Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 11. marec 2010 - Strasbourg

9. Obrazložitev glasovanja

Ustna obrazložitev glasovanja

Predlog resolucije RC-B7-0169/2010

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) V skladu z vladnimi arhivi in razpoložljivo literaturo je komunistični režim na Slovaškem v letih od 1948 do 1989 obsodil 71 168 ljudi za domnevne politične zločine.

Ni boljšega načina za počastitev spomina na te politične zapornike in zapornike vesti, kot je aktivno spodbujanje širjenja svobode in demokracije tam, kjer se je zdela nedosegljivi luksus. Pozivi Evropske unije do zdaj niso naleteli na odziv. Vendar sem globoko zaskrbljen nad položajem političnih zapornikov na Kubi in zato pozivam Svet in Komisijo, da sprejmeta učinkovite ukrepe, ki so potrebni za izpustitev političnih zapornikov, in naj podpreta in zagotovita njihovo delo v vlogi varuhov človekovih pravic. Za državljane Kube …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Filip Kaczmarek (PPE). – (PL) Gospod predsednik, podprl sem sprejetje predloga resolucije o Kubi. Odkrito rečeno, ne razumem, zakaj evropski prijatelji Fidela Castra tako zagrizeno branijo zamisel propadle in demoralizirane revolucije. Ali gre morda za to, da se bodo ljudje samo ob smrtnih žrtvah režima, ki naj bi bil napreden, zavedli, da je na Kubi potrebna sprememba? Včasih posamezne žrtve prispevajo k zgodovinskim spremembam. Upam, da bo tudi tokrat tako. Hkrati pa ne bi rad, da bi bilo tam še več žrtev, ki bi jih povzročil dogmatizem oblasti ali njihova nesposobnost, da bi analizirali lastno stališče in se spremenili.

Prav tako ne morem sprejeti dejstva, da so številne države AKP zavzele povsem nekritičen pogled na značaj in pomen socialnega in političnega sistema, ki je bil zgrajen na Kubi. Globoko sem prepričan, da je to napačno razumevanje solidarnosti. Bolj pošteno bi bilo, da bi priznali to, kar je bilo doseženo na Kubi, vendar bi hkrati obsodili, kar je bil neuspeh in kar je protisocialno, nehumano in uničujoče.

  Ramón Jáuregui Atondo (S&D). – (ES) Gospod predsednik, rad bi spregovoril v imenu gospe Muñiz in pojasnil, zakaj je španska delegacija znotraj Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu glasovala proti spremembi 2, ki jo je podala Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice, čeprav je sprememba zahtevala, da se podpre špansko predsedstvo v pogajanjih s Kubo.

Prvič, dovolite, da vas spomnim na dejstvo, da ne moremo podpreti sprememb, ki jih je predložila skupina, ki se je hotela sama odmakniti od resolucije kot celote, in da nam naša zaveza vsem političnim skupinam, ki so podpisale resolucijo, ne dovoljuje, da bi podprli delno spremembo dokumenta.

Drugič, sprememba 2, ki jo je vložila skupina GUE/NGL, ni v skladu s stališčem, ki ga je sprejelo špansko predsedstvo, ki skuša doseči soglasje v Evropski uniji, da bi prenovili naš okvir za odnose s Kubo, vendar ne bi povsem ukinili skupnega stališča, tako kot zahteva sprememba.

To je naš razlog za zavrnitev spremembe.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) V čast mi je, da danes podprem resolucijo o zapornikih vesti na Kubi, ne le kot poslanka iz nekdanje totalitarne komunistične države, temveč tudi zato, ker sem v preteklosti osebno spoznala kubanske oporečnike, predvsem zdravnika dr. Darsíja Ferrerja, ki je skupaj z drugimi zaprt od julija lansko leto.

Potem, ko sem se vrnila, sem obvestila Parlament o žalostnem stanju v zdravstvenem sektorju in rada bi še enkrat poudarila, da ljudje, ki niso člani komunistične stranke in nimajo dolarjev, nimajo dostopa do zdravil. Dr. Darsí Ferrer je pomembna osebnost v Havani, ki je pomagal oporečnikom, da so dobivali zdravila. Zdaj je za rešetkami.

