Razprave

Sreda, 10. marec 2010 - Strasbourg

13. Čas za vprašanja (vprašanja Svetu)

  Predsednica. – Naslednja točka je čas za vprašanja (B7-0017/2010).

Svetu so bila predložena naslednja vprašanja.

Vprašanje št. 1 predložil Georgios Papanikolaou (H-0052/10)

Zadeva: Sodelovanje med EU in Turčijo na področju nezakonitega priseljevanja

Večina nezakonitih priseljencev v EU prispe v Grčijo iz Turčije prek morskih meja. Od tam pa nato nadaljuje pot po drugih delih EU.

Glede na to, da želi Turčija povsem upravičeno postati članica Evropske unije, katere pobude za izvajanje pritiska nanjo namerava sprejeti špansko predsedstvo, da bo Turčija sodelovala, saj je njeno sodelovanje nujno?

Kako predsedstvo ocenjuje napredek pri pogajanjih med EU in Turčijo o sporazumu o ponovnem sprejemu ter med Turčijo in agencijo Frontex o sporazumu o izmenjavi informacij in sodelovanju Turčije pri skupnih operacijah? Ali je Grčija obveščena o napredku pri teh pogajanjih?

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. ─ (ES) Gospa predsednica, gospe in gospodje, znano vam je, da je okrepitev sodelovanja s tretjimi državami ─ z državami izvora in prehoda ─ nujnega pomena za Evropsko unijo v boju proti nezakonitemu priseljevanju.

To je ena od glavnih sprememb oziroma izboljšav v okviru našega celovitega pristopa k vprašanjem priseljevanja in Evropskega pakta o priseljevanju in azilu. Sodelovanje z državami, iz katerih priseljevanje izvira, spada med najpomembnejše prvine nove politike priseljevanja ─ do leta 2004 Evropska unija praktično sploh ni imela politike priseljevanja ─ in eden od osrednjih elementov politike, oblikovane po srečanju v Hampton Courtu leta 2004, je prav sodelovanje z državami izvora in prehoda nezakonitega priseljevanja.

Kot sem dejal, je to del Evropskega pakta o priseljevanju in azilu, v tem smislu pa je Svet v svojih sklepih o širitvi iz lanskega decembra pozdravil začetek tesnejšega dialoga o preseljevanju s Turčijo in zahteval sprejem konkretnih ukrepov, kot so ponovni sprejem, nadzor na mejah ipd.

Stockholmski program je ponovno potrdil potrebo po ukrepanju proti nezakonitemu priseljevanju, iz tega programa in iz sklepov Sveta iz decembra 2009 pa je tudi jasno, da moramo skleniti sporazum o ponovnem sprejemu s Turčijo, v vmesnem času pa izvajati obstoječe dvostranske sporazume.

Lahko vam povem, da smo imeli zadnji krog pogajanj o sporazumu o ponovnem sprejemu prejšnji mesec, 19. februarja v Ankari, in da bo Svet tudi v prihodnje podpiral Komisijo pri njenih naporih za čim ugodnejši izid teh pogajanj.

Omeniti moram tudi sodelovanje med agencijo Frontex in Turčijo. Uredba Sveta (ES) št. 2007/2004 omogoča operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami in povedati je treba, da med Frontexom in Turčijo tečejo pogajanja o sporazumu, kakršnega predvideva uredba.

To je operativna naloga, ki zajema izmenjavo podatkov, analizo tveganj, raziskave in usklajene skupne operacije agencije Frontex. To je okvir, v katerem se danes razvija operativno sodelovanje med agencijo in turškimi oblastmi.

Upamo, da bodo pogajanja kmalu uspešno zaključena, države članice pa bomo vsekakor obveščali o poteku v prihodnje.

  Georgios Papanikolaou (PPE). – (EL) Zahvaljujem se vam za odgovor. Imel bi dve dodatni pripombi.

Prva pripomba je, da bo danes ali jutri, v času naše razprave, grški parlament glasoval o zakonodajni pobudi grške vlade, po kateri bi postal postopek podelitve grškega državljanstva lažji in prožnejši kot doslej. Seveda bo Grčija potem še bolj vabljiva za priseljence, še zlasti nezakonite priseljence, saj bodo lahko upali na ureditev svojega položaja v prihodnosti. Zanima me, ali predsedstvo to ocenjuje kot strateško koristen ukrep.

Drugič, v februarju smo slišali napoved, da bo Frontex vzpostavil svojo prvo izpostavo v Pireju, s katero naj bi okrepil svojo prisotnost na območju Egejskega morja. Ali je že sprejet kak koledar za to?

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. ─ (ES) Spoštovani poslanec, v tem trenutku vam še ne morem posredovati natančnega koledarja pogajanj v teku. Vsekakor pa politična volja za uspeh pogajanj obstaja. Informacija, ki ste jo omenili v zvezi z Grčijo, pa je znak potrebe in možnosti, da boj proti nezakonitemu priseljevanju okrepimo z ureditvijo ponovnega sprejema.

Razgovore in pogajanja, ki jih vodi predvsem Komisija, moramo vsekakor podpirati. Naj vas spomnim, da sta konec lanskega leta, 5. novembra 2009, Turčijo obiskala minister Billström kot predstavnik švedskega predsedstva in gospod Barrot, podpredsednik Komisije.

Temu obisku so slediti stiki s strani Komisije. V sedanjem mandatu Komisije je zadeva v pristojnosti gospe Malmström, ki zelo dobro pozna Stockholmski program, saj je sodelovala pri njegovem sestavljanju in uresničevanju. Sem optimist in menim, da je informacijo, ki jo omenjate, več kot pretehta trdnejša oblika sporazuma o ponovnem sprejemu, delujočega sporazuma o ponovnem sprejemu s Turčijo. Ta hip vam ne morem posredovati natančnega koledarja, lahko pa vam zatrdil, da si predsedstvo Sveta in Komisija močno želita skleniti sporazum o ponovnem sprejemu s Turčijo. Sporazuma o ponovnem sprejemu si ne želimo skleniti le s Turčijo, pač pa tudi z drugimi državami, ki so bodisi države izvora bodisi države prehoda nezakonitega priseljevanja.

Moram pa vam tudi povedati, da sporazume Frontex, v tem primeru sporazum s Turčijo, ureja neposredno sama agencija Frontex. Večinoma gre za tehnične in operativne pogovore in čeprav Svet kot institucija v te pogovore ni vključen, ga obveščajo o njih, Svet pa bo seveda o njih obvestil tudi druge države članice, torej vsekakor tudi Grčijo.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL). ─ (EL) Gospod predsedujoči, rekli ste, da tečejo pogovori med agencijo Frontex in Turčijo in da Komisija o teh pogovorih poroča Svetu. Zato bi rad, da bi nam povedali, ali ti pogovori med Turčijo in Frontexom tečejo na podlagi priznavanja meje med Grčijo in Turčijo, z drugimi besedami, na podlagi priznavanja in spoštovanja zunanjih meja EU. Naj vas spomnim, da je turško nadlegovanje letal Frontex izviralo iz tega spora.

Rad bi tudi vprašal, ali je Turčija postavila še kakšne druge pogoje za sklenitev sporazuma s Frontexom.

