Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 11. marec 2010 - Strasbourg

5. Razmere v Čilu in strategija humanitarne pomoči EU (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je izjava Komisije o razmerah v Čilu in strategiji humanitarne pomoči EU.

  Janez Potočnik, član Komisije. − Gospod predsednik, to izjavo dajem v imenu svoje kolegice, Kristaline Georgieve, komisarke za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in odzivanje na krizne razmere. Zakaj namesto nje? To je precej jasno in očitno. Komisarka Georgieva je včeraj, 10. marca, prispela v Čile, da bi obiskala področja, ki jih je prizadel nedavni potres in spremljala delo evropskih humanitarnih strokovnjakov in civilne zaščite na terenu.

Takoj po prihodu v glavno mesto Čila Santiago je komisarka Georgieva odpotovala na področja, ki sta jih potres in cunami najbolj prizadela, na obalno regijo okrog mest Constitución, Talca in Concepción.

Na svojem terenskem obisku se je sestala s predstavniki partnerjev ECHO, ki delujejo na tem območju, obiskala bazni kamp centra za nadzor in obveščanje v Pencu in imela dvostranske stike s čilskimi oblastmi v regiji.

Komisarka Georgieva bo zastopala tudi predsednika Barrosa med inavguracijo predsednika Sebastiána Piñera danes popoldne v Valparaísu.

Obsežen potres in poznejši cunami, ki je stresel Čile v zgodnjih urah v soboto, 27. februarja, je strašna tragedija. Zadnje uradne številke kažejo, da je umrlo najmanj 528 ljudi, po pričakovanjih pa se bo to število še povečalo. Prizadetih je več kot dva milijona ljudi. Škoda na infrastrukturi je ogromna in pol milijona domov je resno poškodovanih.

Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednica Komisije, Cathy Ashton, je isti dan poklicala zunanjega ministra Čila, Mariana Fernándeza, da je izrazila naše sožalje družinam žrtev in nakazala našo pripravljenost, da zagotovimo pomoč in podporo.

Takoj, ko so prišle novice o potresu, je bil uporabljen sistem odzivanja ECHO na izredne razmere. Mehanizem civilne zaščite EU je udeleženim državam takoj izdal sporočilo o predpripravljenosti. Krizna soba centra za nadzor in obveščanje je delovala ves čas prvega konca tedna in pridobivala poročila o obsegu in učinku potresa ter določala sredstva civilne zaščite, ki bi bila lahko na voljo za hitro uporabo. Komisarka Georgieva je čez dan odšla v krizno sobo usmerjat operacije.

Številne države članice Evropske unije so obvestile center o pomoči, ki so jo odposlale ali ponudile. Ta vključuje osebje in opremo, ki je bila že poslana v Concepción iz Španije, Nemčije, Francije in Združenega kraljestva, finančne zaveze iz Finske, Združenega kraljestva in Nizozemske ter ponudbe mostov, šotorov, poljskih kuhinj in generatorjev iz Bolgarije, Slovaške, Švedske in Avstrije.

Čilske oblasti so sporočile, da sprejemajo ponudbe pomoči, ki so jih dale države članice Evropske unije.

Hkrati se je sprožil sistem humanitarnega odzivanja Komisije na izredne razmere iz Bruslja in regionalnega urada ECHO iz Manague, ki pokriva Latinsko Ameriko.

Vzpostavljen je bil stik za financiranje po hitrem postopku s potencialni partnerji, ki so sposobni zagotoviti takojšnjo pomoč, in mobilizirani so bili terenski strokovnjaki ECHO, da ob prvi priložnosti odpotujejo na potresno območje. V nedeljo zjutraj je bil sprejet sklep o treh milijonih primarne nujne pomoči. Zdaj so sklenjeni sporazumi o nepovratnih humanitarnih sredstvih s štirimi partnerskimi agencijami: Telecomom Sans Frontières iz Francije za zagotovitev nujnih telekomunikacijskih storitev; zdravstveno organizacijo Pan-American in španskim Rdečim križem za pomoč pri ponovni vzpostavitvi zdravstvenih storitev in z nemškim Rdečim križem za dobavo zaklonišč, varne vode in osnovnih gospodinjskih potrebščin.

ECHO je dal ekipo dveh strokovnjakov za humanitarno pomoč, ki sta prišla v Čile v ponedeljek, 1. marca, zjutraj, da sta ocenila potrebe in se srečala z oblastmi in potencialnimi izvajalskimi partnerji. Še dva člana ekipe sta prispela naslednji dan in nekaj dni pozneje se jim je pridružil še peti.

