetov v Tihem oceanu, ki pokriva območje, ki je 34-krat večje od srednje velike države članice kot je Nizozemska. Drugi trdovratni problem, ki ga omenja Anna Rosbach in za katerega išče rešitev, je velika količina starih, odvrženih in izgubljenih ribiških mrež. To poročilo je primer konstruktivnega dela, namenjenega reševanju glavnih problemov na področju onesnaževanja morij in obal, zato ga podpiram s svojim glasom.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Dvajset let po podpisu je Sporazumu o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem, sklenjen med Portugalsko, Španijo, Francijo, Marokom in EU, zdaj po ratifikaciji s strani vseh pogodbenic pripravljen, da začne veljati. Svet zdaj predlaga sklenitev dodatnega protokola v imenu Evropske unije, ki bo končno omogočil začetek veljavnosti sporazuma.

Ta sporazum je zelo pomemben za Portugalsko, saj je treba upoštevati dolžino njene obale in pomen morja za njeno nacionalno gospodarstvo, pri čemer se ne sme pozabiti na nesreči tankerjev Erika in Prestige. Zato čestitam Svetu in državam članicam za sklenitev tega dodatnega protokola in upam na nemoteno in učinkovito uveljavitev sporazuma, saj bo ta našim obalam zagotovil večje varstvo pred okoljskimi katastrofami kot so tiste, ki so naše obale žal nedavno prizadele.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zadovoljen sem zaradi sprejetja tega poročila, saj bo omogočilo uveljavitev mreže regionalnih sporazumov o onesnaževanju morij, ki so bili podpisani med EU in določenimi državami članicami ter sosednjimi tretjimi državami.

Imamo Lizbonski sporazum, ki je bil podpisan oktobra 1990, a zaradi ozemeljskega spora med pogodbenicama Španijo in Marokom o južni meji (Zahodna Sahara) iz člena 3(c) sporazuma nikoli ni začel veljati.

Dodatni protokol, s katerim je bil razrešen spor in v katerem je bilo določeno ustrezno besedilo člena 3(c), so maja 2008 podpisale Portugalska, Španija, Francija in Maroko.

Dvajset let po podpisu lahko s sprejetjem dodatnega protokola Lizbonski sporazum začne veljati. Poleg varnostnih vidikov ta protokol zajema tudi varstvo okolja. Vsi se zavedamo ekoloških nesreč, ki so v zadnjih letih ogrožale obale naših držav. Upati je, da bodo ta pravila pripomogla k izogibanju nesrečam kot sta nesreči tankerjev Erika in Prestige, saj morje nima fizičnih ali političnih mej in zahteva skupna prizadevanja in usklajeno ukrepanje.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska skupnost je sodelovala v različnih regionalnih sporazumih o onesnaževanju morja, ki olajšujejo medsebojno pomoč in sodelovanje med državami članicami. Ta mreža sporazumov se pojavlja v Sporazumu o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem (Lizbonski sporazum), ki ga podpira Portugalska in ki zaradi ozemeljskega spora med Španijo in Marokom še ni začel veljati. Menim, da lahko zaradi okoljskih pravil, ki jih spodbuja EU, in po sklenitvi sproazuma o dodatnem protokolu Lizbonski sporazum začne končno veljati v praksi.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Dodatni protokol k Sporazumu o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem predstavlja del mreže regionalnih sporazumov o varstvu morskega okolja, ki jih je EU sklenila s posameznimi državami članicami in sosednjimi tretjimi državami. Varstvo naših oceanov, ki so vir hrane za milijone Evropejcev, je prav tako pomembna naloga za EU, zato smo brez zadržkov glasovali za to poročilo. V zvezi s tem je treba omeniti, da poleg Lizbonskega sporazuma, ki ga obravnavamo tu, obstajajo tudi Helsinška konvencija, Bonnski sporazum in Barcelonska konvencija.

Vsak izmed teh sporazumov obravnava različne dele morij, ki obdajajo države članice EU, in omogoča posamezno ali skupinsko posredovanje pogodbenic v primeru onesnaženja ali grožnje onesnaženja morij ali obal zaradi nesreče. Lizbonski sporazum je bil podpisan oktobra 1990, a zaradi ozemeljskega spora med pogodbenicama Španijo in Marokom o južni meji (Zahodna Sahara) nikoli ni začel veljati. Dodatni protokol, s katerim je bil razrešen spor in v katerem je bilo določeno ustrezno besedilo člena 3(c), so maja 2008 podpisale Portugalska, Španija, Francija in Maroko, Evropska skupnost pa 25. marca.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Skoraj 50 % prebivalstva Evropske unije živi v obalnih regijah in že samo to dejstvo zahteva podvojeno pozornost glede celostnega ohranjanja in upravljanja teh regij. Glede na to je ključnega pomena, da se v EU zagotovi celostno upravljanje obalnih območij, kot je v izjavi, objavljeni v zvezi s tem, priporočila Evropska komisija.

Pomembno je tudi izpostaviti, da 80 % odpadkov in onesnaženj izvira s kopnega, zato je treba oblikovati usklajeno strategijo, ki vključuje tudi boj proti temu problemu na kopnem.

Poleg okoljskih vprašanj predstavljata gospodarski problem tudi onesnaževanje oceanov in uničevanje obale. Do tega prihaja, ker v določenih državah, kot je Portugalska, turistična praksa, katere cilj so morske dejavnosti, kot na primer opazovanje kitov, potapljanje in druge, predstavlja velik vir dohodka za nekatere regije, vključno z Azori, Madeiro in Algarvejem.

Kar se dogaja s prelovom, onesnaževanjem voda, je tudi pomembno prispevalo k trenutnemu stanju izčrpanja določenih živalskih staležev, ki so pomembni ribolovni viri. Zato je treba v celoti izvajati Direktivo o morski strategiji, ki je okoljski steber strategije za celovito pomorsko politiko.

Oceani in obalna območja morajo biti strateška prednostna naloga za Evropo, iz tega razloga pa v celoti podpiram to poročilo Parlamenta.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za ta protokol, ki bo pripomogel k uveljavitvi Dodatnega protokola k Lizbonskemu sporazumu. Ta sporazum vzpostavlja mehanizem za zagotovitev sodelovanja med pogodbenicami v primeru nesreč, ki povzročijo onesnaženje, in jih zavezuje k oblikovanju in izvajanju njihovih lastnih struktur in načrtov za izredne razmere.

Sporazum tvori del mreže regionalnih morskih sporazumov, ki jih je EU sklenila z nekaterimi posameznimi državami članicami in sosednjimi tretjimi državami. Mrežo sestavljajo Helsinška konvencija, Bonnski sporazum, Barcelonska konvencija in v tem primeru Lizbonski sporazum, izmed katerih vsak zajema različne dele morja, ki obdaja države EU, in je namenjen posameznemu ali skupnemu posredovanju pogodbenic v primeru onesnaženja ali grožnje onesnaženja morja ali obal, da bi se zaščitila okolje in zdravje državljanov.

Poročilo: Anna Hedh (A7-0024/2010)

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cilj politike varstva potrošnikov je spodbujati zdravje, varnost, gospodarske in pravne interese potrošnikov skupaj z njihovo pravico do informiranja. Varstvo potrošnikov je splošna in temeljna politika Evropske unije, ki se osredotoča na zagotavljanje zdravih trgov, na katerih lahko potrošniki delujejo varno in samozavestno, ter spodbujanje inovacij in čezmejne trgovine.

Glasovala sem za predloženo poročilo, saj menim, da je ključnega pomena krepiti evropsko politiko varstva potrošnikov ter jo narediti učinkovitejšo in pomembnejšo za javnost. Samozavestni in dobro obveščeni potrošniki z možnostjo izbire so ključnega pomena za delovanje notranjega trga. To mora biti namenjeno zagotavljanju velike izbire potrošnikom glede visoko kakovostnih proizvodov in storitev s konkurenčno ceno, hkrati pa zagotoviti visoko stopnjo varstva in s tem igrati temeljno vlogo pri ustvarjanju konkurenčne, dinamične in inovativne EU na svetovni ravni.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Notranji trg Evropske unije se je v zadnjih letih precej razširil in trenutno obsega skoraj 500 milijonov potrošnikov v 27 državah članicah. Standardizacija načel in pravil varstva potrošnikov na ravni Evropske unije in izboljšanje mehanizmov za podporo njihovi uporabi je uresničljiv cilj in ne dvomi se, da bi proizvodi in storitve v vseh 27 državah članicah kratkoročno ali srednjeročno dosegli enako raven kakovosti.

Trenutno težko gospodarsko situacijo, ki jo preživlja vsa Evropa, poudarjata znižanje plač in povečanje brezposelnosti, kar se v Skupnosti odraža kot resnična potreba po tem, da se vsakodnevne nakupe bolje opravi. Vedenje evropskih potrošnikov, na katerega neposredno vpliva gospodarska recesija, je zlasti razvidno v zvezi z blagom in storitvami, ki jih nabavljajo in za katere hočejo dobro kakovost, da bi lahko porabili toliko teh stvari kot je mogoče. Zaradi tega pomen ukrepov za varstvo potrošnikov nenehno narašča. Uskladitev struktur za nadzor trga v vseh državah članicah, da bi zagotovili, da trženi proizvodi izpolnjujejo najvišje varnostne standarde, je rešitev za trenutno situacijo.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Potrošniki EU imajo ključno vlogo pri spodbujanju rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti, njihovi interesi pa so glavna prednostna naloga pri oblikovanju ključnih politik kot so med drugim zdravje, podjetništvo in industrija, okolje ter energija in promet. V zvezi z energijo notranji trg ne more pravilno in konkurenčno delovati zaradi obstoja tako imenovanih „energetskih otokov“ kot je baltska regija, ki je ločena od preostale Evrope v smislu energije, in ker je odvisen od enega zunanjega dobavitelja. Električno omrežje in plinovod po vsem evropskem ozemlju mora biti prednostna naloga, saj je Evropa zelo odvisna od uvoza energije. Tudi trg električne energije mora v korist evropskih potrošnikov sprejeti vrsto ukrepov, katerih namen je popolna odprtost. Ustvariti je treba ugodne pogoje za pravo in pošteno konkurenco in vzpostavitev resničnega enotnega trga. Države članice morajo sprejeti vse ukrepe, potrebne za izvajanje jasnih ciljev, predvsem za varstvo ranljivih potrošnikov, zaščito osnovnih pravic potrošnikov ter gospodarsko in socialno kohezijo.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Spodbujanje pravic in dobrobiti potrošnikov je temeljni vidik Evropske unije. Podpiram vsa prizadevanja v zvezi s tem, ki vračajo zaupanje javnosti v trge. Varstvo potrošnikov postane še pomembnejše v okviru gospodarske krize, ki je povečala pritisk na najmanj zaščitene potrošnike – tiste z nizkimi dohodki. Oblikovati je treba usklajen pristop, ki bo potrošnikom omogočil samozavestno uveljavljati svoje pravice. Glede na to poudarjam potrebo po: prvič, spodbujanju politik za informiranje in izobraževanje potrošnikov (s strani EU in držav članic) s kampanjami, informacijskimi točkami in povečanjem virov evropskih potrošniških centrov; drugič, učinkoviti uporabi že obstoječih pravil, krepitvi nadzora trga in regulativnih mehanizmov ter izvajanju pritiska na države članice zaradi pravilnega zbiranja virov Skupnosti.

Ponovno poudarjam, da se bodo samo na takšen način potrošniki lahko odločali na podlagi informacij, ne da bi bili podvrženi pritiskom s strani proizvajalcev. To krepi njihovo zaupanje v trg, ustvarja večjo konkurenco, izboljšuje kakovost proizvodov in storitev ter povečuje potrošnjo (pomemben dejavnik za oživitev gospodarstva).