  Roger Helmer (ECR). ─ Rad bi čestital ministru za odličen odgovor in sijajne uspehe, ki jih dosega Evropa pri varovanju pravic priseljencev.

Bojim se, da nam včasih ne uspe varovati pravic naših lastnih državljanov pri njihovem gibanju iz ene države v drugo. V mislih imam svoje rojake iz okrožja East Midlands, ki so vložili svoje življenjske prihranke v nove domove v Španiji, po dveh ali treh letih bivanja tam pa so pred vrati zagledali gradbene stroje, nato pa ugotovili, da njihovih lastninskih pravic, pogodbenih pravic, španska sodišča in španske oblasti preprosto sploh ne upoštevajo.

Vesel bi bil ministrove razlage te zadeve in napovedi, kaj namerava storiti Španija za rešitev te težave evropskih državljanov v njegovi državi.

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. ─ (ES) Gospa predsednica, kar zadeva vprašanje o Grčiji, seveda velja, da morajo biti meje držav članic Unije spoštovane. Cilj teh sporazumov je prav spoštovanje meja.

S sklenitvijo sporazuma s tretjo državo, skozi katero lahko tečejo tokovi nezakonitega priseljevanja, in s sklenitvijo sporazuma o ponovnem sprejemu ─ kar je cilj ─ torej z nadgradnjo sporazuma Evropske unije s tako tretjo državo ─ kar je splošni pristop in načelo Evropskega pakta o priseljevanju in azilu ─ v bistvu utrdimo meje držav članic Evropske unije. To je učinek sporazuma. Kjer nimamo učinkovitega nadzora nad nezakonitim priseljevanjem, zaradi pomanjkljivega sodelovanja s tretjimi državami, zaradi nesklenjenega sporazuma o ponovnem sprejemu, so meje v praksi manj trdne. Cilj pogajanj o sporazumu o ponovnem sprejemu je torej nedvomno utrditev meja, vključno z mejami Grčije.

Glede vprašanja spoštovanega poslanca o britanskih državljanih, ki so se preselili v Španijo in tam vložili svoje prihranke, pa moram povedati, da tukaj seveda ne zastopam Španije kot države in njenih pravnih odnosov z evropskimi državljani na njenem ozemlju, pač pa zastopam Svet Unije. Omenjene odnose oziroma težave je mogoče reševati pred neodvisnimi sodišči države Španije. Zato ne bom govoril v imenu posamezne države o konkretnih zadevah, ki se ne tičejo pravnega reda Evropske unije.

  Predsednica. – Vprašanje št. 2 predložila Marian Harkin (H-0053/10)

Zadeva: Nasilje v družini

V izjavi španskega predsedstva na plenarnem zasedanju januarja 2010 je predsedstvo poudarilo, da je trdno odločeno bojevati se proti nasilju nad ženskami, predlagati osnutek zakonodaje za odpravo nasilja nad ženskami in ustanoviti Evropski observatorij za nasilje v družini. Ali predsedstvo lahko podrobno pojasni, kakšni so natanko njegovi načrti za to področje in kdaj lahko pričakujemo izvajanje te pobude?

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. ─ (ES) Gospa predsednica, znano je, da med prednostne naloge španskega predsedstva Svetu Evropske unije spada tudi boj proti seksističnemu nasilju, z drugimi besedami, za enakopravnost med moškimi in ženskami v Evropski uniji, ki nam je v 50 letih od ustanovitve Unije še ni uspelo povsem uresničiti. Nasilje nad ženskami je predvsem najhujša oblika diskriminacije, sramoten madež evropske družbe in drugih družb po svetu, pravzaprav, na žalost, praktično vseh družb.

To je eden od osrednjih ciljev predsedstva, saj verjamemo, da je to eden od osredjih ciljev Evrope. Ker gre za evropski cilj, problem evropskih razsežnosti, je za boj proti temu pojavu potrebna evropska strategija. Ta je vključena ne le v program španskega predsedstva, pač pa tudi v 18-mesečni program predsedniške trojke, ki vključuje še Belgijo in Madžarsko.

Veseli nas, da Parlament kot institucija že od nekdaj zelo aktivno deluje na tem področju in da ves čas poziva k ukrepanju proti seksističnemu nasilju. V resoluciji, ki jo je sprejel novembra lani, je Parlament na primer nujno pozval Komisijo, naj sestavi splošno direktivo o ukrepih za preprečevanje vseh oblik seksističnega nasilja in boj proti njemu. Parlament je tudi pozval države članice, naj pripravijo podrobnejše statistične podatke o seksističnem nasilju.

V sozvočju s stališčem Parlamenta je tudi špansko predsedstvo, kot sem že dejal, smatralo, da je to vprašanje nujno. Konkretneje, začelo je postopke za ustanovitev observatorija za seksistično nasilje pri Svetu EU za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje ter potrošnike (EPSCO), ki je sklep o tem sprejel v ponedeljek, 8. marca, na mednarodni dan žensk. Direktiva o ureditvi varstva pred seksističnim nasiljem je v pripravi. To sta dve zelo pomembni, temeljni zadevi, ki nam ju bo, upam, uspelo dokončati do izteka šestmesečnega španskega predsedstva Svetu Evropske unije.

  Marian Harkin (ALDE). ─ Hvala, gospod minister, in čestitke španskemu predsedstvu za uvrstitev seksističnega nasilja med pomembna vprašanja. Vse prepogosto to vprašanja potiskamo dobesedno med štiri zidove, kjer je tudi največ nasilja te vrste: med štirimi zidovi družinskega doma. Prepričana sem, da bo vaša pobuda prispevala k večji ozaveščenosti javnosti po vsej EU.

Govorili ste o resoluciji, ki jo je Evropski parlament sprejel v novembru 2009. Ena od stvari, h kateri je pozivala resolucija, je bila vzpostavitev jasne pravne podlage na tem področju. Zanima me, ali bi podprli zamisel, naj Komisija sestavi celovito direktivo o ukrepih proti seksističnemu nasilju, in kakšno je vaše mnenje o vzpostavitvi jasne pravne podlage.

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. ─ (ES) Gospa predsednica, gospa Harkin, znano vam je, da Lizbonska pogodba spreminja pravne podlage evropske zakonodaje ─ saj v en steber Skupnosti združuje tri nekdanje stebre: steber Skupnosti, zunanjo in varnostno politiko ter pravosodje in notranje zadeve.

Te zadeve so združene v en steber in v eno pravno osebo, kar pomeni, da običajni, tradicionalni postopek Skupnosti uvajamo na področje zunanje politike in na eno od ožjih pravosodnih področij ─ sodelovanje med pravosodnimi organi v kazenskih zadevah ─ ter na področje sodelovanja med policijami. To pomeni višjo raven zastopanja Komisije, pa tudi Parlamenta, pred Sodiščem Evropskih skupnosti v Luksemburgu.

Na področju sodelovanja v kazenskih zadevah je na voljo še ena možnost, in sicer, da četrtina držav članic sproži pobudo na tem področju. To se je zgodilo z direktivo o seksističnem nasilju. Dvanajst vlad je vložilo pobudo, o kateri bosta morala sprejeti končno odločitev Svet in Parlament, saj za zadevo velja redni zakonodajni postopek.