V Čilu je zdaj tudi mehanizem civilne zaščite EU z ekipo šestih strokovnjakov. Štirje delajo v potresni coni blizu Concepcióna, dva pa sta nameščena v Santiagu, da vzpostavljata zvezo z oblastmi in usklajujeta odzivanje držav članic Evropske unije.

Humanitarni strokovnjaki ECHO in ekipa civilne zaščite EU skupaj z OCHA in nekaterimi agencijami ZN ocenjujejo najbolj prizadeta območja.

  Michèle Striffler, v imenu skupine PPE. – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, kot je bilo že prej rečeno, je bil potres v Čilu, čeprav je bil močnejši od tistega, ki so ga doživeli na Haitiju, in mu je sledil še cunami, vsekakor manj smrtonosen, zahvaljujoč sistemu za zgodnje opozarjanje, ki je deloval, in prebivalstvu, ki je bilo bolje pripravljeno na nesreče, ter trdni državi, ki se je bila sposobna odzvati.

Pozdravljam hiter odziv Evropske komisije in držav članic. Takoj je bil aktiviran Center za nadzor in obveščanje v okviru Evropske komisije, sprejet je bil sklep o nujni humanitarni pomoči, da se dodeli 3 milijone EUR za neposredne potrebe, in na krizna območja so bili poslani strokovnjaki iz Generalnega direktorata za humanitarno pomoč (GD ECHO), da ocenijo potrebe.

Rada bi pohvalila predvsem takojšnji javni odziv komisarke Georgieve, ki je prispela včeraj v Santiago in bo obiskala prizadeta območja.

Naravne nesreče so večinoma nepričakovani dogodki. Če bi radi ohranili življenja na področjih, ki so dovzetna za naravne nesreče, je bistvenega pomena, da se zmanjša tveganje z boljšo pripravljenostjo in stavbami, ki ustrezajo namenu. Prav tako je pomembno, da se zagotovi, da razvojno sodelovanje vključuje zmanjšanje tveganja nesreče, to se pravi, priprave na nesreče, ublažitev njihovih posledic, predvsem pa njihovo preprečevanje.

  María Muñiz De Urquiza, v imenu skupine S&D. – (ES) Gospod predsednik, najprej bi rada v imenu delegacije znotraj skupnega parlamentarnega odbora EU-Čile izrazila našo solidarnost s čilskimi prebivalci, Parlamentom in vlado po katastrofalnem potresu, ki se je zgodil 27. februarja in kateremu je od takrat sledilo že več kot dvesto popotresnih sunkov.

Najmanj 500 ljudi, med njimi dva Evropejca, je umrlo in potresi so prizadeli 2 milijona Čilencev. Najbolj prizadeto je bilo pleme Mapuče, kajti njihova zemlja leži v treh od štirih južnih regij države.

Rada bi izrekla našo hvaležnost tudi vsem ljudem, ki so nesebično sodelovali in vsem strokovnjakom, ki so pomagali žrtvam. Čilski ljudje so dokazali, da so se sposobni spopasti z izzivi v zelo zapletenih razmerah. Rada bi čestitala predsednici Bachelet za takojšnje reševanje, ki ga je sprožila njena vlada pri obvladovanju položaja, ki ga je povzročil strašen potres z uničevanjem stanovanj in infrastrukture.

Čilska vlada je delovala hitro in pokazala resnost in odgovornost pri določanju posebnih področij, kjer je potrebna pomoč; solidarnost je pokazala tudi mednarodna skupnost, kar je dokaz odličnih odnosov Čila z njegovimi sosedami in strateškimi partnerji.

Rada bi čestitala tudi novi vladi Sebastiána Piñera, ki danes prevzema dolžnost, in ga spodbudila v prizadevanjih za obnovo, pri kateri upam, da bo lahko računal na polno podporo Evropske unije.

Čile, ki je prijatelj in partner Evropske unije, je razvita država in član Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj; vendar pa bodo stroški obnove veliki, ocenjuje se, da bodo znašali kar 20 milijonov USD, kar pomeni 15 % čilskega BDP. Zato pozivam Evropsko unijo, naj da čilskim oblastem na voljo vsa orodja za pomoč pri tej obnovi. Čile bo potreboval mednarodna posojila in Evropska investicijska banka, s katero je Čile pravkar podpisal sporazum, bi morala pomagati s financiranjem projektov obnove.