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Varstvo potrošnikov je tesno povezano s sposobnostjo trga, da ponudi velik izbor visoko kakovostnega blaga in storitev po konkurenčnih cenah. Jasno je, da večje zaupanje potrošnikov, ozaveščenost in odgovornost pozivajo k vse večji kakovosti blaga in storitev, kar povečuje konkurenco med dobavitelji, ki se jih bo spodbudilo k izboljšanju njihovih proizvodov, medtem ko bodo cene ostale na konkurenčni ravni.

Strinjam se s pomenom, ki ga Komisija in države članice pripisujejo zagonu komunikacijske strategije o pravicah potrošnikov prek spletnih portalov, kampanj za ozaveščanje in informacijskih točk ob sočasnem spodbujanju uporabe spletišča „eYouGuide“ ter hkratnem zagotavljanju zanesljivosti, verodostojnosti in nepristranskosti organizacij, pristojnih za upravljanje in organizacijo.

Poleg tega bo pet kazalnikov pregleda stanja potrošniških trgov, ki jih je opredelila resolucija – čeprav ne izčrpno –, zagotovo omogočila ljudem, da pridobijo koristne informacije za izboljšanje, če je potrebno, referenčnega ureditvenega okvira, če bodo informacije držav članic celovite in jih je mogoče zbrati na enostaven primerljiv način. Glasovala sem za poročilo, čeprav sem zmedena glede imenovanja varuha pravic potrošnikov in sredstev za skupinske odškodnine.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Menim, da je treba po uveljavitvi Lizbonske pogodbe in med trenutno gospodarsko krizo nujno upoštevati interese potrošnikov in zagotoviti njihovo varstvo. Potrošnikom je treba zagotoviti posebne instrumente za zagotovitev, da se njihove interese učinkovito vključi v vse politike Evropske unije.

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki. – (CS) Poročevalka je za izhodišče uporabila rezultate pregleda stanja potrošniških trgov, kar je logičen in pragmatičen pristop. Iz statističnih poročil, ki se osredotočajo na zadevo, je mogoče izpeljati zadovoljstvo in tudi probleme potrošnikov. Nadaljnji razvoj zaupne podatkovne zbirke o problemih potrošnikov je ključnega pomena za opredelitev trgov. Vendar pa je potrebno izboljšati zbiranje podatkov na takšen način, da lahko upošteva razlike med različnimi sistemi v državah članicah, ki so zaradi raznolikosti včasih skrajni. Po mojem mnenju je najbolj problematično vprašanje izvajanje zakonodaje in pogodbenih obveznosti. Predvsem v primeru trgovine na čezmejnih trgih izvajanja zakonodaje praktično ni. Določitev pravil za varstvo potrošnikov v EU ne bo imela nobenega učinka, če se pravil ne bo ustrezno izvajalo v nacionalni zakonodaji in se jih uveljavljalo tudi na ravni držav članic. Poročevalka je vprašanje varstva potrošnikov na podlagi pregleda stanja obravnavala na sprejemljiv način. Vendar pa bi pozdravila konkretnejše predloge za izboljšanje trenutne situacije. Kljub temu zadržku poročilo prispeva k varstvu potrošnikov v EU in bom zato glasovala za njegovo sprejetje.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Politika varstva potrošnikov Evropske unije je temeljni sestavni del utrjevanja notranjega trga. Zato mora ta politika evropskim potrošnikom in javnosti omogočiti dostop do visoko kakovostnih proizvodov in storitev po konkurenčnih cenah, medtem ko morajo hkrati imeti koristi od visoke stopnje varstva njihovih pravic.

Povečanje izobraževanja in ozaveščenosti o njihovih pravicah in tudi obveznostih ter odgovorno vedenje podjetij bosta prispevala k bolj dinamični obliki čezmejne politike in posledično k povezovanju notranjega trga z vplivom na evropsko konkurenčnost.

Treba je najti tudi pravilno ravnotežje med pravicami in obveznostmi potrošnikov in vplivom zadevne sprejete zakonodaje v zvezi s pravicami in obveznostmi podjetij in ponudnikov storitev.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Lizbonska pogodba varstvo potrošnikov omenja kot splošno in temeljno politiko Evropske unije in določa, da je treba upoštevati zahteve varstva potrošnikov.

V tem okviru je ključnega pomena krepiti evropsko politiko varstva potrošnikov in jo narediti učinkovitejšo in pomembnejšo za javnost. Ključno se je odzvati na potrebe in probleme evropske javnosti.

V tem smislu so instrumenti za nadzor trga, kot je pregled stanja potrošniških trgov, upravičeni. Dobra politika varstva potrošnikov mora zagotoviti zdarve trge, varnost in zaupanje, s čimer se spodbuja čezmejno trgovino in inovacije.

Zavzemam se za pregledno politiko, kjer je poreklo blagovne znamke obvezno. Varstvo potrošnikov je pomembno spričo uvoženih proizvodov, ki niso varni, to pa zahteva tesnejše sodelovanje med organi za nadzor trga in carinskimi organi.

Varnost proizvodov, ki so v obtoku na domačem trgu, zahteva kombinacijo prizadevanj z organi tretjih držav in zato upravičuje pobudo Komisije za krepitev mednarodnega sodelovanja in podpis formalnih sporazumov z zadevnimi organi tretjih držav, predvsem Kitajske, ZDA in Japonske.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem za poročilo gospe Hedh. Škotska trenutno nima glasu v potrošniških zadevah EU: v Svetu nimamo neodvisnega predstavnika, potrošniška zakonodaja pa je večinoma rezervirana za London. Glede na naše ločene pravne institucije je ključnega pomena, da se te pristojnosti vrne škotskemu parlamentu, da bi Škotska lahko igrala celovito vlogo v razpravi EU o teh zadevah.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Varstvo potrošnikov je in je vedno bilo ena izmed prednostnih nalog EU ter je bilo utrjeno po sprejetju Lizbonske pogodbe. Potrošniki, ki so dobro obveščeni o svojih pravicah in obveznostih, prispevajo k preglednejšemu in bolj konkurenčnemu trgu.

Glede na trenutno gospodarsko krizo je pomembno zaščititi najbolj ranljive potrošnike in tiste z nižjimi dohodki. Vse večja zapletenost maloprodajnih trgov, predvsem tistih s storitvami, potrošnikom otežuje najboljšo izbiro.

Da bi učinkovito ocenili trge in sprejeli politike, ki dajejo najboljše možne rezultate za potrošnike, so potrebni instrumenti za nadzor trga. Zaradi tega je pregled stanja potrošniških trgov zelo pomemben.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Da bi zagotovili učinkovito varstvo potrošnikov, je pomembno izboljšati informacije, ki se jih zagotavlja potrošnikom, in izobraževanje potrošnikov. Cilj je na notranjem trgu imeti „samozavestne potrošnike“. Vendar pa poročilo ne obravnava ustrezno problemov, povezanih s popolnoma neurejenim trgom. Evropski standardi niso vedno izpolnjeni, pa naj gre za kakovostne in varnostne standarde ali celo okoljske in zdravstvene predpise. Zato sem se vzdržal glasovanja.

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Varstvo potrošnikov je zelo pomembna zadeva, s katero se mora spopasti Komisija. Zgolj izvajanje učinkovitih ukrepov v zvezi s tem bo seveda nezadostno brez udeležbe potrošnikov. Potrošniki morajo poznati svoje pravice. Kar največje izkoriščanje možnosti enotnega evropskega trga je izreden izziv za Komisijo. Da bi se soočili s tem izzivom, mora učinkovito varstvo potrošnikov biti ena izmed prednostnih nalog EU. Menim, da uporaba pregledov stanja potrošniških trgov, ki so orodje za nadzor trgov, z vidika potrošnikov ne bi mogla biti koristnejša. Pregledi stanja jasno kažejo, kateri trgi ne izpolnjujejo potreb potrošnikov. Z njihovo analizo lahko med drugim ugotovimo, da imajo potrošniki probleme predvsem na trgu storitev in da spletno trgovino med določenimi državami članicami v veliki meri omejujejo čezmejne ovire. Veseli me, da se načrtuje nadaljnje preglede stanja. Poleg tega upam, da nam bodo zagotovili še podrobnejše informacije kot doslej. Zaradi takšnih orodij je precej lažje razumeti probleme potrošnikov in se odzvati na njihove potrebe. Nobenega dvoma ni, da je uvedba predpisov EU o varstvu potrošnikov v posameznih državah EU koristna za naše državljane.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Glasoval sem za poročilo gospe Hedh o varstvu potrošnikov. To samoiniciativno poročilo pravilno prepoznava ključno vlogo potrošniških organizacij, ki so idealne organizacije za opozarjanje javnih organov na probleme, s katerimi se potrošniki srečujejo v vsakodnevnem življenju. Seveda podpiram tudi zahtevo, da se države članice ustrezno posvetujejo s potrošniškimi organizacijami na vseh stopnjah odločanja in pri prenosu ter izvrševanju potrošniškega prava. Zelo pomembna je tudi zadeva vključitve dolgoročnih kazalnikov v pregled stanja potrošniških trgov, kot so kazalniki o tržnih deležih, kakovosti, oglaševanju, preglednosti in primerljivosti ponudbe, pa tudi kazalnike, povezane z izvajanjem in močjo potrošnikov, socialne, okoljske in etične kazalnike ter kazalnike za merjenje pravnega varstva in škode, povzročene potrošnikom.

Edini dve pomanjkljivosti tega poročila sta po mojem mnenju nesprejetje spremembe, ki jo je predložila Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze, da bi se učili iz tržnih neuspehov v energetskem sektorju, in naše spremembe, ki je zahtevala pregled Direktive o igračah. Obžalujemo dejstvo, da ta sprememba ni bila sprejeta. Kljub temu bi rad čestital poročevalki in njenim kolegom v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov za to dobro poročilo.

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam ta prispevek Parlamenta k pregledu stanja potrošniških trgov. Pregled stanja potrošniških trgov je pomemben kazalnik tega, kako učinkovite in uspešne so države članice pri izvajanju zakonodaje EU. Pozdravljam poziv poročevalke k večji preglednosti in razpoznavnosti nadzornih ukrepov ter podpiram njen poziv k izboljšanju odškodninskih mehanizmov v EU.