Direktiva se že pripravlja, v skladu z možnostjo pobude vlad, ki jo predvideva Pogodba, in direktiva ima po našem mnenju ustrezno, zadostno pravno podlago, saj zadeva sodelovanje med pravosodnimi organi v kazenskih zadevah.

Gre za kazniva dejanja trpinčenja, osebnega nasilja, kar predstavlja kaznivo dejanje v vseh državah Evropske unije. Gre torej za varstvo žrtev kaznivega dejanja. Pravna podlaga je sodelovanje v kazenskih zadevah, in, kot smo seznanjeni ─ od pravne službe Sveta ─ jo je povsem mogoče uveljaviti v takem zakonodajnem besedilu, ki ga bo moral preučiti in o njem razpravljati tudi Parlament.

Upam, da bo to kmalu, saj verjamem, da na to besedilo težko čakajo milijoni žensk, pa tudi moških, po Evropski uniji. Čakajo na zaščito, ki ─ kot ste prav povedali ─ ji moramo odpreti vrata izza štirih zidov ne le na ravni držav, pač pa tudi na evropski ravni. Uvrstiti jo moramo na dnevni red Evrope. To je namen pobude dvanajstih vlad držav članic Evropske unije.

  David Martin (S&D). ─ Rad bi se pridružil gospe Harkin pri čestitkah španskemu predsedstvu, ker je uvrstilo nasilje nad ženskami na vrh seznama svojih političnih nalog.

Zanima me, kaj predsedstvo misli o podobni izkušnji izpred 20 let. Mestni svet Edinburgha je s finančno pomočjo evropskega socialnega sklada sprožil akcijo pod imenom „ničelna toleranca“ v zvezi z nasiljem nad ženskami.

Ugotovil je, da je to vprašanje treba reševati s celovitim pristopom. Potrebujete politiko informiranja, vključiti morate organe, pristojne za stanovanjske zadeve, vključiti morate policijo in pravosodne organe.

Ali bo Svet preučil ta projekt in preveril, kaj bi se lahko naučili iz njega?

  Andreas Mölzer (NI). ─ (DE) Gospod López Garrido, bežno ste omenili, da nasilje v družini ni naperjeno zgolj proti ženskam, pač pa tudi proti otrokom, povezano pa je tudi s področjem skrbi za ostarele, zaradi previsokih zahtev. Koliko bodo v delokrog načrtovanega observatorija za nasilje v družini vključena tudi omenjena področja nasilja v družini?

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. ─ (ES) Gospa predsednica, gospod Martin, seveda sedanja pobuda ─ ki jo podpira tudi Parlament, za ureditev, po zakonodajni poti, po najbolj učinkoviti možni poti, po pravosodni poti v demokratični državi ─ temelji na filozofiji tako imenovane „ničelne tolerance“ do seksističnega nasilja. Seksistično nasilje moramo obravnavati kot pojav, ki je že stoletja zelo globoko ukoreninjen, tudi v kulturnem smislu, v našem družbenem ustroju.

Zato je lahko boj proti seksističnemu nasilju uspešen le ob celovitem, univerzalnem pristopu, saj je to vrsto nasilja zelo težko, skrajno težko izkoreniniti. Zato je kljub napredku v boju proti tej vrsti nasilja na ravni držav ta tegoba še vedno široko prisotna, pogosto lahko načnemo le vrh ledene gore, saj je zelo majhen delež nasilja tudi prijavljen, zato se nasilje nadaljuje.

Torej je potreben celovit, univerzalen pristop, ob uporabi vseh razpoložljivih pravnih sredstev, ob ozaveščanju javnosti prek javnih občil in vključevanju teh težav v izobraževalne programe. V ponedeljek je Svet EU za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje ter potrošnike (EPSCO) sprejel tak celovit, univerzalen pristop k boju proti seksističnemu nasilju, z drugimi besedami, za „ničelno toleranco“.

Glede vprašanja spoštovanega poslanca o nasilju nad otroki in ostarelimi menim, da gre tu za nasilje nad šibkimi osebami, najbolj šibkimi osebami. Kot v izrazu „najmočnejši preživi“, ki ga poznamo v precej državah, tudi v moji, je ta vrsta nasilja vezana na šibkost druge osebe, kar pa kaže in izraža strahopetnost nasilneža, ki svoje nasilje izživlja nad šibkejšim od sebe, pa naj bo to ženska, otrok ali starejši človek. To je razlaga tega pojava.

Svet in Parlament sta pozvala Komisijo, naj preuči možnosti razglasitve evropskega leta boja proti nasilju nad otroki, mladimi in ženskami. To pobudo vsebuje program Daphne III. Spoštovani poslanec, pobuda pomeni, da je treba zaščito razširiti nad vse šibke skupine, kar vsekakor vključuje otroke in ostarele, dve skupini, ki ste ju omenili.

  Predsednica. ─ Vprašanje št. 3 predložil Bernd Posselt (H-0054/10)

Zadeva: Strategija za Podonavje

Kakšne ukrepe ima v načrtu Svet, da bo lahko še letos predložil osnutek strategije za Podonavje, tako kot je bilo načrtovano? Kakšen je časovni načrt in kateri so vsebinski poudarki?

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. ─ (ES) Gospa predsednica, gospod Posselt, strategija za Podonavje spada med točke programa predsedniške trojke Španije, Belgije in Madžarske. Kot si lahko predstavljate, je pobuda za vključitev strategije v program prišla od Madžarske.

Tri države so se torej zavezale, da bodo pomagale oblikovati strategijo Evropske unije za Podonavje, in s tem v zvezi je Svet junija lanskega leta pozval Komisijo, naj strategijo predstavi do konca letošnjega leta. Čakam, da bo Komisija sestavila strategijo.

Komisija je sprožila javno posvetovanje. Javno posvetovanje, ki bo potekalo do marca letos, nato pa bo ob upoštevanju izidov posvetovanja Komisija predlagala strategijo, ki jo bomo, upamo, lahko uradno sprejeli decembra letos v obliki sporočila Komisije. Počakati moramo, da bo to sporočilo sestavljeno.

Kakor koli že, rad bi povedal, sa smo imeli 25. februarja v Budimpešti pomembno srečanje z vladami Avstrije, Bolgarije, Češke republike, Madžarske, Nemčije, Romunije, Slovaške in Slovenije, na katerem smo dosegli pomemben napredek glede vsebine strategije in sprejeli pomembne sklepe glede tega, kateri naj bodo bistveni deli strategije. Omenjene države morajo združiti sile v okviru Evropske unije in pod okriljem Evropske unije ter z evropskimi finančnimi sredstvi, vendar na finančno nevtralen način, doseči napredek ter pomembne razvojne cilje na področjih gospodarstva, sociale in turizma.

Torej ─ pričakujemo sporočilo Komisije po zaključku posvetovanj. Takrat, takoj po prejemu sporočila Komisije, bo Svet sprejel svoje stališče.

  Bernd Posselt (PPE). ─ (DE) Hvala, minister, za tehten in izčrpen odgovor. Imam samo še dve kratki nadaljnji vprašanji. Prvič, koliko strategija za Podonavje zadeva področji prometa in kulture? Menim, da sta obe področji še posebej pomembni za čezmejno sodelovanje. Drugič, ali že obstaja končni seznam vključenih držav, ali pa ga je treba še določiti, glede na to, da je Parlament predlagal razširitev?