Zelo me veseli, da smo sprejeli to resolucijo, ki je zelo močna resolucija in tudi jasen izziv evropskim oblastem, naj nadaljujejo s prizadevanji za demokratične spremembe na Kubi.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, kdo bi si mislil pred 20 leti, ko je bil evropski zrak nasičen z opečnatim prahom padajočih zidov in vzkliki svobode, da bo rdeča zastava danes še vedno plapolala nad Havano in da bo Fidel Castro mirno umiral v postelji na tem soparnem karibskem otoku.

Sola mors tyrannicida est, pravi moj rojak, Sir Thomas More: smrt je edini način, da se znebiš tirana.

Komunistični režim na Kubi ohranjata dve stvari. Prva je napačno usmerjena ameriška blokada, ki je dovoljevala Castru in njegovemu režimu, da je za vse pomanjkanje sodržavljanov raje krivil zunanji imperializem kot napačno vodenje gospodarstva v komunizmu; in druga je prizanesljivost nekaterih v Evropi, vključno s tem parlamentom, ki imajo odvratne dvojne standarde, po katerih opravičujejo zlorabo človekovih pravic in zanikanje demokracije na Kubi z utemeljitvami, da od tam prihajajo zdravniki in balerine.

Upam, da bo ta parlament dozorel in bodo nekateri v tem parlamentu videli dlje od svojih študentskih dni, ko so nosili majice Che Guevara. Prišel je čas za tvorno sodelovanje z demokratičnimi silami na Kubi. Zgodovina nam bo oprostila.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, glasoval sem za resolucijo o Kubi, ker je v celoti precej kritična do totalitarnega režima v Havani. Hkrati bi rad izkoristil to priložnost za poziv Svetu, naj neha s svojimi poskusi normaliziranja odnosov s Kubo, dokler imamo še vedno opravka s komunistično diktaturo, ki grobo krši človekove pravice.

Prav tako bi pozval novo visoko predstavnico, naj ne sledi usmeritvi, ki jo je sprejela Komisija v prejšnji zakonodaji. Tu se sklicujem, na primer, na gospoda Louisa Michela, ki je večkrat obiskal Kubo, ne da bi usmeril kakršno koli kritiko na tamkajšnje stanje človekovih pravic in demokracije. Za Evropsko unijo je povsem nesprejemljivo, da se prilizuje komunističnemu režimu na Kubi.

Predlog resolucije B7-0148/2010

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, v podpori predlogu resolucije sem želel izraziti podporo vlaganju v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami. Načrt SET je lahko učinkovit in verodostojen samo, če se pravilno financira in to vključuje financiranje iz zasebnih virov. Argumenti v prid nujnosti takih ukrepov so predvsem sedanji gospodarski položaj, v katerem se je znašla Evropa, nevarne podnebne spremembe in grožnje energetski varnosti. Zahvaljujoč najnovejšim raziskavam in tehnologijam se je pojavila priložnost, da se ta kriza premaga, hkrati pa podpira tudi ukrepe, povezane s podnebnimi spremembami. To je tudi priložnost za evropsko kmetijstvo in način za ustvarjanje novih delovnih mest na podeželju v nekmetijskem sektorju, zlasti na področju ustvarjanja virov obnovljive energije.

  Jan Březina (PPE). – (CS) Tudi jaz sem glasoval za predlog resolucije o vlaganju v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (načrt SET), ker je to po mojem mnenju ključni instrument za preoblikovanje Unije v inovativno gospodarstvo, sposobno izpolnjevati zahtevne cilje. V tem smislu menim, da je bistveno, da Komisija v tesnem sodelovanju z Evropsko investicijsko banko najpozneje do leta 2011 predloži celovit predlog o instrumentu za vlaganje v energijo iz obnovljivih virov, energetsko učinkovite projekte in razvoj inteligentnih omrežij. Z roko v roki s tem bi morala potekati krepitev vloge Evropske investicijske banke pri financiranju projektov na področju energije in zlasti projektov z višjimi stopnjami tveganja.