  Alf Svensson (PPE), v pisni obliki. – (SV) Zaradi prostega trga v EU je Unija močan akter, vendar pa to pomeni tudi, da je treba potrošnikom zagotoviti dobre, jasne informacije o obsegu, ki je na razpolago na trgu. Treba je utrditi položaj potrošnikov. Zato sem danes glasoval za poročilo o varstvu potrošnikov. Vendar pa poročilo vsebuje določeno besedilo, ki je problematično. Obstaja tveganje, da bo posvetovanje s potrošniškimi organizacijami na vseh stopnjah odločanja precej podaljšalo ta postopek. Civilna družba igra pomembno vlogo pri doseganju ustreznega varstva potrošnikov, vendar pa je to v različnih državah lahko različnih oblik, ne da bi imelo škodljiv učinek na rezultat. Načelo subsidiarnosti je treba uporabljati v primeru vzpostavitve organov za varstvo potrošnikov in varuha potrošnikov ter tudi v besedilu, ki zadeva učne načrte v šolah. EU mora določiti minimalne ravni in cilje za skupno potrošniško politiko, vendar pa ne sme podrobno določati, kako naj države članice izpolnijo ta cilj. Poročilo poziva vse države članice, naj v skupni podatkovni bazi zbirajo in beležijo informacije o nesrečah in poškodbah. Takšna podatkovna baza ne sme povzročiti pretiranega administrativnega dela. Njena administracija mora biti sprejemljiva in sorazmerna s koristmi za posameznike. Vendar pa so pravice potrošnikov in varstvo potrošnikov na notranjem trgu tako pomembni, da sem glasoval za poročilo kljub pomislekom, ki sem jih pravkar izpostavil.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Poročevalka, gospe in gospodje, veseli me, da si resno prizadevamo poskrbeti za pravice potrošnikov. Vendar pa se to zdaj dogaja že nekaj let in še vedno nismo sposobni oblikovati idealnega mehanizma in zaostriti obvezne pogoje z izpolnitvijo teh nalog na nacionalni ravni. Včasih se to zdi kot igra ali hinavščina. Dokler ne bomo strogo uredili dejavnosti monopolov na vseh področjih, tako da bodo njihovi dobički jasno omejeni ter operativni stroški, plače in bonusi strogo nadzorovani – tj. oskrba s surovinami, proizvodnja, oskrba s proizvodi –, si je težko predstavljati, da bodo potrošniki dobili poceni in visoko kakovostno blago ali storitve. Ker imam na tem področju precejšnje izkušnje, sem pripravljen sodelovati.

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam sprejetje tega poročila. Menim, da je pomembno zaščititi potrošnike in se bolj osredotočiti na krepitev nadzora trga, da bi proizvodi, namenjeni potrošnikom, izpolnjevali najvišje standarde. Pozdravljam pobudo za krepitev mednarodnega sodelovanja glede varnosti izdelkov in prizadevanja za formalne sporazume z organi za izvrševanje zakonodaje v tretjih državah. Podpiram pozive k ustanovitvi varuha pravic potrošnikov za izvensodno poravnavo sporov in menim, da bodo učinkovitejši mehanizmi za čezmejno sodelovanje pripomogli k izboljšanju varstva potrošnikov po vsej EU.

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (FR) Člen 12 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da je treba zahteve varstva potrošnikov upoštevati pri opredeljevanju in izvajanju drugih politik in dejavnosti Unije. Komisija mora zagotoviti, da se interese potrošnikov vključi v vse politike, in mora v svojih študijah vpliva preučiti morebitne učinke vseh novih zakonodajnih aktov in politik, ki neposredno ali posredno zadevajo potrošnike. Čeprav so pritožbe potrošnikov pomemben kazalnik pomanjkljivosti trga, njihova odsotnost ne pomeni vedno, da trgi dobro delujejo, saj se občasno potrošniki manj pritožujejo zaradi različnih potrošniških običajev ali zaradi njihovega mnenja o verjetnosti, da se bo upoštevalo njihovo pritožbo. Potrošniške organizacije morajo igrati ključno vlogo pri opozarjanju javnih organov na probleme, s katerimi se soočajo potrošniki. Instrumente je treba optimizirati, da bi lahko učinkoviteje delovali na vseh ravneh. Države članice pozivam, naj zagotovijo ustrezno posvetovanje s potrošniškimi organizacijami na vseh stopnjah odločanja in pri prenosu ter izvrševanju potrošniškega prava.

Poročilo: Cristian Silviu Buşoi (A7-0027/2010)

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Glasoval sem za to poročilo o mreži Solvit. Evropski potrošniki morajo poznati svoje pravice, ta mreža za reševanje problemov pa mora biti enostavno dostopna za vse.

V Evropski uniji kot celoti se povečuje število ljudi, ki iščejo nasvet in pomoč pri mreži Solvit, iz tega pa je mogoče povzeti, da se povečuje pomen mreže Solvit kot orodja za reševanje problemov za evropske državljane in podjetja.

Popolnoma podpiram zahtevo v poročilu po boljšem in obsežnejšem oglaševanju storitev mreže Solvit ter se strinjam, da je treba pojasniti informacije o pravicah potrošnikov in podjetij na notranjem trgu, tako da lahko vsak izkoristi te pravice v svojem vsakodnevnem življenju.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – Da bi uživali koristi notranjega trga, morajo potrošniki imeti učinkovito sredstvo za pravno varstvo po napačni uporabi zakonodaje o notranjem trgu. Mreža Solvit je bila vzpostavljena, da bi zagotovila hitro pravno varstvo brez sodnih postopkov. Menim,d a bi ta mreža lahko bila zelo koristna, vendar pa trenutno ne deluje učinkovito in ne uporablja svojega potenciala v celoti. Mnogi izmed naših državljanov in malih podjetij ne vedo za to mrežo. Zato menim, da morajo države članice okrepiti prizadevanja in sredstva za promoviranje mreže Solvit in ozaveščanje o njej med državljani in podjetji. Poleg tega nekateri centri Solvit dobijo več primerov, kot jih lahko rešijo, ker imajo premalo osebja. Menim, da morajo države članice okrepiti vlogo nacionalnih centrov Solvit z zagotavljanjem sodelovanja med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter aktivno izmenjevati mnenja in najboljše prakse z drugimi državami članicami, da bi v celoti izkoristile potencial mreže Solvit.

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Mreža Solvit deluje od leta 2002 in je spletna mreža za reševanje problemov, v kateri sodelujejo države članice Evropske unije, njen cilj pa je zagotavljanje pragmatičnega odziva na težave, ki se pojavijo zaradi nepravilne uporabe zakonodaje Skupnosti s strani javnih organov.

Čeprav notranji trg trenutno deluje precej dobro, je res tudi, da se občasno pojavijo napake ali problemi s tolmačenjem pravic posameznikov in podjetij, ki poskušajo kar najbolj izkoristiti prednosti, ki jih zagotavlja notranji trg.

Glasovala sem za poročilo, saj se je izkazalo, da je mreža Solvit zelo pomembna za rešitev problemov vseh vrst, od posameznikov, ki iščejo drugo državo članico, v kateri bi študirali, delali ali se ponovno sestali s partnerjem itd., do podjetij, ki imajo probleme z javnimi organi, probleme z vračanjem DDV ali z drugimi zadevami. Cilj mreže Solvit je posameznikom in podjetjem zagotoviti visoko raven storitev na podlagi pomembnih kakovostnih meril in meril uspešnosti.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam poročilo gospoda Buşoija o mreži Solvit. Neformalna mreža za reševanje problemov v zvezi z notranjim trgom je bila ključnega pomena pri zagotavljanju brezplačne pomoči posameznikom in podjetjem za reševanje posebnih problemov z javnimi organi. Njen pomen se odraža v naraščajočem številu primerov v lanskem letu. Vendar pa je glede na opredelitev horizontalnih problemov na nacionalni ravni ključnega pomena preučiti vrsto ukrepov za izboljšanje učinkovitosti teh centrov. Zato menim, da morajo države članice okrepiti svoja prizadevanja za zagotavljanje informacij posameznikom in podjetjem o pravicah, ki jih uživajo na notranjem trgu, s povečanjem finančnih in človeških virov ter usposabljanjem uslužbencev mreže Solvit glede pravil notranjega trga. Prav tako je pomembno, da uslužbenci te mreže dobro obvladajo angleški jezik in svoj materni jezik. Države članice in Komisijo pozivam, naj spodbuja boljši dostop do mreže Solvit za posameznike in podjetja z namenom učinkovitega izvajanja pravil notranjega trga.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Notranji trg ni in ne sme biti zgolj birokratska struktura. Da bi resnično imeli koristi od njegovih prednosti, morajo podjetja in evropska javnost biti sposobni uveljavljati svoje pravice v praksi s pomočjo hitrih, odzivnih in uspešnih mehanizmov. Na podlagi tega ima mreža Solvit temeljni pomen.

Glede na naraščajoče število primerov, v katerih so v lanskem letu sodelovali centri Solvit, menim, da je ključnega pomena za dobro potrošnikov, da se premaknemo k vrsti reform in izboljšanj, ki jih je v zvezi s tem predlagal Parlament. Na primer krepitev nadzora Komisije nad učinkovito uporabo pravil notranjega trga; jasna povečanja virov, na razpolago centrom Solvit (najemanje strokovnjakov o elementih notranjega trga, povečanje financiranja za nacionalne centre, specializirano in sodobno usposabljanje obstoječega strokovnega osebja, usklajene spletne povezave med lokalnimi centri in službami Komisije); in znatno vlaganje v spodbujanje in promoviranje mreže Solvit s strani držav članic in Komisije z vsemi načini socialne komunikacije za spodbujanje visoke ravni povezanosti z javnostjo in podjetji. Iz vseh teh razlogov podpiram poročilo gospoda Buşoija o mreži Solvit.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Mreža Solvit se je izkazala za zelo koristen instrument za reševanje problemov – brez sodnih postopkov –, s katerimi se srečujejo državljani in podjetja zaradi napačne uporabe prava notranjega trga s strani javnih organov. Zato jo je treba z boljšim sodelovanjem med Komisijo, Parlamentom in državami članicami podpreti na številne načine. Zlasti je pomembno bolj spodbujati ozaveščanje o njenem obstoju med državljani in podjetji ter okrepiti sodelovanje med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi. Večji pomen je treba pripisati tudi usposabljanju javnih uslužbencev, ki delajo na tem področju, kot je na primer usposabljanje osebja mreže Solvit, ki ga je treba, kot poudarja sporočilo Komisije, prav tako razviti s sredstvi Evropskega socialnega sklada.

Glasovala sem za poročilo, ker menim, da lahko krepitev mreže Solvit resnično pripomore k izboljšanju pravnega okvira notranjega trga, ki si ga tako trdo prizadevamo zgraditi. Spodbujanje preglednosti podatkov z interaktivno spletno podatkovno zbirko povečuje ozaveščenost glede standardov, omogoča hitrejše reševanje problemov in povečuje zaupanje v gospodarske subjekte.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Mrežo Solvit so vzpostavile Komisija in države članice, da bi z nesodnimi sredstvi rešile vse probleme, s katerimi se soočajo posamezniki in podjetja zaradi nepravilne uporabe zakonodaje v zvezi z notranjim trgom.

Ta mreža se je izkazala za učinkovito pri reševanju problemov, vendar pa jo javnost še vedno premalo uporablja. Zaradi tega namerava Komisija spodbujati hitro in popolno uporabo mreže Solvit ter povečati preglednost, da bi premagala ovire za svobodo gibanja in javnosti zagotovila informacije o njenih pravicah, da bi uresničila potencial notranjega trga.

Glede na to Komisija države članice poziva, naj mrežo Solvit promovirajo med javnostjo in podjetji ob upoštevanju njenih zmožnosti in dodane vrednosti, ki jo predstavlja.

Glede na to, da se mnoge probleme, ki bi jih lahko rešila mreža Solvit, trenutno rešuje sodno, kar povečuje tratenje časa in denarja javnosti in podjetij, in glede na to, da bi mreža Solvit lahko zagotovila alternativno in hitrejšo ter učinkovitejšo rešitev pravnih sporov, menim, da bo popolno delovanje mreže Solvit koristilo delovanju notranjega trga in tudi varstvu interesov in pravic posameznikov in podjetij.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Mreža Solvit je začela delovati julija 2002, vzpostavile pa so jo Komisija in države članice z namenom reševanja problemov, s katerimi so se soočali posamezniki in podjetja zaradi napačne uporabe zakonodaje o notranjem trgu, s čimer so zagotovile hiter, brezplačen in učinkovit odziv brez uporabe sodišča.

Vse države članice EU ter Norveška, Islandija in Lihtenštajn so ustanovile centre Solvit na nacionalni ravni, večinoma vključene v svoje ministrstvo za gospodarstvo ali zunanje zadeve. Ti centri sodelujejo neposredno prek elektronske podatkovne zbirke, da bi našli hitre in pragmatične rešitve problemov, ki jih vložijo posamezniki in podjetja.