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. ─ (ES) Gospa predsednica, seznam držav ─ razumljivo ─ ni stvar, o kateri bi lahko odločalo predsedstvo Sveta. Vlade, ki sem jih omenil, pač želijo sodelovati pri oblikovanju strategije, počakati pa moramo na objavo sporočila Komisije.

Rad bi povedal, da te države menijo, da bi morala Evropska unija imeti vodilno vlogo pri tej strategiji, še zlasti Komisija, z vzpostavljanjem pogojev za sodelovanje v Podonavju.

Izjava s srečanja 25. februarja, ki sem jo omenil prej, se nanaša na to, kako bi lahko strategija za Podonavje prispevala k napredku, varnosti in miru ljudi, ki živijo na tem območju, z medregijskim in meddržavnim sodelovanjem ter koordinacijo na teh ravneh.

Izjava govori tudi o vključitvi naslednjih strateških političnih področij v strategijo: infrastrukture, inovacij, kulturnih in umetniških dejavnosti, trajnostnega gospodarskega razvoja, turizma, varnosti preskrbe s hrano, gospodarstva, sodelovanje na področju malih in srednjih podjetij, raziskav in razvoja, preseljevanja, športam izobraževanja, zaposlovanja, zdravja, socialnih zadev, ter drugih področij, ki so vsa izčrpno in ambiciozno zajeta v dokumentu.

Menim, da je strategija za Podonavje pomemben dokument, zato se vam zahvaljujem za vprašanje, ki mi je ponudilo priložnost, da spregovorim o njej. Mislim, da gre za ambiciozen cilj, trenutno pa ─ ponavljam ─ čakamo na zaključek posvetovanj in sporočilo Komisije, politično voljo pa seveda imamo. Članice predsedniške trojke in predsedstvo Sveta imamo politično voljo za uvedbo strategije za Podonavje.

  Paul Rübig (PPE). ─ (DE) Donava je reka, pri rekah pa moramo paziti, kako čiste so. Zato se mi zdi pomembno vedeti, kakšne čistilne naprave in naprave za čiščenje odpadnih vod so predvidene za ustrezno izboljšanje stanja rečne vode. Naš cilj je, da bi voda Donave izpolnjevala merila za pitno vodo od izvira do izliva. Moje drugo vprašanje se nanaša na možnosti boljše izrabe vodne energije za pridobivanje električne energije, pa tudi možnosti oblikovanja zalog vode, s katerimi bi zvišali raven varnosti energetske oskrbe Evrope.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D). ─ (RO) Uspešnost strategije Evropske unije za Podonavje bo odvisna od ambicioznega akcijskega načrta in od opredelitve konkretnih projektov, ki bodo izboljšali življenje ljudi v Podonavju.

Zanima me, ali so že stekli kaki postopki opredeljevanja strateških projektov razvoja Podonavja in kakšna bodo merila pri izbiranju projektov.

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. ─ (ES) Gospa predsednica, seveda sem prepričan, da bodo cilji, ki jih je omenil gospod Rübig, zajeti v strategijo za Podonavje, o katere razsežnostih sem že govoril.

Cilji strategije so resnično pomembni in zadevajo vrsto vprašanj, ki vplivajo na vsakdan ljudi, ki živijo na tem območju. Zadevajo torej gospodarstvo, kulturo, varstvo okolja in naravnih virov, med katere nedvomno spada tudi voda.

Kot smo že slišali, je to naravno okolje neločljivo povezano s tem območjem, in prepričan sem, da bo vsekakor vključeno v strategijo, ki jo morajo usmerjati države, ki se zanjo zavzemajo. To so države, ki sem jih naštel, ki so se pred dnevi sestale v Budimpešti, da bi natančneje zastavile cilje in natančneje razjasnile vprašanja strategije, saj zaenkrat še ni dovolj natančno opredeljena.

Zato menim, da je še prezgodaj ─ zdaj odgovarjam na vprašanje druge poslanke ─ govoriti o merilih izbiranja projektov ali ocenjevanja upravičenosti projektov, od katerih sem jih nekaj omenil. Lahko bodo dodani novi projekti, na primer na področjih plovbe, energetske varnosti, boja proti podnebnim spremembam, učinkov sprememb na finančnih trgih in na splošno na področjih, ki bi jim lahko strategija in njeno izvajanje nedvomno koristila.

Mislim, da moramo sodelovati vsi v Evropski uniji, saj gre za zadevo v evropskem merilu, ki zadeva celotno Evropsko unijo in njene glavne politike. Prepričan sem, na primer, da bo v središču pozornosti kohezijska politika, ne le socialna kohezija, pač pa tudi novi vidik, ki ga je uvedla Lizbonska pogodba, to je vidik ozemeljske kohezije. To je oblika kohezije, razsežnost kohezije, ki jo uvaja Lizbonska pogodba in ki se popolnoma prilega pobudi strategije za Podonavje.

  Predsednica. – Ker obravnavata isto temo, se bo na naslednji vprašanji odgovorilo skupaj:

Vprašanje št. 4 predložil Konstantinos Poupakis (H-0055/10)

Zadeva: Evropski socialni model in boj proti revščini

Brezposelni, zaposleni z nizkimi dohodki in upokojenci z majhnimi pokojninami v času gospodarske recesije in krize najtežje ohranjajo dostojen življenjski standard. Sprostitev sredstev iz Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji nima želenega učinka, saj 80 milijonov naših sodržavljanov živi pod pragom revščine. Evropski socialni model ne temelji le na dobri gospodarski učinkovitosti, ampak tudi na visoki ravni socialnega varstva.

V zvezi s tem sprašujem špansko predsedstvo, kako namerava v okviru skupne politike skupaj s prihodnjimi predsedstvi podpreti gospodarsko in socialno šibkejše sloje, da bi jim pomagali preživeti, sočasno pa zaščititi skupine naših sodržavljanov, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, in tako obvarovati jedro socialne Evrope?

Vprašanje št. 5 predložil Liam Aylward (H-0102/10)

Zadeva: Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti

Za leto 2010, Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, je bilo zagotovljenih 17 milijonov EUR. Čeprav bo to evropsko leto spodbujalo večje zavedanje prav o teh vprašanjih, so potrebni učinkoviti skupni ukrepi, da bi dosegli vidne izboljšave za milijone ljudi v Evropski uniji, ki trpijo zaradi revščine in socialne izključenosti. Kaj namerava storiti Svet, da bi se v tem letu sprejeli konkretni ukrepi? Ali lahko Svet pojasni, kako se bosta to evropsko leto in z njim povezan proračun učinkovito uporabila za dosego dolgoročnih rezultatov?

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. ─ (ES) Gospa predsednica, špansko predsedstvo je enakega mnenja kot spoštovani poslanec, da je zagotavljanje visoke socialne varnosti ─ še zlasti skupinam, ki so izpostavljene revščini in socialni izključenosti ─ eden od temeljnih kamnov evropskega socialnega modela. To še toliko bolj velja v času gospodarske recesije.

Brezposelnost: po ocenah imamo danes preko pet milijonov več brezposelnih kot ob začetku gospodarske krize. To pomeni, da je mnogo gospodinjstev izgubilo dohodke, mnogo jih je izpostavljenih revščini in prezadolženosti. Raven brezposelnosti bo verjetno ostala visoka tudi v prihodnje, taka dolgoročna brezposelnost pa vodi v socialno izključenost.