Kategorično zavračam izkoriščanje teme o nizkoogljičnih tehnologijah za zadajanje nizkih udarcev jedrski energiji pri predstavitvah poslancev z leve strani političnega spektra. Menim, da je jedrska energija čista energija, ki prispeva k trajnostnemu razvoju.

  Marek Józef Gróbarczyk (ECR). – (PL) Ne morem podpreti resolucije, čeprav je izjemno pomembna za evropsko gospodarstvo. Treba je opozoriti, da resolucija zagotavlja ogromno koncentracijo denarja le na nekaterih področjih in le v nekaterih vejah energetske industrije – na „zelenih“ področjih. To se bije s pojmom energetske solidarnosti z državami, ki se zanašajo v glavnem na premog. Poljske energetske potrebe temeljijo na premogu, zato je gladek prehod na zeleno gospodarstvo za nas izredno pomemben. Rezultat takih ukrepov na Poljskem ne bi bilo ustvarjanje delovnih mest, temveč bi jih morali zapirati. V času krize je to izredno težko in za Poljsko bi bilo škodljivo.

Predlog resolucije RC-B7-0139/2010

  Sophie Auconie (PPE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, 27. in 28. februarja se je nad Francijo zgrnila nevihta Xynthia. Skoraj 60 ljudi je umrlo in več sto tisoč jih je utrpelo znatno škodo.

Evropska unija mora biti ob tej tragediji za zgled. Zato sem osebno pomagala pri pripravi te resolucije, ki poziva Evropsko komisijo, naj bo izredno odzivna. Pričakujemo, da bo zagotovila finančno pomoč za uničena območja s pomočjo Solidarnostnega sklada EU.

Če bodo zaradi te tragedije regije Poitou–Charentes, Charente–Maritime, Pays de la Loire in Bretanja zahtevale spremembo dodelitve odhodkov, ki se sofinancirajo iz Evropskega regionalnega sklada za razvoj in Evropskega socialnega sklada, bo morala Evropska komisija te zahteve preučiti izredno ugodno in zelo hitro.

Če pustimo ob strani to resolucijo, sem tako kot moji kolegi iz stranke UMP prepričana, da je čas, da ustanovimo pravo evropsko enoto civilne zaščite. Ta bo sposobna sama zagotoviti nujno dodatno pomoč v okoliščinah take nesreče, kot je ta.

  Predsednik. – Gospod Kelly, čeprav se niste prijavili pred prvo obrazložitvijo glasovanja, da bi govorili, lahko to izjemoma storite. Naslednjič pa se, prosim, ne pozabite prijaviti.

Predlog resolucije B7-0148/2010

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, rad bi povedal samo to, da je po mojem mnenju že čas, da bi imeli sklepni dokument o jedrski energiji, s katerim bi začrtali napredek in varnostne ukrepe, ki bodo uvedeni, in kako se bo v prihodnosti to preneslo v raziskave, ki bodo izvedene, da se bodo državljani lahko odločili.

O tem je veliko skepticizma, veliko dvomov in to bo treba razčistiti, kar bo odpravilo veliko težav v teh razpravah o tehnologijah z nizkimi emisijami ogljika.

Za konec pa, če dovolite, bi ob tej obletnici razglasitve neodvisnosti Litve in Estonije čestital obema država ob 20-letnici njune neodvisnosti.

Pisne obrazložitve glasovanja

Predlog resolucije RC-B7-0169/2010

  John Stuart Agnew, Marta Andreasen, Gerard Batten, John Bufton in Mike Nattrass (EFD), v pisni obliki. − Čeprav priznavamo, da je Kuba komunistična tiranija in čeprav bi radi videli, da se Kuba preoblikuje v miroljubno demokratično državo, ne priznavamo EU v tem procesu.