Države članice morajo okrepiti svoja prizadevanja za zagotavljanje informacij posameznikom in podjetjem o pravicah, ki jih imajo na notranjem trgu, in jim s tem omogočiti uveljavljanje teh pravic. S storitvami, ki jih zagotavlja mreža Solvit, je treba na učinkovit način seznaniti posameznike in podjetja.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Mreža Solvit, katere cilj je najti učinkovito rešitev za probleme notranjega trga, je bila pri reševanju teh problemov zelo uspešna. Mreža Solvit je bila vzpostavljena leta 2002 za obravnavanje problemov, ki jih imajo posamezniki in podjetja zaradi nepravilne uporabe evropske zakonodaje v zvezi z notranjim trgom.

Mreža Solvit nadomešča sodišča na učinkovit in manj birokratski način ter rešitev najde v 10 tednih. Vendar pa je povečano število primerov mreže Solvit povzročilo pomanjkljivosti v njenem odzivu. To pomeni, da je zelo pomembno, da si prizadevamo za povečanje človeških in finančnih virov ter ustrezno usposabljanje uslužbencev mreže Solvit, da bi lahko izboljšala svojo učinkovitost pri obravnavanju vse večjega števila primerov, ki so ji predloženi.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Notranji trg državljanom in podjetjem ponuja vrsto priložnosti. Notranji trg na splošno dobro deluje. Vendar pa se včasih lahko pojavijo napake.

Mreža Solvit je mreža za reševanje problemov,v kateri sodelujejo države članice, da bi brez sodnih postopkov rešile probleme, ki so se pojavili zaradi nepravilne uporabe zakonodaje o notranjem trgu s strani javnih organov. V vsaki državi članici Evropske unije je center Solvit (prav tako pa na Norveškem, Islandiji in v Lihtenštajnu).

Glasovala sem za to poročilo, da bi centrom Solvit dali zagon pri reševanju pritožb, ki jih vložijo državljani in podjetja.

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Notranji trg se z več kot 1 500 zapletenimi dokumenti, ki veljajo zanj, Evropejcem zdi precej nerazumljiva „velika struktura“, ki se je v državah članicah ne izvaja vedno pravilno (pri tem mislim zlasti na priznavanje poklicnih kvalifikacij). Zaradi tega se je Solvit izkazal za neprecenljivo orodje: ta prava podporna služba za potrošnike in podjetja v zadevah v zvezi z enotnim trgom, ta mreža, ki temelji na sodelovanju, je več let delovala v prid neformalnega reševanja problemov, povezanih z napačno uporabo prava o notranjem trgu s strani javnih organov. Glasoval sem za poročilo o mreži Solvit.

Vendar pa je mreža Solvit kljub svojim odličnim rezultatom (uspešno se reši več kot 80 % primerov) in kljub dejstvu, da predstavlja hitro, izvensodno in brezplačno rešitev problema pridobitve odškodnine, v javnosti še vedno sorazmerno nepoznana. Storiti moramo več za njeno prepoznavnost. Obžalujem, da so v določenih državah članicah, tudi v moji, centri Solvit tako slabo preskrbljeni s financami in osebjem. Menim, da je prišel čas, da države članice uvidijo, kako koristni so ti centri in jim zagotovijo sredstva za nemoteno delovanje.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Poročilo gospoda Buşoija o mreži Solvit je zelo pomembno. Pri opravljanju mojih parlamentarnih obveznosti me večkrat na teden kontaktirajo državljani in mi zastavljajo pogosto zelo osebna in natančna vprašanja o delovanju prava Skupnosti. Pogosto jim lahko takoj pomagam tako, da jih usmerim na mrežo Solvit.

Poročilo, ki smo ga sprejeli danes, jasno opisuje koristi tega instrumenta. Je izredno uravnoteženo poročilo, saj zelo jasno navaja, katere ukrepe je treba sprejeti za izboljšanje instrumenta. Vsekakor je potrebna dobra medijska strategija, da bi povečali ozaveščenost o mreži Solvit. K temu lahko prispeva tudi internetni naslov.

Jasno je, da je treba učinkovitost mreže Solvit še naprej povečevati. To je vsekakor mogoče storiti s krepitvijo sodelovanja med državnimi uradniki z zadostno stopnjo znanja. Prav tako ključnega pomena je priporočilo, naj države članice povečajo število osebja centrov Solvit, da bi vzpostavili administrativno sposobnost v različnih ministrstvih na nacionalni ravni. Cilj vseh centrov Solvit mora biti hiter odgovor na vprašanja in iskanje prave rešitve; to je namen, za katerega je bila vzpostavljena mreža Solvit.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Poročevalec, gospe in gospodje, podpiram to pobudo in se v celoti strinjam s krepitvijo mreže Solvit in širitvijo njenih dejavnosti. Ne smemo varčevati pri razširjanju informacij o dejavnostih in priložnostih te evropske strukture v nacionalnih medijih, na internetu ali televizijskih programih. Vendar pa vam lahko povem, da obstajajo dvojni standardi: zakonodaje se ne uporablja enotno, obstajajo pa celo različne kazni za enake dejavnosti.

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (FR) Mreža Solvit je bila vzpostavljena za reševanje problemov, s katerimi se soočajo državljani in podjetja zaradi slabe uporabe zakonodaje o notranjem trgu. Vse države članice ter Norveška, Islandija in Lihtenštajn imajo nacionalni center Solvit. Centri sodelujejo neposredno, da bi lahko zagotovili hitro in pragmatično rešitev problemov, ki jih vložijo državljani in podjetja. Centri potrebujejo dobro pravno svetovanje o pravni vsebini vloženih problemov in predlaganih rešitev. Imajo dostop do pravnega svetovanja znotraj centra in v pristojni upravi. Kjer se pojavijo razhajanja glede pravnega mnenja o primerih, ki se jih obravnava združeno, zapletena pravna vprašanja ali enostavno ni ustreznega dostopa do pravnega svetovanja v njihovi državi, se centri Solvit za nasvet obrnejo na Komisijo. Države članice morajo zagotoviti, da imajo centri ustrezen dostop do pravnih strokovnjakov v njihovi upravi. Komisija mora pospešiti zagotavljanje neformalnih pravnih presoj centrom, ki zaprosijo zanje. Pozdravljam zavezanost držav članic nadzoru evropske zakonodaje in njene uporabe. Ni dobro, da morajo evropski sozakonodajalci izvajati zakonodajo, ki ustvarja več problemov kot jih reši.

Poročilo: Bairbre de Brún (A7-0082/2009)

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Na Irskem imamo zelo visoke standarde za zdravstveno varstvo živali, zato sem glasoval za to poročilo, ki bo zaščitilo zdravstveno stanje irskih živali. Priporočilo poročila v zvezi s podaljšanjem prehodnega sistema za premike živali do konca decembra 2011 je potrebno in pravočasno.

Ta pravila vzpostavljajo splošni sistem za identifikacijo hišnih živali (mačk, psov in belih dihurjev), ki potujejo med državami članicami, in vse živali bodo morale biti opremljene s potnim listom o cepljenju proti steklini.

Ti zaščitni ukrepi so potrebni, saj so zdravstveni standardi na Irskem trenutno zelo visoki, zaradi česar v državi ni stekline, določenih vrst klopov in trakulj, ki bi ogrozili zdravje ljudi in živali.

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Gospa predsednica, glasoval sem za poročilo o predlogu resolucije Evropskega parlamenta in Sveta veterinarskih pogojih za netrgovske premike hišnih živali, čeprav se ne strinjam s celotnim besedilom predloga. Zaskrbljen sem predvsem, da zagotavlja podaljšanje prehodnega obdobja, med katerim so zahteve za uvoz psov in mačk na Irsko, Malto, Finsko, Švedsko in Združeno kraljestvo strožje. Malta, Irska in Združeno kraljestvo zahtevajo, da se pse in mačke pregleda tudi na klope, kar mora biti prav tako potrjeno v njihovem potnem listu za živali. To je že drugo zaporedno podaljšanje prehodnega obdobja, za katerega menim, da je nepravilen z vidika zakonodajne prakse EU. Komisija mora čim prej preučiti možnost podaljšanja splošnega režima na države članice, ki trenutno sodijo v prehodni režim, zaradi česar mora naročiti pripravo posvetovalnega mnenja Evropske agencije za varnost hrane. Trdno sem prepričan, da ponavljajoča se podaljšanja prehodnega obdobja niso v interesu evropskih državljanov. Razlike v zaščitnih ukrepih prej omenjenih držav članic, kot so različne časovne omejitve za cepljenja in serološke preglede in različni roki za protiparazitne preglede, po nepotrebnem otežujejo in povečujejo stroške potovanja s hišnimi živalmi v EU.

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki. – (CS) Pravo Skupnosti ureja netrgovske premike hišnih živali v Skupnost, v okviru česar je bil vzpostavljen tako imenovani splošni režim, v skladu s katerim morajo biti psi, mačke in beli dihurji med premiki med državami članicami EU opremljeni z identifikacijskimi dokumenti in informacijami o njihovem obveznem cepljenju proti steklini in o boleznih, ki so jih imeli. Uredba (ES) št. 998/2003 vzpostavlja tudi tako imenovani prehodni režim, ki državam članicam omogoča, da za vstop in premike teh živali na svojem ozemlju uporabljajo strožje zahteve. Predvsem Velika Britanija v veliki meri uporablja to odstopanje. Komisija predlaga podaljšanje določenega prehodnega režima do 31. decembra 2011, poročevalka gospa Brún pa podpira to potezo. Glede na to, da je bil dosežen kompromis v Svetu in v Odboru ENVI, katerega del je to poročilo, sem glasoval za njegovo sprejetje.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Uredba (ES) št. 998/2003, katere spremembo predlaga Komisija, vzpostavlja usklajene standarde o netrgovskih premikih hišnih živali znotraj Evropske unije in njihovem vstopu vanjo. Vendar pa predvideva začasni sistem, v skladu s katerim lahko nekatere države članice določijo strožje pogoje v primeru določenih bolezni kot so steklina, ehinokokoza in okužba s klopi.

Čeprav ne nasprotujem pomenu prostega gibanja hišnih živali znotraj Evropske unije, ponavljam svoje prepričanje, da morajo te hišne živali izpolnjevati vsa sanitarna merila, da ne bi predstavljala tveganja za zdravje ljudi ali živali.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo določa pravila za premike hišnih živali znotraj evropskega območja in kako je to treba storiti v skladu s cilji preprečevanja širjenja bolezni, zlasti stekline.

Svoboda gibanja je eden od ključnih stebrov evropskega enotnega trga. To vprašanje je zlasti pomembno za državljane Evrope brez mej, kjer smo bili priča povečanju premikov hišnih živali med državami članicami.

Vsi se strinjamo, da mora biti mogoče potovati s hišnimi živalmi, vendar pa se vsi strinjamo tudi, da je treba to storiti v skladu z določenimi merili javnega zdravja, da bi zagotovili višjo raven zaščite zdravja ljudi in živali.

Zato pozdravljam splošni sistem potnih listov, ki bo uskladil higienske ukrepe, in kontrole, ki omogočajo prosto gibanje hišnih živali.