Zato bodo socialne posledice gospodarske krize v naslednjih točkah pomembna točka evropskega političnega programa in nedvomno tudi na evropskem programu predsedniške trojke.

V ta namen imamo instrument, orodje, to je razglasitev leta 2010 za Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti s štirimi posebnimi cilji: priznati ljudem pravico do dostojanstva in do aktivne vloge v družbi, pridobitev javnega mnenja za politike socialnega vključevanja, oblikovati bolj kohezivno družbo in seveda spodbuditi dolgoročno ukrepanje na vseh ravneh upravljanja družbe v boju proti revščini in socialni izključenosti. Naše dejavnosti bodo usmerjene predvsem v zaščito najšibkejših ─ v pomenu besede, ki sem ga uporabil pri odgovoru na enega od prejšnjih vprašanj ─ ki jih revščina in socialna izključenost tudi najbolj prizadevata. Govorimo o otrocih, ženskah in starejših.

Seveda bomo podpirali različne pobude v zvezi z revščino in socialno izključenostjo ter bojem proti njima in rad bi povedal, da upam, da bo to postalo eden od osrednjih ciljev strategije Evropske unije za rast in ustvarjanje delovnih mest. Eden od ciljev iz dokumenta, ki ga je predstavila Komisija 3. marca, je zmanjšati število ljudi, ki jim grozi revščina, za 20 milijonov.

  Konstantinos Poupakis (PPE). – (EL) Hvala, minister, za vaš odgovor.

Glede na to, da je, kot ste dejali tudi sami, raven brezposelnosti v letu 2009 dosegla že 10 %, da 45 % brezposelnih Evropejcev ostane brez dela več kot leto dni, da se zaradi pomanjkljive institucionalne ureditve bohotijo prožne oblike zaposlovanja, kar vse skupaj pomeni 19 milijonov revnih brezposelnih Evropejcev, pa nas zanima, glede na vašo običajno natančnost pri odgovorih, kar pozdravljam, kakšne konkretne in takojšnje ukrepe ter aktivne in pasivne politike zaposlovanja nameravate sprejeti na evropski ravni v skladu z načeli in duhom evropskega socialnega modela za reševanje vprašanja revnih delavcev in brezposelnih oseb, še zlasti dolgotrajno brezposelnih oseb, ki se dobesedno borijo za preživetje.

  Liam Aylward (ALDE). ─ Ali bi Svet lahko na kratko opisal, kako bo priporočilo o aktivnem vključevanju, to je orodje za boj proti družinski revščini, ki ga je potrdil tudi Svet EU za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje ter potrošnike, vključeno v strategijo EU 2020 in kako se bo izvajalo v boju proti revščini?

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. ─ (ES) Gospa predsednica, ponoviti moram, da imamo tokrat prvič opravka s pobudo za tako ambiciozno evropsko strategijo za ta problem. T drugimi besedami, strategijo za boj proti revščini in socialni izključenosti in še zlasti za vključevanje dolgotrajno brezposelnih in starejših, s čimer smo se ponovno dotaknili skrbi za najšibkejše skupine družbe.

Za začetek je v odgovor na sedanjo gospodarsko krizo Evropska unija sprejela usklajeno politiko, takojšnjo kratkoročno terapijo s šokom v obliki vložkov javnih sredstev v finančni sistem. To je sprožilo avtomatične stabilizatorje, kot jim pravijo ekonomisti, ki v socialni državi zagotavljajo socialno varnost. To pomeni, da je odziv sistema vsaj ublažil težave tistih ljudi, ki so izgubili delo in jim je težko, vsaj v kratkem času, najti novo zaposlitev.

Z drugimi besedami, imeli smo odziv, ki ga je treba upoštevati, saj gre za uveljavljen, takojšen in kratkoročen odziv na ravni Evropske unije. Poleg tega Evropska unija oblikuje tudi strategijo za boj proti revščini, ki izvira iz dolgotrajne brezposelnosti, ki bo temeljila na usposabljanju, specializaciji, preusposabljanju in izobraževanju ─ ki se ne smejo ob izteku mladosti ─ za večjo zaposljivost. To je zelo pomemben del strategije EU 2020, ki sem jo omenil prej, vsebujejo pa ga tudi sklepi srečanja Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje ter potrošnike prejšnji teden, ki smo jih v razpravi že večkrat omenili.

To je evropska strategija, ki spada med prednostne cilje Evropske unije, to je med cilje strategije EU 2020. Eden od količinsko ovrednotenih ciljev ─ ki naj bi jih sprejel Evropski svet na srečanju 25. in 26. marca po obravnavi sporočila Komisije ─ je za 25 % zmanjšati število ljudi, ki jim grozi revščina.

Spomnimo se, da v Evropi grozi revščina 80 milijonom ljudi; zmanjšati to število za 20 milijonov in obenem povečati delež aktivnega prebivalstva pa sta srednjeročna cilja strategije, ki bosta usmerjala niz medsebojno usklajenih evropskih strategij.

Gospe in gospodje, ključnega pomena je uskladiti naše politike zaposlovanja in socialne politike. To je jasno zapisano v Lizbonski pogodbi: uskladiti moramo politiko zaposlovanja in socialno politiko.

Tega se Evropska unija loteva, pod pritiskom krize še bolj pospešeno. To je najboljši odziv na sedanje razmere, seveda ob uporabi orodij, ki so v Evropski uniji na voljo, ki so njeni gradniki, med drugim notranjega trga in evropskih strukturnih skladov.

  Vicky Ford (ECR). ─ Ekonomske posledice so v nekaterih državah članicah hujše kot v drugih. Hvala vam za omembo upokojencev. Če prav razumem, lahko Komisija zadrži črpanje strukturnih sredstev, če država članica ne spoštuje pravnega reda EU.

Ali bi predsedstvo lahko raziskalo, ali se priporočila iz Aukenovega poročila, ki ga je Parlament izglasoval lanskega marca, uresničujejo? Priporočila zadevajo lastnike nepremičnin v Španiji. Posledice na evropske upokojence so uničujoče; nekateri so bili pahnjeni v revščino in socialno izključenost.

  Ádám Kósa (PPE). ─ (HU) Imam le eno vprašanje. Revščina prizadeva predvsem dve družbeni skupini: nizko kvalificirane delavce in invalide. Vprašanje ugotavlja, da dva proračunska instrumenta nista zadoščala za uspešno rešitev težav teh dveh skupin. Moje vprašanje se glasi: ali Evropski svet lahko pove, kako bi lahko uspešneje pomagali tema dvema družbenima skupinama?

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. ─ (ES) Gospa predsednica, prvo vprašanje, o upokojencih, lastnikih nepremičnin v Španiji, je zelo podobno vprašanju, ki je bilo naslovljeno name nekaj časa nazaj, in tudi moj odgovor je zelo podoben.

Povedati moram, da gre za vprašanje izvajanja notranjega pravnega reda države članice. V imenu Sveta o tem ne morem govoriti o tej zadevi, ki jo je treba reševati po sodni poti v državi članici. Prepričan sem, da bi se tudi v vsaki drugi državi članici tak zaplet reševal enako: po notranji sodni poti.