Evropska unija s španskim predsedstvom je vzpostavila mehanizem za usklajevanje pomoči z Združenimi narodi in delovno skupino za čas po nesreči; evropska komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in odzivanje na krizne razmere pa naj bi prišla na teren v naslednjih nekaj dneh. Upajmo, da se bo Komisija, ne da bi pri tem prezrla druge enako nujne zaveze, kot je položaj na Haitiju, potrudila, da izpolni pričakovanja čilskega prebivalstva.

  Izaskun Bilbao Barandica, v imenu skupine ALDE. – (ES) Gospod predsednik, uporabiti moramo več kot samo besede, da pokažemo svojo solidarnost z državo, ki je doživela takšno nesrečo kot Čile, in danes smo to slišali od predstavnika Komisije.

Čile je bil za nas v preteklosti vir zaščite in azil. Tam živi na primer velika skupnost Baskov, ki so se izselili na to območje iz gospodarskih razlogov v 19. stoletju in iz političnih v 20. stoletju.

Zato je treba besede v tem primeru podpreti z dejanji in zadovoljna sem s hitrim ukrepanjem Evropske unije, ki je takoj poslala 3 milijone EUR pomoči za financiranje operacij; veseli me tudi odziv visoke predstavnice gospe Ashton in čestitam komisarki Georgievi, ki je hitro ukrepala in včeraj zagotovila Čilu spodbudo in uvedbo tistega, kar je tam potrebno na terenu.

Zadovoljna sem z načinom, kako deluje novi sistem Evropske komisije za humanitarno pomoč civilne zaščite, s pomočjo, ki so jo zagotovile evropske institucije, in sodelovanjem, ki je bilo vzpostavljeno prek različnih agencij.

V takšnih časih je Evropa imela in še vedno ima možnost utrditi svojo vodilno vlogo na mednarodnem prizorišču, sodelovati neposredno s prizadetimi in pomagati pri usklajevanju pomoči, ki jo organizirajo države članice in regije.

Rada bi poudarila dejanja predsednice Bachelet, ki je spet pokazala, kako je treba voditi politiko, in izkazala veliko humanitarnost in tesno sodelovanje z gospodom Piñero, ki danes prevzema predsedovanje; prav tako bi rada čestitala tudi njemu za zgleden način, kako je pustil ob strani politiko in se odzval na izziv, tako kot to potrebuje njegova država.

V imenu Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo bi rada izrazila svojo solidarnost, podporo vsem operacijam, ki se izvajajo, in sožalje vsem družinam 528 ljudi, ki so umrli, in tistih, ki so pogrešani, ter ljudem, ki so ostali brez svojih domov.

Pred kratkim smo obiskali to področje na misiji za opazovanje volitev z delegacijo znotraj skupnega parlamentarnega odbora EU-Čile. Imeli smo priložnost opazovati projekte, ki se tam razvijajo, in videli smo, da je Čile model za gospodarski in socialni razvoj regije v južni coni.

Moramo zagotoviti, da potres ne bo prekinil tega napredka v smeri gospodarskega in socialnega razvoja.

  Raül Romeva i Rueda, v imenu skupine Verts/ALE. – (ES) Gospod predsednik, za začetek naj ponovim, kar sta rekli gospa Muñiz in gospa Bilbao, ker menim, da je prva stvar, ki jo moramo narediti, to, da pokažemo solidarnost Evropske unije s čilskim prebivalstvom in čilskimi institucijami, ki jih zelo dobro zastopata predsednica Bachelet in novoizvoljeni predsednik Piñera.

Drugič, mislim, da je pomembno tudi to, da si zapomnimo, da so naravne nesreče navadno vsesplošne in se ne menijo za bogastvo ali revščino ljudi. Udarijo vse enako. Vendar je jasno tudi to, da revni trpijo najbolj in da je posebno težka obnova revnih območij.

Zato mislim, da je pomembno, da ne upoštevamo le ukrepov za oživitev in obnovo, ki so potrebni po nastopu nesreče, temveč v številnih primerih tudi ponovno preučimo nekatere gradbene elemente in moje vprašanje se nanaša na to točko. Če smem, komisar, bi rad vprašal nekaj v zvezi s posebno zadevo, ki se nanaša na državni strateški dokument, ki ga ima Evropska unija s Čilom.