Poročilo določa tudi prehodno ureditev do konca leta 2011, da bi lahko nekatere države pripravile potrebno infrastrukturo.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem za poročilo gospe de Brún. Svoboda gibanja, ki je v središču enotnega trga, pomeni, da je to vprašanje pomembno za številne državljane po vsej Evropi. Tudi zadeve v zvezi z zdravjem javnosti in živali so ključnega pomena in menim, da je poročevalec opravil dobro delo pri vzpostavljanju ravnotežja.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cilj pogojev zdravstvenega varstva živali, ki jih je treba določiti za čezmejne premike hišnih živali, ki niso namenjene prodaji, je zagotoviti višji raven varnosti za zdravje ljudi in živali ter olajšati premike živali, ki jih spremljajo njihovi lastniki. Na ta način se bo olajšalo netrgovinske premike hišnih živali, če se upošteva zadevna pravila in so živali med potovanji znotraj območja Skupnosti opremljene s potrdilom o cepljenju proti steklini ter je pooblaščeni veterinar opravil analizo odziva imunskega sistema na to cepivo.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem za to pomembno poročilo, saj s tem podpiramo predlog Komisije o podaljšanju prehodnega režima v zvezi s steklino, kar pomeni, da konec režima bolje sovpada z obdobjem, ko bo Komisija po pričakovanjih ukinila financiranje EU za programe cepljenj za izkoreninjenje silvatične stekline v nekaterih državah članicah, ki je glavni problem stekline v EU. Poleg tega je Komisija izbrala skrben previdnostni pristop ter dala prednost preprečevanju in dodatnim zdravstvenim pomislekom v zvezi z notranjim trgom in prostim gibanjem živali. Komisija je primerjala in preučila različne politične možnosti ter pri tem upoštevala različna mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Predlagani datum za končanje prehodnega režima bo omogočil spremembo infrastrukture in postopno preusposabljanje obstoječega osebja ter prilagoditev novi situaciji.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam to poročilo, ki bo državam članicam omogočilo nadaljevanje ukrepov za zaščito pred širjenjem stekline in ki bodo vodili tudi k prostemu, varnemu gibanju hišnih živali po vsej Evropi po letu 2011. Podaljšanje odstopanja za določene države do leta 2011 jim bo omogočilo še naprej izvajati teste in zdravstveni nadzor nad boleznimi kot je steklina. To prehodno obdobje je pomemben korak proti prostemu, varnemu gibanju hišnih živali v Evropski uniji.

Čestitati želim vsem tistim, ki so si prizadevali za sporazum o novem komitološkem postopku. To je dober kompromis, ki bo omogočil učinkovit odziv, če imajo države članice upravičene pomisleke glede širjenja drugih bolezni. Zagotavlja tudi, da se bo Komisija ob uporabi prenesenih pooblastil posvetovala z različnimi strokovnjaki – strokovnjaki Komisije, strokovnjaki držav članic, nevladnimi strokovnjaki in strokovnjaki Parlamenta. Zagotoviti moramo, da se bo ta obveznost izvajala. Širše gledano smo prejeli pisna zagotovila, da to poročilo ne bo postavilo precedensa za prihodnjo uporabo prenesenih pooblastil. S tem se upošteva pomisleke Parlamenta glede precedensa za novi komitološki postopek v skladu z Lizbonsko pogodbo.

Poročilo: Carlos Coelho (A7-0015/2010)

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Strategija EU 2020 je dokument, ki zbuja upanje. Zadnje čase se je veliko govorilo o oživitvi gospodarstva EU, vendar pa mora večina držav članic šele rešiti se iz krize. V javnosti je razprava o krizi omejena na stanje javnih financ, čeprav je hitro rastoča brezposelnost v nekaterih državah članicah že dosegla kritično raven. Nenavadno je slišati visoke uradnike EU hvaliti nekatere vlade za njihovo odlično delo, čeprav se število brezposelnih v teh državah vsak mesec katastrofalno povečuje, zmanjšujejo se socialna jamstva in se povečuje število ljudi, ki živijo pod pragom revščine. Za ljudi v teh državah je vse težje razumeti, ali Evropska unija izvaja politiko za zmanjševanje revščine ali dejansko povečuje revščino na socialnem področju. Po mojem mnenju so zdaj vlade, ki niso bile zmožne rešiti niti problemov stabilizacije brezposelnosti, deležne nezaslužene hvale. Evropska komisija mora prevzeti večjo odgovornost in odgovorno nadzirati izvajanje načrte nacionalnih vlad za obvladovanje krize ter pri tem jasno oceniti učinke takšnih reform na ljudi.

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Schengenski sporazum je pogodba med evropskimi državami o politiki svobode gibanja posameznikov znotraj schengenskega območja. Vsaki osebi, ki je imetnica dokumenta, ki dokazuje, da zakonito prebiva v državi članici, mora biti omogočeno prosto gibanje znotraj območja, kjer ni notranjih mej.

Vendar pa zaenkrat svoje obveznosti, da državljanom tretjih držav, ki so imetniki te oblike vizuma za dolgoročno prebivanje, še ne izpolnjujejo vse države. Zaradi tega je nedosledno, da študent, ki mu je bil izdan vizum za tečaj na Portugalskem, nima možnosti na primer iti v Belgijo in za svojo doktorsko disertacijo zbrati informacij v specializirani knjižnici.

Zato sem glasovala za predloženo poročilo in pri tem upoštevala, da je pomembno olajšati svobodo gibanja znotraj schengenskega območja za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v eni izmed držav članic na podlagi vizuma D za dolgoročno prebivanje, ki ga je izdala država članica. Čestitam poročevalcu gospodu Coelhu, ki mu je ponovno uspelo doseči soglasje na prvi obravnavi, kar bo omogočilo rešitev te situacije preden začne naslednji mesec veljati Vizumski zakonik.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za nove spremembe k tej uredbi glede na to, da so se državljani tretjih držav z vizumi za dolgoročno prebivanje soočali s problemi zaradi omejitve prostega gibanja. Niso mogli svobodno potovati iz ene države članice v drugo in so imeli probleme celo z vračanjem v domovino. Ta uredba razširja načelo enakosti dovoljenj za prebivanje in vizumov za kratkoročno prebivanje, ki so jih izdale države članice, pri čemer v celoti uporablja schengenski pravni red za vizume za dolgoročno prebivanje. Poudariti je treba, da mora vizum za dolgoročno prebivanje glede prostega gibanja v schengenskem območju brez notranjih mej imeti iste učinke kot dovoljenje za prebivanje. Pozornost bi rada pritegnila k dejstvu, da je zelo pomembno, da se ne krši varnostnih jamstev v državah članicah, potem ko bo poenostavljeno gibanje državljanov tretjih držav v schengenskem območju. Izvajanje te uredbe ne sme zmanjšati varnosti, saj določa obveznost držav, da ped izdajo vizuma za dolgoročno prebivanje preverijo podatke osebe v schengenskem informacijskem sistemu in se po potrebi o tej osebi pozanimajo v drugi državi članici EU. Doslej se je to izvajalo samo pri izdaji dovoljenj za prebivanje.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam sprejetje te uredbe z zelo veliko večino – s 562 glasovi za in 29 proti ter 51 vzdržanimi glasovi. Odslej bo državljan tretje države z vizumom za dolgoročno prebivanje, ki ga je izdala država članica, lahko za tri mesece v vsakem šestmesečnem obdobju pod enakimi pogoji kot imetnik dovoljenja za prebivanje odpotoval v drugo državo članico. To je ukrep, ki so ga čakali mnogi študenti in raziskovalci, kot so tisti, ki sodelujejo v evropskih programih izmenjave (Erasmus Mundus). Je korak naprej v smislu tega, da postane Unija privlačnejši cilj za študente, akademike in raziskovalce iz tretjih držav. Poleg tega ga je mogoče imeti tudi za ponovitev poziva državam članicam s strani Evropskega parlamenta, naj ukrepajo v smeri prihodnje uvedbe vizuma, namenjenega samo študentom, ki sodelujejo v programih izmenjave. Vendar pa obžalujem eno stvar: Združeno kraljestvo, Irska in Danska niso sprejele te uredbe in ne bodo vključene v njeno uporabo, čeprav te države pritegnejo veliko število tujih študentov in raziskovalcev, ki so prisotni v schengenskem območju.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ustvarjanje evropskega območja brez nadzora meja s schengenskim sporazumom je bil pomemben korak pri izgradnji odprtega notranjega trga s prostim pretokom ljudi in blaga.

Zaradi tega je ključni cilj, na katerem temelji sporazum, omogočiti prosto gibanje posameznikov znotraj območja brez notranjih mej. Posledično se nam zdi absurdno, da se državljani držav izven EU, ki so imetniki vizumov za dolgoročno prebivanje, ki jih je izdala ena izmed držav članic pogodbenic Schengenskega sporazuma, ne morejo prosto gibati znotraj tega območja.

Primeri, ki jih je navedel poročevalec, so za nas dokaz absurdnosti, ki jo ta sistem predstavlja v praksi. Zaradi tega se strinjam s predlogom Komisije v besedilu, ki ga je predlagal Parlament, da se vizume za dolgoročno prebivanje obravnava kot dovoljenja za prebivanje, s čimer se njihovim imetnikom zagotovi svoboda gibanja.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Najprej pozdravljam odlično kakovost poročila. V skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti državljani tretjih držav, ki so imetniki vizumov za dolgoročno prebivanje (vizum za prebivanje, daljše od treh mesecev), med prebivanjem ne smejo potovati v druge države članice ali skozi druge države članice, ko se vračajo v matično državo, saj za to v Schengenski konvenciji ni veljavnih določb.

Nova predlagana pravila pomenijo, da bo imel vizum za dolgoročno prebivanje enak učinek kot dovoljenje za prebivanje v smislu prostega gibanja znotraj schengenskega območja ali da bo oseba, ki je imetnica vizuma za dolgoročno prebivanje, ki ga je izdala država članica, smela potovati v druge države članice za tri mesece v obdobju šestih mesecev in to pod enakimi pogoji kot imetnik dovoljenja za prebivanje.

Da bi ta sistem deloval, bi morale obstajati kontrole, ki so enakovredne tistim, ki trenutno veljajo na drugih področjih, da bi se zagotovila dobra komunikacija med državami članicami in skladnost med izdajanjem vizumov za dolgoročno prebivanje, dovoljenj za prebivanje in razpisom ukrepov v schengenskem informacijskem sistemu.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Dobro je, da lahko tujec, imetnik vizuma za dolgoročno prebivanje, ki ga je izdala država članica, potuje v drugo državo članico za najmanj tri mesece v obdobju šestih mesecev in to na podlagi enakih pogojev kot veljajo za imetnika dovoljenja za prebivanje. Ker je to glavna zadeva, ki jo zajema uredba, na katero se nanaša to poročilo, smo glasovali zanj.

Kot nam je znano trenutno in v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti državljani tretjih držav, ki so imetniki vizuma za dolgoročno prebivanje, ki bi lahko bili na primer študenti, ki želijo opraviti študijsko potovanje v drugo državo članico, znanstveniki, akademiki, sorodniki državljanov tretjih držav in državljanov EU, med svojim prebivanjem ne smejo potovati v druge države članice ali pri vračanju v matično državo potovati skozi druge države članice, to pa je situacija, ki v Schengenskem sporazumu ni predvidena.

Nova pravila, ki so bila zdaj potrjena, bodo pomenila, da bo imel posameznik, ki je imetnik vizuma za dolgoročno prebivanje (vizum za prebivanje, daljše od treh mesecev, ali vizum vrste D), enake pravice kot imetnik dovoljenja za prebivanje v smislu svobode gibanja znotraj schengenskega območja.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasovali smo proti poročilu gospoda Coelha. Omogočanje, da imajo imetniki vizuma za dolgoročno prebivanje, torej za prebivanje, daljše od šestih mesecev, samodejno koristi od svobode gibanja po vseh državah schengenskega območja, kot da bi bili imetniki dovoljenja za prebivanje, je neodgovorno. Vaši primeri so zavajajoči. Ni pomembno, ali govorimo o študentih, ki želijo obiskati evropska glavna mesta (z izjemo Londona, Dublina in Københavna, ki so zunaj schengenskega območja), raziskovalcih, katerih raziskovanje traja manj kot eno leto, ali izseljenci brez ustreznega dovoljenja za prebivanje in delo – vse to je postranskega pomena in samo pretveza.