Kar zadeva vprašanje o ranljivih skupinah, pa popolnoma soglašam, da bi morali posebno pozornost posvetiti skupinama, ki ju je omenil spoštovani poslanec. To velja danes še toliko bolj, saj imamo na voljo še dodatno orodje: Listino Evropske unije o temeljnih pravicah oziroma njene določbe o pravicah posebej ranljivih skupinah ljudi, starejših ali invalidov, o njihovem dostojanstvu in vključevanju v družbeno in kulturno življenje. Listina govori o varstvu teh ljudi, o zaščiti njihovega telesnega dostojanstva in duševne celovitosti, o zaščiti pred nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem.

Evropska unija je oblikovala več instrumentov za boj proti takim pojavom, vključno s podrobnimi raziskavami stanja. Rad bi omenil zanimiv rezultat ankete Eurobarometer 2007, po kateri polovica Evropejcev meni, da vsi ostareli ljudje, ki so najranljivejša skupina, trpijo neprimerno ravnanje oziroma celo zlorabe pri oskrbi in skrbi za njihove potrebe. Skoraj polovica Evropejcev ocenjuje ravnanje družbe s temi ljudmi kot negativno, prav zato, ker so ti ljudje ranljivi.

Države članice in Evropska unija za izmenjavo izkušenj o tem vprašanju uporabljajo metodo odprtega usklajevanja. S tem v zvezi je treba povedati, da nekatere od teh zadev urejajo tudi nekatere nacionalne zakonodaje. Zadeve spadajo v pristojnost države, torej jih morajo reševati države članice, med drugim tudi po načelu subsidiarnosti.

Evropska unija lahko te politike podpira, ne more pa jih popolnoma nadomestiti. Lahko jih podpira, po mojem mnenju pa gre za zadeve, ki imajo tudi socialno razsežnost, ki smo jo že omenili. To razsežnost sem omenil ponovno, ker se mi zdi pomembna. Socialna razsežnost strategije za rast in ustvarjanje delovnih mest je izčrpno obdelana v dokumentu, ki ga je predstavila Komisija in o katerem bomo razpravljali voditelji držav ali vlad.

Mislim, da bi morali socialno razsežnost upoštevati tudi pri problemih, ki jih omenjate, ki v dosedanji strategiji niso imeli tako pomembnega mesta. Mislim, da bomo morali ─ glede na to, da ima sedanja kriza tudi socialno razsežnost ─ v prihodnje veliko pozornost posvetiti tudi socialnim posledicam gospodarske krize.

  Robert Atkins (ECR). ─ Kaj namerava minister, predstavnik predsedstva, storiti, da bi zaščitil skupine naših sodržavljanov pred revščino in socialno izključenostjo, ki je neposredna posledica španske politike do prebivalcev Britanije in drugih držav članic na različnih območjih Španije, kjer so ti ljudje izpostavljeni razlaščanju in dvomljivim politikam prostorskega načrtovanja? Minister, ki govori v imenu predsedstva, se temu vprašanju ne more več izmikati, pač pa mora špansko vlado pozvati k ustreznemu ukrepanju.

  Daniel Hannan (ECR). – (ES) Najlepša hvala za vašo prisotnost, gospod López Garrido. Moje vprašanje se nanaša na revščino evropskih državljanov, ki bivajo na nekaterih območjih Španije. Kot razumem, predstavljate špansko izvršno oblast, ne španske pravosodne oblasti, in niste tu kot zastopnik Avtonomne pokrajine Valencije, vseeno pa potrebujemo odgovor. Zlorabe, ki smo jim priče, nimajo nikakršne zveze z zapisano zakonodajo, pač pa z izvajanjem zakonodaje, to pa je problem, ki ga je mogoče rešiti. Ne terjam ničesar drugega kot preiskavo ugotovljenih zlorab s strani španske vlade.

  Predsednica. ─ Vaša španščina je odlična, gospod Hannan. Ministrovi presoji prepuščam, ali bo sprejel vaše vprašanje.

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. ─ (ES) Gospa predsednica, nočem izrabiti svojega položaja predsedujočega Svetu za obrambo posamične vlade ali posamičnega nacionalnega predpisa. Nočem izrabiti svojega položaja, ker sem prepričan, da bi se z obrambo ukrepov posamične države članice, osrednje ali regionalne oblasti katere od držav, s tega mesta izpostavil kritikam.

Dobro veste, da je to zadeva, ki se jo ureja na nacionalni ravni, po pravnih poteh na nacionalni ravni. Ne le Španija, vsaka od držav članic Evropske unije je pravna država, ki zagotavlja ustrezna pravna sredstva za urejanje domnevnih zlorab take vrste.

Taka pravna sredstva so na voljo v vseh evropskih državah in prepričan sem ─ tu nimam v mislih samo Španije ─ da tudi druge države članice, kjer verjetno tudi prihaja do kršitev zakonodaje, zagotavljajo pravna sredstva za reševanje takih kršitev.

Tako se stvari urejajo v vsaki evropski državi ob dogodkih take vrste. Ne želim se izogniti odgovoru, niti ne želim preprosto zavrniti odgovora, dobro pa veste, da v Parlamentu nočem izrabiti svojega položaja predsedujočega Svetu za odgovor na vprašanje, ki se nanaša na notranjo zadevo države članice Unije.

  Predsednica. ─ Vprašanje št. 6 je bilo umaknjeno.

Ker obravnavata isto temo, se bo na naslednji vprašanji odgovorilo skupaj:

Vprašanje št. 7 predložil Vincas Paleckis(H-0057/10)

Zadeva: Vizumska ureditev med Evropsko unijo in Rusijo

Špansko predsedstvo Svetu Unije bo poskrbelo za ukinitev vizumov za evropske in ruske državljane. Postopek bo lahko dolgotrajen in bo odvisen zlasti od sposobnosti Rusije, da začne brez zapletov izvajati za to pripravljen akcijski načrt.

Odprtje EU za rusko območje Kaliningrada (ali obratno) dokazuje, da si Evropska unija in Rusija prizadevata za „odpravo vizumskih preprek“. Protiosamitvena politika območja Kaliningrada in načela čezmejnega sodelovanja zanimata tako Rusijo kot Evropsko unijo. Zato sta sosedi Poljska in Litva dosegli dogovor o lažjem prehodu meja za obmejno prebivalstvo, vendar se dogovor še ne izvaja.

Kaj meni Svet o posebnem položaju, ki ga ima območje Kaliningrada v dialogu med Evropsko unijo in Rusijo o vprašanju vizumov? Kako bi se ta dialog lahko izkoristil za podpis sporazumov o lokalnem prometu med državami članicami Evropske unije (Litva, Poljska) in Rusko federacijo ter za to, da bi se za začetek zmanjšale formalnosti za prehod meje za obmejno prebivalstvo?

Vprašanje št. 8 predložila Laima Liucija Andrikienė (H-0080/10)

Zadeva: Odnosi med EU in Rusijo: program španskega predsedstva

Špansko predsedstvo EU je pripravilo ambiciozen program v zvezi z odnosi med EU in Rusijo, prizadeva si namreč za zaključek pogajanj z Rusijo o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, sporazum z Rusijo o vzpostavitvi režima brez vizumov in za napredek pri sporazumu o prosti trgovini med EU in Rusijo.