Koliko od 41 milijonov EUR, namenjenih za obdobje 2007–2013, bo porabljeno konkretno za krepitev infrastrukture, kot so ceste in prevoz? Koliko se bo porabilo za izboljšanje stanovanjske gradnje, da bi zagotovili ljudem, da bodo v primeru morebitnih nezaželenih nesreč v prihodnje bolje pripravljeni na takšne razmere? Nazadnje, kolikšen delež teh sredstev je že rezerviran za te namene?

  Tomasz Piotr Poręba, v imenu skupine ECR. – (PL) Potres v Čilu je zahteval več sto žrtev in domove je izgubilo več kot pol milijona prebivalcev. Pokažimo danes solidarnost s Čilom in ne pozabimo, da ljudje tam še vedno trpijo zaradi pomanjkanja higienskih zalog in dostopa do pitne vode, pa tudi zaradi pomanjkanja hrane, zdravil in odej. Poleg tega ljudi nadlegujejo kriminalne združbe, ki ropajo zapuščene trgovine in hiše. Mi, kot Evropska unija, moramo storiti vse, kar je v naši moči, da bomo preprečili, da bi ljudje, ki so izgubili vso svojo lastnino in v številnih primerih člane družine, postali žrtve tatov, ki prežijo na njihovo trpljenje.

Dobro je, da smo se odločili poslati 3 milijone EUR za takojšnje potrebe. Ne smemo pa pozabiti, da so v Čilu še vedno mesta, ki jih pomoč še ni dosegla zaradi poškodb, ki so nastale na cestah in mostovih. Nedavni dogodki v Čilu in na Haitiju pa tudi finančna pomoč iz Evropske unije so pokazali, da je treba kljub temu še izboljšati mehanizme dajanja pomoči državam, ki so jih prizadele nesreče.

Solidarnost s Čilom je zelo lepa stvar in dobro je, da Evropska unija kaže to solidarnost. Ne pozabimo pa seveda, da se ne smemo ustaviti zgolj pri solidarnosti, ampak moramo podpirati Čile tudi v prihodnje.

  Fiorello Provera, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, želim vam hitro obnovo. Najprej bi rad izrazil solidarnost z vsemi tistimi, ki jih je prizadela ta naravna nesreča. Na žalost se zaradi velikih potresov še naprej dogajajo tragedije. V razmerah kot so te, z vsesplošnim uničenjem zgradb in infrastrukture ter na tisoče mrtvih, je pomembno, da se nenehno izboljšuje usklajevanje med civilno zaščito in službami za storitve v sili, da ne bi prišlo do prekrivanja prizadevanj in zapravljenih sredstev. Evropska unija je v Čilu hitro posredovala, vendar mora sodelovati z lokalnimi oblastmi, da bodo opredeljene potrebe in da se bo pomoč učinkovito usklajevala.

Danes zjutraj je tisk sporočil novico, da so polovico pomoči, ki so jo Združeni narodi dali Somaliji, ukradli lokalni partner, nekaj uradnikov ZN in islamski militantneži. En vidik, ki ga je treba upoštevati, je torej preglednost zbirke javnih in zasebnih donacij in učinkovitost distribucije pomoči, pripravljene za prebivalstvo. Darežljivost se ne sme zlorabiti in treba je uvesti strog sistem nadzora, ki preprečuje, da bi se denar zapravil ali ukradel, zlasti, kadar se pomoč pošilja v zelo oddaljene države, kjer so zaradi krize morda oslabljene institucije.

  Diane Dodds (NI). - Gospod predsednik, naši ljudje bodo veseli, ko bodo slišali za pozitivno akcijo pomoči ljudem v Čilu. Vse nas je ganila njihova stiska.

Vendar bi rada danes naslovila pripombe na splošnejša vprašanja strategije humanitarne pomoči. Evropska komisija je zelo ponosna, da se lahko razglasi za eno največjih svetovnih donatork humanitarne pomoči. Njen mandat, izjavlja, je reševati in ohranjati življenje, iskati zatočišče za razseljene in pomagati svetu zagotavljati pripravljenost na naravne nesreče. To so resnično plemenite želje. Vendar denar, ki se podari, ni last Komisije. Je britanski, nemški, francoski – dejansko je to denar 27 nacionalnih držav. V času gospodarske krize bi bilo treba vsaki od teh držav dati priznanje za njena hvalevredna prizadevanja. Morda bi morala Komisija to v dokumentih pokazati in priznati prizadevanja tistih, ki dejansko darujejo. To niso politična elita in apartčiki, ampak navadni ljudje iz navadnih skupnosti.