Dejansko je ta ukrep ponovno oporekanje suverenim pravicam držav, dsa odločijo, kdo sme ali ne, pod kakšnimi pogoji in za kako dolgo vstopiti na njihovo ozemlje. S standardizacijo pravic postanejo vizumi za dolgoročno prebivanje povsem nesmiselni zaradi spodbujanja nekakšnega avtomatičnega statusa prebivalca, ki je odobren od trenutka, ko želi oseba priti v Evropo za več kot tri mesece zaradi drugega namena kot je turizem. To je nesprejemljivo.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Podprla sem poročilo gospoda Coelha o svobodi gibanja za osebe z vizumom za dolgoročno prebivanje, saj menim, da je poleg vprašanj, ki se nanašajo na upravne formalnosti, na primer za mlade tujce, ki pridejo študirat v naše države, pomembno, da se jih ne omeji na življenje v eni državi, ampak da lahko svobodno potujejo iz ene države v drugo, da bi študirali ali odkrivali raznolikost in bogastvo evropske kulture. Za razliko od tistih, ki tu načenjajo vprašanje varnosti in boja proti nezakonitemu priseljevanju, moramo tu obraniti potrebo po razvoju na znanju temelječe družbe v Evropi in drugod.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Vzdržal sem se glasovanja o poročilu gospoda Coelha, saj obravnava vidike Schengena, ki se na Škotskem ne uporabljajo.

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Najprej bi se rada zahvalila gospodu Coelhu za kakovost njegovega poročila in za resnično strokovnost, ki jo vnaša v vse svoje delo v zvezi z vizumsko politiko. Sprejetje te uredbe je potrebno in nujno. Potrebno je, ker smo se zaradi izredno sporne prakse držav članic, ki vizumov za dolgoročno prebivanje ne spreminjajo več v dovoljenja za prebivanje, znašli v absurdni situaciji, v kateri se vsem državljanom tretjih držav, ki zaradi vizuma D zakonito prebivajo na ozemlju EU, preprečuje potovanje v druge države članice schengenskega območja. Ta praksa ustvarja nepotrebne ovire za gibanje znotraj schengenskega območja in je v nasprotju s samo filozofijo schengenskega pravnega reda. Sprejetje tega besedila je nujno tudi glede na bližnji začetek veljavnosti Vizumskega zakonika Skupnosti, ki odpravlja vizuma C + D. To poročilo poleg ohranjanja visoke stopnje varnosti znotraj schengenskega območja zaradi obveznosti preverjanja v schengenskem informacijskem sistemu pri obravnavanju vlog za vizum D zagotavlja tudi dobro in uravnoteženo rešitev situacij, do katerih v prihodnosti ne sme več prihajati.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Predhodna zakonodaja, ki državljanu tretje države z vizumom za dolgoročno prebivanje, ki ga je izdala država članica, ni dovoljevala potovanja v druge države članice, ni izpolnjevala potreb po mobilnosti teh državljanov. Govorimo o študentih, znanstvenikih, akademikih in drugih, ki morajo zaradi svojega strokovnega in/ali akademskega dela potovati v več držav članic in v skladu z obstoječo zakonodajo tega ne bi smeli storiti.

Na ta način te spremembe urejajo to nepravilno situacijo, pri čemer pa hkrati še vedno ščitijo vsa varnostna pravila o gibanju državljanov tretjih držav znotraj EU.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za to uredbo, ker menim, da je dobrodošlo izboljšanje prejšnjega ukrepa, ki je omejeval pravice imetnikov vizumov za dolgoročno prebivanje v državi članici. Ker je družba v stanju spreminjanja, evropska zakonodaja ne sme obstati, ker se soočamo z novimi problemi in izzivi. Sočasno smo dobili zagotavlja nove instrumente za obravnavanje vprašanj, povezanih na primer s prostim gibanjem.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Cilj tega poročila je državljanom tretjih držav, ki so imetniki vizuma D za dolgoročno prebivanje, znatno olajšati gibanje po Skupnosti. Pri tem popolnoma spregleda dejstvo, da bi morala biti odločitev o tem, ali je državljanom tretjih držav dovoljen vstop v državo in komu je treba zavrniti vstop, v pristojnosti držav članic. Zato sem glasoval proti poročilu.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Skupaj s svojo skupino sem glasoval za poročilo, ker poudarja, da si v tem okviru podani predlogi prizadevajo državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, olajšati gibanje v schengenskem območju na podlagi vizuma D za dolgoročno prebivanje, ki ga je izdala država članica. Njihov namen je zagotoviti odziv na situacije, v katerih države članice državljanom tretjih držav, ki prebivajo na njihovem ozemlju iz različnih razlogov ne morejo pravočasno izdati dovoljenja za prebivanje, z razširitvijo obstoječega načela enakovrednosti med dovoljenjem za prebivanje in vizumi C za kratkoročno prebivanje na vizume D za dolgoročno prebivanje.

Vizum za dolgoročno prebivanje bo s tem v zvezi glede gibanja v schengenskem območju imel enake učinke kot dovoljenje za prebivanje. To bo vsem, ki imajo dokument, ki izkazuje, da zakonito prebivajo v državi članici, omogočilo prosto gibanje v schengenskem območju za kratka obdobja ne več kot tri mesece v obdobju šestih mesecev.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Prosto gibanje posameznikov je eno izmed temeljnih načel Evropske unije, schengensko območje pa je bilo vzpostavljeno, da bi se ta cilj učinkovito preneslo v prakso. Skupina Evropske ljudske stranke, ki ji pripadam, je vedno zagovarjala načelo svobodnega gibanja posameznikov ter upoštevala načelo, da morajo pravila in skupni postopki v zvezi z vizumi, dovoljenji za prebivanje in nadzorom meja tvoriti del celotnega schengenskega koncepta.

V tem okviru podpiram nove ukrepe, ki so bili sprejeti ob upoštevanju dejstva, da je prosto gibanje državljanov tretjih držav, to je prebivalcev držav članic na podlagi vizuma D za dolgoročno prebivanje, ki potujejo v drugo državo članico znotraj schengenskega območja, včasih oteženo zaradi zamude pri nadomestitvi njihovega vizuma z dovoljenjem za prebivanje.

V skladu z dokumentom se bo zdaj načelo enakovrednosti dovoljenj za prebivanje in vizumov za kratkoročno prebivanje uporabljalo tudi za vizume za dolgoročno prebivanje. Zaradi tega in glede na to, da sprejeti ukrepi ne samo ne vplivajo na zadeve, povezane z izdajanjem vizumov, vključno s tistimi, povezanimi z varnostnimi vprašanji, ampak predstavljajo tudi naraven in potreben razvoj schengenskega koncepta, sem glasoval za dokument.

Poročilo: Sophia in ’t Veld (A7-0025/2010)

  Liam Aylward in Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Poslanca Fianna Fáil v Evropskem parlamentu Pat the Cope Gallagher in Liam Aylward odločno nasprotujeva temu, kar je predlagano v poročilu v zvezi z uvedbo skupne konsolidirane davčne osnove (CCCTB v angleškem jeziku).

Evropski center za ekonomske študije je nedavno opravil raziskavo o tem, kako praktično bi bilo v Evropi uvesti skupno konsolidirano davčno osnovo, ugotovitve te raziskave pa so jasno pokazale, da takšen davčni sistem ne bi bil uporaben, praktičen ali zaželen s političnega vidika.

Skupna konsolidirana davčna osnova v Evropi ne bi izboljšala konkurenčnosti Evropske unije ali delovanja enotnega trga, poleg tega pa CCCTB lahko motil majhna odprta gospodarstva kot je gospodarstvo Irske. Vprašanje obdavčenja je v pristojnosti posameznih držav članic in irska vlada ima pravico uporabiti svojo pravico veta v zvezi s katerim koli davčnim ukrepom, vključno s CCCTB. Pravica je določena v pogodbah, vključno z Lizbonsko pogodbo.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Učinkovita konkurenca v dobavi blaga in storitev zmanjšuje cene, izboljšuje kakovost in potrošnikom omogoča večjo izbiro. Omogoča tudi razvoj tehnoloških inovacij. Raziskave v energetskem sektorju so ključnega pomena, vključno z naložbami v infrastrukturo, zlasti pri povezovanju plinskih in električnih omrežij, da bi se spodbujala konkurenčnost. Varnost oskrbe in prava konkurenčnost na energetskem trgu sta odvisni od povezanosti in nemotenega delovanja energetskih infrastruktur. Močna konkurenčnost je pomembna tudi znotraj sektorja telekomunikacij z ukrepi za spodbujanje konkurenčnosti s preferencialnimi tarifami. Za dosego tega je pomembno analizirati zadevni trg. Poudarila bi tudi pomen nadzora konkurenčnega ravnanja trgov goriva v Evropski uniji. Izpostavila bi, da se podpornih mehanizmov kot je državna pomoč ne sme uporabljati za zaščito nacionalnih industrij na račun notranjega trga in evropskih potrošnikov in da je treba te mehanizme uporabljati s ciljem ponovne vzpostavitve trajnostnega gospodarstva znanja.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročilo o politiki konkurence kaže, kako spodbuditi delovanje trgov, da bi bili v korist evropskim potrošnikom in podjetjem. Posebno pozornost se posveča vprašanjem v zvezi s karteli in potrošniki. Boj proti kartelom je ključnega pomena, da se zagotovi, da koristi konkurenčnega sistema dosežejo končnega potrošnika. Predstavljajo eno izmed najresnejših kršitev konkurenčnega prava: gospodarski subjekti lahko zvišajo cene, omejijo proizvodnjo in trg razdelijo med seboj. Komisija ima kaznovalno vlogo, s čimer preprečuje protikonkurenčno ravnanje, in nalaga globe članom kartelov, s čimer podjetja odvrača od vključevanja v protikonkurenčno ravnanje ali nadaljevanje z njim.

Med gospodarsko krizo obstaja tveganje povečanja ravni protekcionizma. Zato se je treba izogniti javnemu posredovanju, ki bi spremenilo pogoje konkurence na notranjem trgu, in hkrati priznati, da je državna pomoč včasih bistvenega pomena za spopad s krizo. Glasovala sem za, saj protikonkurenčni pogoji spodbujajo zlorabo prevladujočih položajev v škodo MSP, zato je ključnega pomena, da si Evropa močno prizadeva za zagotavljanje večjih jamstev in zaščito blaga.

  Derk Jan Eppink, v imenu skupine ECR, v pisni obliki. – Skupina ECR je odločna privrženka močne in učinkovite politike konkurence kot orodja za varstvo potrošnikov in spodbujanje dobrega dostopa do trgov. Veseli nas, da lahko podpremo ukrepe, ki jih je Komisija sprejela v zadnjih letih v prizadevanjih za ta cilj, predvsem njene ukrepe proti nepravični državni pomoči.

Zato smo razočarani, da je poročilo, ki je bilo prvotno dobro zasnovano, zaradi nepomembnega in nedobrodošlega dodajanja odstavkov postalo manj učinkovito in prejudicira izid pogajanj o finančni nadzorni arhitekturi ter poziva k skupni konsolidirani davčni osnovi in napada pravico podjetij, da zaposlujejo pogodbeno osebje.