Če Rusija želi skleniti sporazum o prosti trgovini z EU, mora najprej postati članica Svetovne trgovinske organizacije (STO). Kakšne so dejanske možnosti, da bo Rusija kmalu postala članica STO? Ali ima Svet izdelano posebno strategijo, kako Rusijo prisiliti, da se pridruži STO?

Ali Svet meni, da je bil dosežen znaten napredek pri pogajanjih z Rusijo o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju?

Ali Svet meni, da je zdaj pravi čas za zamisel o prostotrgovinskem režimu glede na nesoglasja o tej temi znotraj EU? Ali Svet meni, da je Rusija bolje pripravljena na režim brez vizumov kot druge države partnerice EU, kot so Ukrajina, Moldavija ali Gruzija?

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. ─ (ES) Gospa predsednica, kot razumem, gre za dve vprašanji: eno se nanaša na vizume, na ureditev vizumov za državljane Rusije in državljane Evropske unije, drugo vprašanja pa na odnose med Evropsko unijo in Rusijo po stockholmskem vrhu ter na včlanitev Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo. Tako razumem ti dve vprašanji, gospa predsednica.

Kar zadeva vizume, bi rad poudaril, da je leta 2003 Svet sprejel uredbo, s katero uvedel poenostavljen tranzitni dokument in poenostavljen železniški tranzitni dokument. Tri leta kasneje je Svet ugotovil, da uveljavljanje tega sistema poteka gladko in v zadovoljstvo obeh partneric.

Z dolgoročnega vidika ─ govorimo o območju Kaliningrada v zvezi z ostalimi območji Ruske federacije ─ je poenostavljeni tranzitni režim, kot mu pravimo, odvisen od uveljavljanja sporazumov o vizumski politiki med Evropsko unijo in Rusko federacijo v prihodnje.

V skupni izjavi ob srečanju Stalnega partnerskega sveta EU-Rusija za pravosodne in notranje zadeve 2. decembra lani so udeleženci sklenili odpreti razpravo o možnih spremembah sporazuma med Evropsko unijo in Rusijo o izdajanju vizumov, s katerimi bi poenostavili potovanje evropskim in ruskim državljanom, še zlasti prebivalcem območja Kaliningrada.

V tej skupni izjavi sta Evropska unija in Rusija zato napovedali pogajanja in sklenitev sporazumov med Rusijo in zainteresiranimi sosednjimi državami članicami Evropske unije o lokalnem obmejnem prometu. V tem smislu Uredba (ES) št. 1931/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za obmejni promet na zunanjih kopenskih mejah držav članic ter spremembi določb schengenske konvencije dopušča državam članicam sklepanje dvostranskih sporazumov o uveljavljanju pravil obmejnega prometa s tretjimi državami.

Pogajanja o takih sporazumih so v tem primeru v pristojnosti zadevne države članice in Ruske federacije. Svet ugotavlja, da so med drugim v teku pogajanja med Litvo in Rusijo ter med Poljsko in Rusijo.

Kar zadeva vprašanje o strateških odnosih med Evropsko unijo in Rusijo, lahko Svet obvesti Parlament, da bo novembrskem stockholmskem vrhu z Rusijo sledil še en vrh v času šestmesečnega španskega predsedovanja. Ta vrh med Evropsko unijo in Rusijo bo v Rusiji in je znak svežega zagona v dvostranskih odnosih.

V teh odnosih seveda lahko kadarkoli pride do zapletov, celo nesporazumov, vendar so odnosi med Evropsko unijo in Rusijo široki in razvejani. Imamo vedno tesnejše gospodarske in trgovinske povezave in ─ to je treba priznati ─ precejšno soodvisnost na področju energije, skupne interese na področjih, povezane z zadevami, ki presegajo dvostranski okvir, in izzive, tudi globalne izzive, s katerimi se moramo spopasti, spopasti kolikor mogoče s skupnimi močmi.

Zato bo vselej koristno iskati priložnosti za krepitev naših odnosov z Rusijo, seveda ob doslednem spoštovanju načel in vrednot, na katerih temelji Evropska unija.

Kar zadeva včlanitev Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo, Evropska unija včlanitev podpira, ukrepe, ki jo bodo približali članstvu, pa mora sprejeti Rusija sama.

Kar zadeva nov sporazum med Evropsko unijo in Rusijo, se strani strinjata, da bi bilo koristno sprejeti širši nov sporazum. Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusijo, sklenjen v devetdesetih letih, je zastarel v mnogih pogledih. Od devetdesetih let smo doživeli precejšnje spremembe, zato moramo oblikovati nov sporazum, pri katerem smo precej ambiciozni. Lestvico smo postavili visoko; v sporazumu bi radi, če bo le mogoče, zajeli vse vidike odnosov med EU in Rusijo.

Na nekaterih področjih je bil v pogajanjih dosežen napredek. Na drugih področjih se zadeve odvijajo počasneje, tudi na področjih trgovine in naložb. Vsekakor menimo, da morajo biti na področjih trgovine, naložb in energije določbe in zaveze v sporazumu trdne.

Kar zadeva ureditev proste trgovine, soglašamo, da se sporazum o prosti trgovini sklene, če in ko se bo Rusija včlanila v Svetovno trgovinsko organizacijo.

Kar zadeva sprostitev vizumskega režima, gre za zadevo velikega političnega pomena, ki državljane Rusije in državljane Evropske unije zadeva neposredno. Menim, da pri tem prevladuje mnenje, naj se vizumski režim poenostavi, ko bo to mogoče.

Idealno bi sicer bilo vizumsko ureditev sprostiti, z drugimi besedami, vizume ukiniti, seveda pa nas na tem področju čaka še veliko dela. Poleg tega moramo najti ravnovesje med različnimi vidiki, zlasti v zvezi z varnostjo, ukrepi pa morajo biti seveda recipročni.

Kar zadeva Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo, so okoliščine z vidika vizumske politike pri vsaki od teh držav različne, zato zaenkrat ne moremo napovedati, kako hitro se bodo odvijale zadeve pri teh državah v primerjavi s pogovori o vizumski ureditvi, ki so v teku z Rusijo.

  Bernd Posselt (PPE). ─ (DE) Rad bi še enkrat poudaril dve ključni točki. Prva se nanaša na demokracijo, pravno državo in človekove pravice. Tu so pomanjkljivosti najresnejše. Kako intenziven je dialog o teh ključnih zadevah? Loteva se nas občutek, da stanje na teh področjih nazaduje, namesto da bi napredovalo.

Moja druga točka se nanaša na energetsko varnost. Kakšen je konkretni položaj v pogajanjih o energiji?

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. ─ (ES) Gospa predsednica, spoštovani poslanec, znano vam je, da med prednostne naloge oziroma osrednje cilje Unije spada tudi energetska varnost. V Evropski uniji ─ še zlasti glede na to, da je veliko držav članic utrpelo hude posledice ob plinski krizi med Rusijo in Ukrajino na začetku leta 2009 ─ pripisujemo energetski varnosti izredno velik pomen, vsekakor pa jo obravnavamo kot enega od glavnih ciljev Evropske unije, seveda v povezavi z drugim pomembnim ciljem, bojem proti podnebnim spremembam.