Medtem ko je res, da države v razvoju potrebujejo pomoč, je res tudi, da potrebujejo našo podporo pri vzpostavljanju in vzdrževanju verodostojnih demokratičnih struktur. Potrebujejo našo pomoč pri gradnji močne in neovirane civilne družbe. Potrebujejo tudi našo pomoč – in, kar je najpomembnejše, našo iskrenost – pri opozarjanju na zločine političnih režimov, ki poskrbijo za to, da navadni ljudje še naprej živijo v revščini in potrebi.

  Georgios Papastamkos (PPE). – (EL) Gospod predsednik, nedavni velikanski, katastrofalen potres v Čilu, kmalu po tragediji na Haitiju, je vzel življenje stotinam ljudi in povzročil obsežno škodo na zgradbah v državi, zlasti na območju Concepcióna.

Moramo stati ob strani žrtvam in njihovim družinam in dati odkrito izjavo o solidarnosti. Moramo podpirati državo, s katero imamo tesne in prijateljske vezi in ki ima eno najmočnejših gospodarstev v regiji ter je razvojno merilo za sosednje države. To je bilo ugotovljeno v okviru skupnega parlamentarnega odbora.

Spomnil bi vas, da sta Evropska unija in Čile podpisala pridružitveni sporazum, ki je začel veljati leta 2005 in ki zagotavlja politično in gospodarsko sodelovanje in skupne ukrepe v globalnem obsegu. Poleg tega, kot je bilo že navedeno, je Evropska komisija sprejela šestletni strateški razvojni načrt za Čile za obdobje 2007–2013, ki predvideva porabo sredstev Skupnosti s strani te latinskoameriške države za regionalne in sektorske programe, ki jih je uvedla nedavno izvoljena vlada države.

Takojšnja objava finančne podpore in vseh drugih stvari, ki jih je Komisija danes omenila, je spodbudna. Vendar bi rad poudaril, da moramo čim prej olajšati sprostitev sredstev, namenjenih v okviru prej navedenega strateškega okvira EU-Čile, da bo mogoče takoj obravnavati posledice tega nedavnega potresa za infrastrukturo in nadaljnji razvoj države.

  Enrique Guerrero Salom (S&D). - (ES) Gospod predsednik, želel bi začeti z izrazom solidarnosti s čilenskim prebivalstvom in ta solidarnost je bila izražena tudi prebivalcem Haitija, Turčije in Peruja, ki so prav tako pred kratkim doživeli naravno nesrečo.

Solidarnost je ena od tipičnih značilnosti Evropske unije in to solidarnost moramo v prihodnosti še okrepiti.

Na srečo je Čile država z daljnosežno zmogljivostjo za odzivanje v času take naravne nesreče, veliko območij sveta pa nima te iste zmogljivosti.

Zato bi rad omenil evropsko strategijo za humanitarno pomoč. Naš odziv bi bil lahko celo učinkovitejši, lahko bi bil hitrejši in uspešnejši, vse dokler se gibljemo v pravi smeri. Katera pa je prava smer? Prvič, po mojem mnenju, potrebujemo večjo usklajenost med državami članicami, njihovimi ustreznimi humanitarnimi agencijami in institucijami Evropske unije.

Drugič, potrebujemo boljšo usklajenost med Evropsko unijo in mednarodnimi organizacijami za humanitarno pomoč, zlasti Združenimi narodi.

Tretjič, potrebujemo večjo usklajenost med vojaškimi in humanitarnimi akterji. Moramo ohranjati varnost civilnega prebivalstva in humanitarnih skupin ter hkrati vzdrževati neodvisnost, nevtralnost in nepristranskost humanitarne pomoči in spoštovanja mednarodne zakonodaje.

Če naj bi bila humanitarna pomoč in krizni odziv Evropske unije temeljni sestavni del našega zunanjepolitičnega delovanja, potrebujemo več človeških in finančnih virov.

Barnierjevo poročilo lahko izkoristimo za ustanovitev evropskih prostovoljnih enot in – glede na to, da je tukaj komisar Piebalgs, bi dodal – za okrepitev in boljšo usklajenost povezave med humanitarno pomočjo in politikami obnove in razvoja.