Člani naše skupine so v preteklosti glasovali za poročila o politiki konkurence Komisije in upamo, da bodo takšna poročila v prihodnosti v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve bolje pripravljena. Naše vzdržanje glasovanja odraža ta pomislek, v tej obrazložitvi glasovanja pa ponovno izpostavljamo našo podporo nadaljnjemu dobremu delu Komisije na področju konkurence.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Večja konkurenca pomeni večjo izbiro za evropsko javnost in bolj konkurenčno okolje za podjetja. Zaradi tega se ne sme ločevati politik EU o konkurenci in tistih, ki zadevajo potrošnike. Zato je ukrepanje odbora, da bi zagotovil učinkovito konkurenčno okolje v središču notranjega trga, ključnega pomena, če hočemo zagotoviti izpolnitev teh ciljev, čeprav bo morda postavila pod vprašaj absolutne pristojnosti, podeljene tej instituciji.

Med krizo v zadnjih nekaj mesecih je bila odobritev državne pomoči, ki jo upravičujejo nedavni dogodki, ključnega pomena za oživitev gospodarstva. Poleg tega sta boj proti kartelom in zloraba prevladujočega položaja podjetij ključna, če hočemo zagotoviti, da bo ozračje poštene konkurence preživelo na notranjem trgu in omogočilo, da imajo različni gospodarski subjekti koristi od pogojev, ki so ugodni za njihove dejavnosti.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Gospodarska kriza, katere učinke še vedno doživljamo, zahteva izredne ukrepe kot je državna pomoč. Vendar pa je treba zagotoviti, da ta ne izkrivlja konkurence po nepotrebnem ali ne povečuje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga. Glede na to je njena uporaba stvar trezne presoje.

Raven javnega dolga, ki se hitro zvišuje, bo breme za prihodnje generacije in ovira za oživitev in rast gospodarstva. Pretiran dolg in proračunski primanjkljaj ne ogrožajo samo stabilnosti evra, ampak tudi močno omejujejo javno porabo v prednostnih sektorjih kot so izobraževanje, zdravstvo, inovacije in okolje.

V tem okviru je nujno preiti k strogi presoji svežnja za reševanje in oživitev in učinkovitosti državne pomoči. Izogniti se je treba protekcionizmu in razdrobljenosti enotnega trga, saj slabita položaj Evrope znotraj svetovnega gospodarstva.

Pravilno delujoč enotni trg je ključ do zdravega gospodarstva in, prepričan sem, oživitve gospodarstva. Gospodarske politike morajo pridobiti večjo legitimnost z močnejšim posredovanjem Parlamenta v postopku soodločanja.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Politike in učinkovita pravila glede konkurence so vedno bili ključni za zdrav soobstoj vseh gospodarskih subjektov v evrskem območju. Čeprav je EU nedavna gospodarska kriza zelo prizadela, je res, da so močna valuta, trden enotni trg, zdrave javne finance in dober sistem socialnega varstva močno prispevali k temu, da smo preživeli učinke krize.

Vendar pa bi lahko državna pomoč, ki jo različne države članice delijo brez razmišljanja o dobrobiti Evropske unije kot celote, vodila k močnemu izkrivljanju konkurence. Zato je ključnega pomena, da se oceni ukrepe vseh držav članic za boj proti krizi, tako da bo EU v prihodnosti lahko ukrepala združeno in usklajeno, da bi se izognila protekcionizmu in razdrobljenosti enotnega trga. Takšne situacije ne prinašajo nič drugega kot škodo za Evropo, ki hoče biti močen akter v svetovnem gospodarstvu.

  Sławomir Witold Nitras (PPE), v pisni obliki. – (PL) Politika o konkurenci je najpomembnejša politika Skupnosti in je bila ena izmed prvih dogovorjenih. Legitimnost in nujnost njene uvedbe sta neposredno povezani z enim izmed glavnih ciljev Evropskih skupnosti, in sicer vzpostavitvijo skupnega trga v državah članicah. Politika konkurence naj bi zagotovila jamstvo, da ovir za notranjo trgovino, ki so bile odpravljene kot del skupnega trga, ne bodo nadomestili drugi ukrepi podjetij ali vlad, saj bi to vodilo k izkrivljanju konkurence. Politika konkurence se ukvarja predvsem z interesi potrošnikov, katerim si prizadeva zagotoviti enostaven dostop do blaga in storitev, ki se jih na enotnem trgu ponuja po cenah, ki so si po vsej Uniji čim bolj podobne. Vašo pozornost želim pritegniti k resni krizi, ki je prizadela Evropo, in povedati, da je notranji trg, ki dobro deluje, ključnega pomena za zdravo gospodarstvo in je zdaj vsekakor ključnega pomena za obnovo, ki nas čaka v bližnji prihodnosti.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) To poročilo vsebuje nekaj dobrih predlogov, kot je na primer različno obravnavanje multinacionalnih koncernov po eni strani in malih in srednje velikih podjetij po drugi strani znotraj konkurenčnega prava. Vendar pa menim, da ni prav deregulirati ali ne urediti maloprodajnih cen v sektorju telekomunikacij. Na splošno menim, da je vsebina poročila, ki domneva absolutno uspešnost prostega trga, zavajajoča. Zato sem glasoval proti poročilu.

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo gospe in ’t Veld, ki pozdravlja poročilo Komisije o politiki konkurence za leto 2008. Strinjam se s tem pozitivnim stališčem: poudariti je treba to spremembo v pristopu Komisije.

V tem poročilu Komisija pravzaprav pojasnjuje, da pomisleke potrošnikov postavlja v središče svojih dejavnosti v zvezi s konkurenco in da meni, da je glavni cilj politike konkurence optimizacija blaginje potrošnikov. To pozdravljam. Je mogoče, da Komisija končno ukrepa povsem v skladu s členom 12 Lizbonske pogodbe, ki določa, da je pri opredeljevanju in izvajanju drugih politik Unije treba upoštevati varstvo potrošnikov?

Komisijo pozivam tudi, naj še naprej sodeluje v rednem dialogu, ki se ga je odločila ustvariti med svojimi službami, potrošniki in združenji, ki jih zastopajo. V zvezi s tem je dobro, da je bil leta 2008 oblikovan oddelek za odnose s potrošniki znotraj Generalnega direktorata za konkurenco. Zdaj zahtevamo popolno poročilo o dejavnostih tega oddelka, da bi si lahko ustvarili predstavo o njegovi koristnosti.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Skupaj s svojo skupino Zelenih/EFA sem glasoval za poročilo gospe in ’t Veld o letnem poročilu o politiki konkurence (2008), ker Parlamentu daje priložnost, da določi svoje prednostne naloge in presodi o načinu, na katerega Komisija izvaja svojo politiko konkurence. Zadovoljen sem, da je v skladu z glasovanjem v Odboru ECON poročilo gospe in ’t Veld sprejela (kot je bilo pričakovati) velika večina (Zeleni in tudi glavne politične skupine).

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Evropa, ki jo je prizadela gospodarska kriza, se je lahko hitro odzvala in ublažila učinke krize zaradi svoje skupne valute, močnega notranjega trga in stabilnega sistema socialnega varstva. To ne pomeni, da zdaj ni zaznavnih posledic, vendar pa so vidni znaki izboljšanja situacije. Žal se potrošniki še vedno borijo s problemi, povezanimi z uporabo koristi konkurence. Zaščititi je treba njihove pravice, vendar pa morajo biti bolj ozaveščeni in imeti več znanja. Pravilno delovanje in konkurenčnost evropskega trga pomeni, da lahko potrošnik izkoristi sistem konkurence z izbiro proizvodov, storitev in nižjih cen. Nezadostna konkurenca je nekaj, kar je trenutno opaziti, zlasti v farmacevtskem sektorju in sektorju telekomunikacij. Odsotnost konkurence neposredno škodi potrošnikom in tudi gospodarstvu. Obstaja tudi potreba po nadzoru konkurenčnega ravnanja na trgih goriva v EU. Za kršitev zakonodaje o varstvu konkurence je treba uporabiti kazni, ki so sorazmerne s kršitvijo, v primeru ponavljajočih kršitev zakonodaje pa je treba uporabiti močnejše odvračilne sankcije. Poleg tega je kriza razkrila slabosti evropskega gospodarstva in pokazala tista področja, ki jih je treba okrepiti. Vse strategije gospodarske politike morajo biti predmet demokratičnega nadzora in jih je treba uresničevati z upoštevanjem skupnega dobra in pravic državljanov Evrope.

Poročilo: Róża Gräfin Von Thun Und Hohenstein (A7-0084/2009)

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo. Učinkovito delujoč notranji trg je ključnega pomena za vzpostavitev stabilnega in inovativnega gospodarskega okolja. Vendar pa notranji trg brez pravilno prenesenih, uporabljenih in uveljavljenih pravil Skupnosti ne more učinkovito delovati. Žal število postopkov za ugotavljanje kršitev v državah članicah ostaja previsoko.

Takšna situacija izkrivlja notranji trg in potrošnike pušča brez ustreznega varstva. Evropski parlament je leta 2008 pozval Komisijo, naj zagotovi podrobnejše informacije o direktivah, ki se jih v državah članicah ne izvaja, in upam, da bo Komisija v bližnji prihodnosti lahko predstavila te informacije.

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Leta 1997 je Komisija objavila prvi pregled stanja notranjega trga, ki se je osredotočal na izvajanje pravil notranjega trga s strani držav članic glede na to, da so znatne zamude posameznikom in podjetjem preprečevale, da bi kar najbolj izkoristili notranji trg.

Z oceno in objavo razvoja v zvezi z izvajanjem je odbor za presojo prispeval k zmanjšanju števila direktiv, ki jih države članice ne izvajajo. Glasovala sem za poročilo, saj menim, da je nujno, da države članice zakonodajo o notranjem trgu pravočasno vključijo v svojo nacionalno zakonodajo, ker lahko notranji trg pravilno deluje samo, če se predpise EU, ki zadevajo njegovo delovanje, pravilno izvaja in uporablja in če se preverja skladnost.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ne glede na dejstvo, da so države članice dosegle najvišje standarde v smislu časa, potrebnega za vključitev predpisov o notranjem trgu v nacionalno zakonodajo, menim, da podatki najnovejšega pregleda stanja notranjega trga niso zadovoljivi. Vzpostavitev stabilnega in inovativnega notranjega trga, ki si prizadeva zadovoljiti potrebe potrošnikov in na katerem lahko podjetja čim bolj povečajo ustvarjanje delovnih mest, ne more soobstajati s sistematičnimi zamudami pri izvajanju zakonodaje Skupnosti in neuporabo direktiv.

Zaradi zamud pri izvajanju politik v zvezi z notranjim trgom najbolj trpijo posamezniki in podjetja zaradi stroškov, ki jih povzročajo zmanjšana izbira, manjša konkurenca in manj odprti trgi. Ob upoštevanju tega menim, da je pomembno, da Parlament izvaja pritisk v zvezi z uporabo predpisov o notranjem trgu. Države članice so bile tiste, ki so določile obdobje za začetek izvajanja teh direktiv. Od njih se mora zahtevati vsaj, da spoštujejo cilje, ki so si jih same zastavile. To je osnovni cilj za notranji trg v obdobju gospodarske krize.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Po izboljšanju primanjkljaja pri prenosu direktiv, ki znaša 1 %, se je ključno osredotočiti na izboljšanje dejanskega izvajanja zakonodaje o notranjem trgu v nacionalnih pravnih sistemih. Komisija, Parlament in države članice si morajo v zvezi s tem močneje prizadevati in medsebojno sodelovati.