Strategija Sveta in predsedstva Sveta na področju energije in energetske varnosti je usmerjena na večjo raznolikost dobaviteljev in virov energije ter prenosa energije. Zato moramo širiti nabor možnosti in se izogibati oligopolom ali pretirani odvisnosti.

Nekatere evropske države so glede energije izrazito preveč odvisne od Rusije, kar je tudi posledica dolgoletne razdelitve Evrope v 20. stoletju in pomanjkanja neposrednih notranjih povezav med evropskimi državami.

Ob izbruhu krize smo ugotovili, da države, ki jih kriza ni prizadela, niso mogle pomagati prizadetim državam, ker nimajo medsebojnih povezav. Zato so srednjeročni in dolgoročni cilji Evropske unije na področju energije skrajno pomembni, zato podpiramo raznolikost virov energije in projekte, kot so projekti Nabucco, Severni tok ali Južni tok, ki sta povezana z Rusijo, ter uvedbo novosti, ki ga zaenkrat v Evropi še nimamo: enotnega energetskega trga. Za uresničitev teh ciljev, kar nam omogoča Lizbonska pogodba, saj uvaja tudi pristojnost na področju energije, ki je prej nismo poznali, je nujna in bistvena vzpostavitev strateških odnosov z Rusijo.

Poleg tega Lizbonska pogodba uvaja tudi druge instrumente v zvezi z zunanjo politiko. Lizbonska pogodba je okrepila evropsko zunanjo politiko: dobili smo predsednika Evropskega sveta in visokega predstavnika, dobili bomo Evropsko službo za zunanje delovanje. Z drugimi besedami, zunanjepolitična vizija Evropske unije je trdnejša, kar bo okrepilo tudi naša pogajanja z drugimi državami na vseh področjih, tudi na ekonomskem in energetskem področju. Tako vizijo odnosov z Rusijo vam torej lahko razgrnem.

Pogajamo se o sporazumu, pri katerem ima področje energije osrednje mesto, ta pogajanja so na začetku in od njih pričakujemo vse najboljše, tako kot pri vsakih pogajanjih pa so tudi v tem primeru pogajanja zelo zahtevna, ki spadajo v niz pogajanj o sporazumu o sodelovanju, ki ga želimo posodobiti, ker smo ─ kot sem že omenil ─ v zadnjih 15 ali 20 letih doživeli precej sprememb. Med nove okoliščine spada tudi to, da moramo z Rusijo vzpostaviti strateške odnose, vsem pa nam je znano, da spada Rusija med države, ki so v zadnjih letih doživele nagloblje spremembe.

  Bogusław Sonik (PPE). ─ (PL) Gospa predsednica, v zvezi z vprašanjem št. 9, ki naj bi ga zastavil v imenu kolegice poslanke gospe Morkūnaitė-Mikulėnienė in je povezano s prejšnjim vprašanjem, bi rad povedal, da Rusija namerava blizu vzhodne meje Evropske unije, na območju Kaliningrada, zgraditi jedrsko elektrarno, podobne elektrarne pa ima tudi Belorusija. Glede na slabe izkušnje s Černobilom nas te elektrarne navdajajo z negotovostjo. Ali bo Svet v naslednjem krogu pogovorov z Rusijo odprl vprašanje varnosti za okolje? Za nas je to vprašanje precej pomembno.

  Janusz Władysław Zemke (S&D). ─ (PL) Rad bi se vrnil k vprašanjema št. 7 in 8 ter odnosom med Evropsko unijo in Rusijo. Gospod López Garrido je upravičeno rekel, da bi morali ti odnosi temeljiti na vrednotah: če to drži, pa ima Evropska unija posebne dolžnosti do borcev za človekove pravice v Rusiji.

V zvezi s tem bi želel vprašati naslednje: ali ne bi bilo prav, da bi politike držav članic EU in celotne EU vsebovale posebna pravila glede vizumov za borce za človekove pravice v Rusiji? Ta pravila bi tem ljudem poenostavila pridobivanje vizumov.

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. ─ (ES) Kar zadeva vprašanje o jedrski varnosti, moram povedati, da odgovornosti na tem področju, ki spadajo na nacionalno raven, urejajo mednarodni sporazumi v okviru Mednarodne agencije za jedrsko energijo, z drugimi besedami, Konvencija o jedrski varnosti, med katere podpisnice spadajo tudi Belorusija, Rusija, Euratom in večina držav članic Evropske unije.

Stališče Sveta je, da bi se moral predlagatelj jedrskega objekta posvetovati s pogodbenicami, v katere bližini bo tak objekt stal, saj so izpostavljene njegovim možnim učinkom. Zato bo moral sporazum o miroljubni uporabi jedrske energije, o katerem se trenutno pogajamo z Rusijo, vsebovati tudi določbe o preverljivih zahtevah glede jedrske varnosti in zdravja ter varnosti delavcev. Rad bi vas tudi spomnil, da te zadeve redno obravnavamo tudi v okviru dialoga med Evropsko unijo in Rusijo o energiji.

Kar zadeva presojo čezmejnih učinkov, Svet upošteva, da je Belorusija podpisnica Konvencije Espoo o presoji čezmejnih vplivov na okolje, ki vsebuje zavezujoče določbe o presoji učinkov na okolje in možnih okoljskih tveganj. Svet pa meni, da v tem primeru za izvedbo presoje učinkov na okolje odgovarjajo predvsem predlagatelji oziroma izvajalci projekta.

Ruska federacija ni podpisnica omenjene konvencije. vsekakor pa želimo, da bi Rusija konvencijo Espoo upoštevala vsaj prostovoljno. Tako ravna že nekaj časa v zvezi z obstoječimi jedrskimi elektrarnami.

In za konec, v zvezi z vprašanjem spoštovanega poslanca glede človekovih pravic v Rusiji: o vprašanjih človekovih pravic smo razpravljali tudi v prejšnji točki dnevnega reda, menim pa, da morajo enaka merila glede varstva človekovih pravic in prijavljanja kršitev človekovih pravic veljati povsod. Torej iz naših obsodb kršenja človekovih pravic ─ po pravici, oziroma celo iz moralne obveznosti ─ ne more biti izključena nobena država, in take kršitve obsojamo, in jih moramo obsojati, tudi, če se dogajajo v Evropski uniji ali v kateri od njenih držav članic.

Povezava s politiko vizumov pa bi pomenila korak, ki bi ga bilo danes zelo težko sprejeti ali uveljaviti. O vizumih tečejo splošna pogajanja. Menim, da bi lahko v okviru teh splošnih pogajanj kdo predlagal drugo ali posebno pot za poenostavitev pridobitve vizuma, kot sem dejal, pa trenutno tečejo z Rusijo širša pogajanja o vizumih in po mojem mnenju se moramo osredotočiti na temo teh pogajanj: splošno ureditev vizumov.

To bi namreč lahko največ prispevalo k prostemu gibanju ljudi, pa tudi, lahko bi rekel, k temu, kar je z vidika Evropejcev in Evrope kot celote najpomembneje, namreč, da bi naše vrednote lahko delili in uživali tudi ljudje zunaj Evropske unije.

  Predsednica. – Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo).

Čas za vprašanja Komisiji se je zaključil.