  Jim Higgins (PPE). - Gospod predsednik, soglašam z vsem, kar je dejal gospod Guerrero Salom v zvezi z našim odzivom. Moram reči, da sem bil na začetku šokiran, ko sem slišal, da namerava Evropska unija – baronica Ashton – donirati okrog 3 milijone EUR. Znesek 3 milijone EUR ni nič glede na povzročene posledice in škodo ter uničenje.

Zadnjič, ko smo bili tukaj – pred štirimi tedni – smo razpravljali o Haitiju. Danes zjutraj smo razpravljali o nevihti Xynthia v Evropi in razpravljali smo tudi o škodi zaradi čilskega potresa, ki se je zgodil pred malo več kot dvema tednoma. Potem je prišel popotresni sunek moči 6,6, ki je bil že sam po sebi popolnoma rušilen.

Škoda je tu. Posledice so tu. Statistika je tu. Govorimo o 500 000 (pol milijona) uničenih hiš. Te je treba obnoviti in tu moramo priskočiti s praktično pomočjo. Mrtvih je približno 540 ljudi in mrtve še vedno izkopavajo iz ruševin. Že samo to je naravna nesreča. Vendar govorimo še o skupnem računu 22 milijard EUR. Res moramo zvišati naš posebni prispevek v tem smislu.

Ena od točk za prepričevanje v zvezi z Lizbonsko pogodbo – in vemo, da smo mi na Irskem zavrnili prvo Lizbonsko pogodbo – je bila, da bomo imeli takojšnji humanitarni odziv na naravne nesreče. Moram reči, da se ne glede na to, ali gre za Haiti, južno Evropo ali razmere v Čilu, nismo odzvali. Vem, da so šele prvi dnevi, a res moramo hitro kaj storiti. Kar je potrebno prej kot vse drugo, je praktična pomoč: (a) denar, (b) čista voda, (c) ponovna oskrba z elektriko in (d) čim hitrejša ponovna vzpostavitev in zagon gospodarstva.

  Agustín Díaz de Mera García Consuegra (PPE). - (ES) Gospod predsednik, včeraj sem govoril s senatorjem Pizarrom, ki je pred nekaj urami postal predsednik čilskega senata. Danes bo gospod Pizarro predal predsedniku Piñeri predsedniški trak. Upam, da bo se predsednik Piñera zavezal za učinkovito obnovo in rad bi čestital predsednici Bachelet za njeno vodenje te krize.

Gospod predsednik, dovolite, da izrazim svojo solidarnost in bratsko naklonjenost do ljudi v Čilu po strašnih potresih in cunamiju, ki so jih doživeli v Concepciónu, Biobíu, Temucu in Valparaísu. Prepričan sem, da bodo pogumni ljudje v Čilu sposobni premagati te katastrofalne razmere, kot že v preteklosti. Dovolite, da še enkrat ponovim svojo naklonjenost in najglobljo solidarnost s Čilom.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, glede na uničujoče posledice potresa stopnje 8,8 v Čilu morate priznati županu Concepcióna, da je 24 ur večnost za vsakogar, ki leži zakopan pod ruševinami. Čeprav so oblasti in reševalne službe v tej latinskoameriški državi nedvomno dobro pripravljene na morebitne potrese, pomoč za več kot 2 milijona prizadetih ljudi zaradi logističnih težav ni prišla dovolj zgodaj na vsa prizadeta območja. Enote, ki so že tako zamujale, je oviral še kaos. Prebivalstvo je bilo prisiljeno zbežati na vrhove svojih streh in postaviti cestne zapore, pa ne le zaradi strahu pred popotresnimi sunki, temveč tudi zaradi strahu pred zločinci. Čile je verjetno dovolj uspešen, da lahko sam poskrbi za tiste, ki jih je prizadel potres, vendar je hvala bogu potlačil svoj ponos in zaprosil za pomoč tudi EU.

Iz tega se moramo tudi mi kaj naučiti, namreč, da v izrednih razmerah zunanji sloj civilizacije kaj hitro odpade in da je 24 ur lahko predolgo. V tem duhu morajo biti učinkoviteje pripravljeni načrti za izredne razmere in usklajevanje pomoči v sili, tudi znotraj EU.