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Resolucija Evropskega parlamenta, ki ima za izgovor smrt kubanskega zapornika Orlanda Zapate Tamaya, ki je umrl po gladovni stavki kljub prizadevanjem kubanske zdravstvene službe, je provokativni in nesprejemljiv napad na socialistično vlado in prebivalstvo Kube in del protikomunistične strategije, ki jo usmerja EU in vodi Evropski parlament z namenom, da bi zrušil socialistični režim. Obsojamo hinavščino in provokativna prizadevanja dela desnosredinskih, levosredinskih in zelenih predstavnikov kapitala v Evropskem parlamentu, ki izkoriščajo ta dogodek.

Grška komunistična stranka obsoja resolucijo Evropskega parlamenta in glasuje proti njej. Poziva narode, naj izrazijo svojo solidarnost z vlado in ljudmi na Kubi. Naj zahtevajo, da se skupno stališče proti Kubi prekliče. Naj obsodijo prizadevanja EU, da uporablja človekove pravice kot izgovor za izvajanje imperialističnega pritiska in prisile na prebivalce Kube in njihovo vlado. Naj zahtevajo, da se zločinski embargo ZDA proti Kubi takoj odpravi. Naj zahtevajo, da se takoj izpusti 5 Kubancev, ki so v ameriških zaporih. Naj branijo socialistično Kubo.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Evropska unija je najbolj demokratična struktura na svetu in temeljna vrednota, na kateri je bila zgrajena, je spoštovanje človekovih pravic. Zato se mi zdi hvalevredno in spodbudno, da so vse skupine v Parlamentu enotne v obsodbi zlorab, ki so jih zagrešile kubanske oblasti proti človekovim pravicam, da ne omenjam še tvornega pristopa, dovzetnega za dialog, za katerega se je EU odločila, da ga bo imela do Kube.

Živimo v 21. stoletju in kaznivo dejanje mnenja in vesti bi bilo treba izbrisati iz vrednot vseh držav na svetu, ne glede na to, kako dolgo zgodovino totalitarizma in diktature imajo. Za spreminjanje stališč bi se moralo namesto nalaganja sankcij uporabljati izvajanje mednarodnega dialoga, tako da nekdo, ki se ne strinja z lastnimi oblastmi, ne bi trpel zlorab in krivic, značilnih za režime, ki jim manjka spoštovanje do ljudi.

Tragedije, kot je ta, ki je doletela kubanskega oporečnika Orlanda Zapata Tamaya, „krivega“ zločina vesti, se ne sme nikoli ponoviti. Zdaj so na Kubi tudi drugi politični zaporniki, ki so v nevarnosti. EU se mora kot porok spoštovanja človekovih pravic vključiti in nemudoma sprejeti diplomatske ukrepe, da se Zapatova tragedija ne bo nikoli več ponovila ne na Kubi ne kjer koli drugje na svetu zaradi takih stvari.

  Andrew Henry William Brons (NI), v pisni obliki. − Brez zadržkov obsojam slabo ravnanje z ljudmi na Kubi (ali kjer koli drugje). Vendar sem se v celoti vzdržal glasovanja o resoluciji proti Kubi. Eden od razlogov je to, da resolucija trdi, da daje pristojnost Evropski uniji in njenim funkcionarjem, da govorijo in delujejo v imenu držav članic. Drugi razlog je to, da številne države članice Evropske unije preganjajo in zapirajo ljudi zaradi uveljavljanja nenasilne svobode izražanja, krivoverskega mnenja ali sodelovanja v nasprotujoči dejavnosti. Izredno hinavsko je, da stranke, ki podpirajo politično zatiranje v Evropi, s prstom kažejo na države, kot je Kuba, ki imajo enaka represivna in protidemokratična mnenja in dejavnosti.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o položaju političnih zapornikov in zapornikov vesti na Kubi. Ponavljamo potrebo po takojšnji izpustitvi vseh političnih zapornikov in zapornikov vesti. Verjamemo, da pridržanje kubanskih oporečnikov zaradi njihovih idealov in miroljubne politične dejavnosti pomeni kršitev Splošne deklaracije o človekovih pravicah.