Komisija mora storiti več za podporo držav članic med obdobjem za prenos, in sicer z dialogom in izmenjavo informacij, da bi se problemi rešili pred končnim rokom za prenos. Organizirati mora tudi letni forum o notranjem trgu in preučiti nove načine za odpravo preostalih ovir za dokončanje notranjega trga, vključno s poenostavitvijo zakonodaje.

Poslanci Evropskega parlamenta kot predstavniki državljanov moramo izkoristiti vsako priložnost, da jih obvestimo o evropski zakonodaji s spodbujanjem študij, delavnic, konvencij in zaslišanj. Po drugi strani morajo biti nacionalni parlamenti globoko vključeni v evropske zakonodajne postopke, da bi bili pravočasno obveščeni o predlaganih ukrepih, izboljšati pa morajo tudi sodelovanje med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi. V zvezi s tem daje Lizbonska pogodba izvoljenim skupščinam odločilnejšo vlogo, ki jo morajo kar najbolj izkoristiti. Zaradi vseh naštetih razlogov, ki so jasno obrazloženi v poročilu, sem glasoval za.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Po zadnji objavi (marec 2010) rezultatov pregleda stanja notranjega trga se je pokazalo, da odstotek direktiv o notranjem trgu, ki še niso bile vključene v nacionalno zakonodajo, znaša 0,7 %, kar je manj kot rezultat, predstavljen julija 2009, ki je, kot je poudaril poročevalec, znašal 1 %.

Pravočasno in pravilno izvajanje zakonodaje Skupnosti je bistvenega pomena za večje povezovanje notranjega trga v smislu njegovega neposrednega vpliva na pravno gotovost in zaupanje evropske javnosti. Zaradi tega morajo države članice sprejeti odgovoren pristop pri uporabi te zakonodaje, da v prihodnje ne bi bilo primanjkljaja pri izvajanju, ampak večja pravna gotovost in priložnost za javnost, da ima koristi od nepristranskih pogojev na notranjem trgu.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Notranji trg ne more pravilno delovati, če se pravil Skupnosti v zvezi z njegovim delovanjem ne prenese in izvaja pravilno ter se ne potrdi skladnosti z njimi. Zato je nujno, da države članice pravočasno prenesejo zakonodajo o notranjem trgu v nacionalno pravo.

Za 22 direktiv je rok za prenos potekel pred več kot dvema letoma. Poleg tega 6 % direktiv niso prenesle vse države članice, kar pomeni, da 100 direktiv o notranjem trgu ni bilo tako učinkovitih kot bi lahko bile znotraj EU.

Države članice in Komisija morajo odločno ukrepati v zvezi s to situacijo. Strinjam se z mnenjem, da mora Komisija na svoji spletni strani objaviti direktive, ki niso bile uveljavljene v vseh državah članicah, da bi bila ta situacija znana tudi javnosti. Zdi se, da je število primerov kršitev še vedno previsoko; v nekaterih državah članicah EU število primerov znaša več kot 47.

Tudi države članice se poziva, naj zagotovijo delovanje čezmejnih mrež elektronskih informacijskih sistemov, ki jih je vzpostavila Komisija.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) V nasprotju s tem, kar trdi poročilo, je danes jasno, da postopek liberalizacije trgov in privatizacije javnih storitev, ki že vedno traja, ni prinesel kakršnih koli pomembnih koristi v smislu cen, kakovosti storitev ali zmanjšanja javne porabe. Organizacije za varstvo potrošnikov in uporabniki javnih storitev poročajo o povišanju cen, zmanjšanju kakovosti storitev in povečanju stroškov zagotavljanja storitev. Liberalizacija je dejansko prispevala k izgubi delovnih mest in ustvarjanju zasebnih monopolov ter ogroža pravice delavcev, uporabnikov javnih storitev in potrošnikov, kot se je jasno zgodilo v sektorju telekomunikacij, prometa, električnem sektorju in s poštnimi uradi. Ta situacija je doprinesla k poslabšanju gospodarske in socialne krize.

Zaradi tega je vztrajanje pri takšni politiki podpiranje nenehnega poslabševanja družbeno-gospodarske situacije za milijone ljudi. Pomeni podpiranje tratenja javnih storitev, ki so javni vir, in njihov prenos v zasebne skupine. Pomeni podpiranje negotovosti, brezposelnosti in revščine. Pomeni podpiranje širitve vrzeli med najbogatejšimi in najrevnejšimi. Pomeni podpiranje še bolj nepravične družbe. Zato nismo glasovali za.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasovali smo proti poročilu gospe Thun Und Hohenstein. Ta parlament je osredotočen na število prenesenih direktiv, na razvpiti pregled stanja notranjega trga. Nihče nikoli ne dvomi v resnično kakovost te zakonodaje ali celo v resnično potrebo ali pomen 90 000 strani besedila, ki predstavlja, kar imenujete pravni red Skupnosti, ali približno 1 700 direktiv, ki zadevajo notranji trg. Sploh ne, saj jih skrbi, ali so bili cilji, ki so bili izpostavljeni ob sprejetju teh besedil, doseženi, ali so se študije vplivov izkazale za pravilne in ali sta bili upoštevani načeli subsidiarnosti in sorazmernosti.

Govori se, da so vse pomanjkljivosti odgovornost držav članic, ki pa imajo vse manj manevrskega prostora pri prilagajanju teh dokumentov nacionalnim razmeram, saj je določena najneznatnejša podrobnost, medtem ko pogodbe navajajo obveznost doseganja rezultatov, ne pa sredstev. Nekaj samoanalize in samokritike evropskim institucijam ne bi škodilo.

  Małgorzata Handzlik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Pregled stanja notranjega trga je zelo pomembno orodje, ki zagotavlja informacije o stanju prenosa evropske zakonodaje s strani držav članic. Države članice kljub svojim obveznostim odlagajo prenos, poleg tega pa ga izvajajo tudi nepravilno. Pregled stanja kaže, da države članice pri izvajanju zakonodaje vse uspešnejše, čeprav jih veliko število še vedno ni doseglo zastavljenega cilja. Potrebujemo jasno obveznost držav članic, da izboljšajo te kazalnike. Nedavno smo v Evropskem parlamentu veliko povedali o potrebi krepitve notranjega trga. Vendar pa notranji trg ne bo pravilno deloval, če se zakonodaje, ki je temelj pravilno delujočega notranjega trga, ne prenese pravilno in pravočasno.

Notranji trg mora pridobiti tudi podporo naših državljanov. Zato se strinjam s predlogom poročevalke o letnem forumu o notranjem trgu ter predlogom o „preskusu glede notranjega trga“, ki pomenita preverjanje zakonodaje z vidika štirih svoboščin notranjega trga: prosti pretok kapitala, blaga, storitev in oseb.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Pregled stanja notranjega trga zagotavlja koristen pregled uporabe pravil Skupnosti na področjih, ki so ključnega pomena za evropske potrošnike in podjetja. Žal se Škotske v zvezi s pregledom stanja še vedno ne pojmuje kot neodvisne države. Menim, da je ključnega pomena, da škotski parlament pridobi polne pristojnosti na tistih področjih, ki so trenutno v pristojnosti Londona; ko bo prišlo do tega, sem prepričan, da bo Škotska med tistimi državami članicami, ki izvajajo ukrepe v korist potrošnikom in podjetjem.

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – V celoti podpiram koncept pregleda stanja notranjega trga kot orodja za merjenje uspeha enotnega trga. To je pomembno orodje za obveščanje o tem, kako države članice ravnajo z evropskim pravom. Kaže tudi, da breme pretiranega urejanja, ki pogosto kazi podobo EU, pogosto ni krivda nobene institucije EU, ampak same države članice. Tu se moramo naučiti lekcije, v prihodnosti pa je potrebna večja preglednost.

  Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. – (FI) Gospod predsednik, učinkovito delujoč notranji trg je odvisen od zadovoljnih potrošnikov, ki zaupajo vanj. Evropski potrošniki so temeljnega pomena, ko se premikamo od recesije k rasti. Poročila, ki smo jih sprejeli, načenjajo pomembna vprašanja v zvezi s tem, kako izboljšati varstvo potrošnikov in delovanje notranjega trga, kar sem podprla med posvetovanjem v odboru in v današnjem glasovanju. Navedla bom tri. Prvič, pregled stanja notranjega trga je dobrodošlo orodje. Njegovih pet glavnih kazalnikov je gotovo ključnega pomena pri splošnem ocenjevanju delovanja notranjega trga in pri ocenjevanju z vidika potrošnikov. Menim, da moramo podpreti zamisel, da mora pregled stanja v prihodnje vsebovati informacije o izvajanju zakonodaje o notranjem trgu v državah članicah, kjer je to še vedno pomanjkljivo. Odpraviti moramo mentaliteto odbiranja. Drugič, presenečena sem nad zelo negativnim odzivom Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu na predlagani preskus glede notranjega trga. Do tega je verjetno prišlo zaradi zmotnega sklepanja, da bi lahko preskus služil tudi za spodbujanje socialnih in okoljskih ciljev. Za to gre vsekakor pri celotnem procesu povezovanja: gospodarstvo in dober notranji trg sta namenjena služenju splošnejšim ciljem. Zgodovina je pokazala modrost Schumanove deklaracije. Tretjič, izrazila bi svojo podporo razvoju pravnih sredstev za zagotavljanje pravnega varstva potrošnikov. Na Finskem naša izvensodna poravnava potrošniških sporov in institucija varuha pravic potrošnikov delujeta zelo dobro. Komisija mora z organi držav članic intenzivno razpravljati v okviru dialoga, da se zagotovi širitev dobrih praks. Vsekakor ne smemo pozabiti, da so, če naj se krepi varstvo potrošnikov in notranji trg, ozaveščeni in dejavni potrošniki pomembnejši od uradnega nadzora in pravnega varstva.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zdrav notranji trg je ključnega pomena, če hočemo imeti dobro konkurenco in gospodarski razvoj, ki ga prinaša. Če naj to postane resničnost, morajo vse države članice direktive Skupnosti sprejeti na enak način, brez izjem.

Pregled stanja notranjega trga in odbor za potrošnike imata ključno vlogo pri izboljšanju delovanja notranjega trga. Čeprav smo na pravi poti, smo še vedno precej oddaljeni od izpolnitve vseh ciljev, ki so določeni za učinkovitejši notranji trg. Zato si moramo prizadevati vsi, vključno z nacionalnimi parlamenti, ki imajo zelo pomembno in odločilno vlogo.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Nazadnje sem se odločil glasovati proti poročilu, saj nam iz besedila ni uspelo črtati člena 10. Ohranitev tega člena je ključna, saj poziva k vzpostavitvi sistematičnih „preskusov glede notranjega trga“, da bi predhodno potrdili, ali so zakonodajni predlogi EU skladni z vsemi pravili notranjega trga.

Poročila: Jean-Luc Dehaene (A7-0022/2010), Reimer Böge (A7-0020/2010), (A7-0021/2010), (A7-0019/2010), Anna Rosbach (A7-0009/2010), Anna Hedh (A7-0024/2010), Cristian Silviu Buşoi (A7-0027/2010), Bairbre de Brún (A7-0082/2009), Carlos Coelho (A7-0015/2010), Sophia in ’t Veld (A7-0025/2010), Róża Gräfin Von Thun Und Hohenstein (A7-0084/2009)

  Luis Manuel Capoulas Santos (S&D), v pisni obliki. – (PT) Zaradi težave z volilno napravo moj glas ni bil zabeležen.

Zato izjavljam, da sem glasoval za vse točke, o katerih smo glasovali na današnjem zasedanju.