  Janez Potočnik, član Komisije. − Gospod predsednik, vsi smo bili šokirani nad obsegom naravne in človeške katastrofe. S hitro mobilizacijo sistema odzivanja ECHO na izredne razmere in mehanizma EU na področju civilne zaščite smo bili kmalu po potresnem sunku sposobni ponuditi usklajeno in praktično pomoč.

Kot sem že omenil, je bila pomoč, ki so jo dale ali ponudile številne države članice EU, pomembna.

Poleg humanitarnih in drugih ukrepov, ki sem jih opisal, velja omeniti, da sta v torek v Luxembourgu Evropska investicijska banka in Čile, kot je dejal spoštovani poslanec, podpisala okvirni sporazum, ki bo banki omogočil delovanje v Čilu.

Ta razvoj poudarja čudovito stanje odnosov med Evropsko unijo in Čilom in našo skupno zavezo nadaljevanju širjenja in poglabljanja partnerstva. Je tudi izredno dobro časovno usklajen, ker je EIB lahko dodatno orodje za Evropsko unijo za delo s Čilom pri srednje- in dolgoročni obnovi, ki je že v teku.

Glede konkretnega vprašanja o državni strategiji za Čile in porabljenih 41 milijonih EUR: 25 milijonov EUR je bilo porabljenih v prvi tranši, 15,6 milijonov EUR ostaja za drugo. Normalno bi to razdelili 50 % za socialno kohezijo, 50 % za inovacije in konkurenco. Ponudili smo, da to preusmerimo na obnovo, ki se spremlja. Do zdaj od čilskih oblasti še ni bilo zahtev, vendar se lahko ta sredstva iz obeh naslovov usmerijo seveda v obnovo.

Čilske oblasti niso dale še nobenega posebnega zahtevka Evropski uniji, da bi pomagala pri obnovi. Kot sem omenil, predsednik Piñera danes nastopi funkcijo. Gotovo bo dal največjo prednost ocenjevanju in količinski opredelitvi škode ter načrtovanju obsežnih prizadevanj, ki bodo potrebna.

Komisija je pripravljena razmisliti o vsaki zahtevi, ki bo morda posredovana. Kot sem že prej omenil, dejstvo, da bo Evropska investicijska banka zdaj sposobna poslovati v Čilu, daje na izbiro dodaten instrument poleg tistih, ki so vam že na voljo.

Prav tako velja spomniti, kar ste nekateri od vas tudi že omenili, da je Čile dober primer razvoja. Dejansko je v nasprotju z večino latinskoameriških držav neto upnik. Odhajajoči finančni minister je prejšnji petek osvetlil dejstvo, da so v nasprotju z drugimi tragedijami, ki so prizadele čilsko prebivalstvo, prebivalci in čilska država tokrat imeli tudi lastna sredstva.

Torej, za konec, Evropska unija – ljudje, regije in države v Uniji – stoji z ramo ob rami s Čilom v tej nesreči in tako to mora biti v civiliziranem in humanem svetu.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Pisne izjave (člen 149)

  António Fernando Correia De Campos (S&D), v pisni obliki. – (PT) Po potresu na Haitiju smo se spet srečali s strašno katastrofo z 800 potrjenimi žrtvami in škodo, ki znaša približno 15 % čilskega BDP. Po navedbah čilske predsednice, gospe Bachelet, je prizadetih 80 % prebivalcev, državna infrastruktura pa je resno poškodovana.

Še enkrat, EU je prevzela svojo odgovornost kot prednostna trgovinska partnerica te države, kot primarna trgovinska partnerica in primarni trg za čilski izvoz. EU se je odzvala z zagotovitvijo 3 milijonov EUR nujne pomoči, evropski strokovnjaki civilne zaščite pa so na terenu in ocenjujejo najnujnejše potrebe.

Naravne katastrofe, ki prizadevajo svet, kot so potresi in smrtonosne nevihte, ki smo jim priča zadnje čase v EU, nas silijo v razmislek o vzorcu humanitarne pomoči in izrednih razmerah, ki zahtevajo hiter, prizadeven in usklajen odgovor.

EU je dokazala učinkovitost in sposobnost za odziv. Tudi Parlament poleg tega, da izraža Čilu iskreno sožalje, skozi to razpravo kaže zavezanost, da bo pomagal pri obnovi države, ki jo je 27. februarja tako hudo poškodoval potres.

(Seja je bila prekinjena ob 11.40 in se je nadaljevala ob 12.00)

PREDSEDSTVO: GOSPOD PITTELLA
podpredsednik