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson, Marita Ulvskog in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialni demokrati se strinjamo z mnenjem, ki je predstavljeno v spremembi, da je treba odpraviti blokado proti Kubi. Vendar menimo, da ta izjava ne spada v ta predlog resolucije, ki se nanaša na zapornike vesti.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) Orlando Zapata Tamayo je umrl od izstradanosti, ker je zahteval, da bi ga obravnavali, kot to, kar je bil: politični zapornik, preganjan s strani režima, ki kljub spremembam v vodstvu še naprej vlada nad življenjem svojih državljanov z železno roko in jim prepoveduje združevanje ali svobodno izražanje.

Tragičnih okoliščin njegove smrti bi se morali vsi sramovati. Še posebno nosilci političnega odločanja, ki so po sledi gospoda Zapatera in ambasadorja Moratinosa spremenili evropsko politiko do Kube.

Vse, kar je Evropska unija dosegla s svojim negotovim poskusom popuščanja je bilo, da je povečala občutek nekaznovanosti, pri tem pa povzročila, da se demokrati – ki si od nas zaslužijo veliko več – počutijo bolj osamljene.

Upam na vrnitev trdne demokratične politike, ki se je omilila šele pred kratkim. Želim, da bi Evropska unija končno priznala, da je bila ta sprememba politike popolnoma zgrešena. Prav tako želim, da bi Oswaldo Payá in Dame v belem lahko svobodno odpotovali v Evropo in razkrili okoliščine, v katerih so se odvijali dogodkih na Kubi.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasovali smo proti tej resoluciji, ker je večina v Parlamentu politično izkoriščala smrt Zapate Tamaya po gladovni stavki v kubanskem zaporu, čeprav je dobil zdravniško oskrbo. Želijo onemogočiti javno izražene namere španskega predsedstva, da bi se končalo skupno stališče do Kube. Spet napadajo Kubo in njene ljudi in se skušajo vmešavati v njeno neodvisnost in suverenost, njene gospodarske in družbene uspehe in njeno zgledno mednarodno solidarnost.

Kapitalizem ni prihodnost človeštva. Kuba je še vedno primer, da je mogoče ustvariti družbo brez izkoriščevalcev ali izkoriščanih, socialistično družbo. Predstavniki kapitalizma v Evropskem parlamentu ne sprejemajo tega dejstva. Skušajo preprečiti celovit politični dialog s kubansko vlado na podlagi enakih meril, kot jih EU uporablja za vse države, s katerimi ima odnose.

Ne obsojajo embarga ZDA proti Kubi, čeprav je Generalna skupščina Združenih narodov že 18-krat zahtevala njegovo takojšnjo odpravo. Ničesar ne rečejo o stanju petih kubanskih državljanov, ki so v Združenih državah v ječi že od leta 1998 brez poštenega sojenja in se ne menijo za to, da ZDA še naprej dajejo zavetje kubanskemu državljanu, ki je bil pobudnik bombnega napada na potniško letalo, v katerem je izgubilo življenje 76 ljudi.

  Jacek Olgierd Kurski (ECR), v pisni obliki. – (PL) Pri današnjem glasovanju sem podprl resolucijo o položaju političnih zapornikov in zapornikov vesti na Kubi. Kot Evropski parlament moramo nedvoumno obsoditi prakso režima v Havani in se zavzeti za pravice neodvisnih novinarjev, miroljubnih oporečnikov in zagovornikov človekovih pravic. V resoluciji, ki je bila sprejeta, smo izrazili globoko solidarnost z vsemi Kubanci in podprli njihova prizadevanja za doseganje demokracije in spoštovanja ter varstvo temeljnih pravic. Prihajam iz države, kjer je ljudsko gibanje – gibanje Solidarnost – zraslo iz nasprotovanja komunističnemu režimu. Poljska in druge države v srednji in vzhodni Evropi, ki danes pripadajo Evropski uniji, so pustile za seboj boleče izkušnje komunističnega režima, zato še toliko bolj ne moremo pozabiti tistih, ki so zaprti in preganjani, ker si tako zelo želijo demokracijo, prostost in svobodo govora.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU ne more imeti romantične vizije političnega režima na Kubi, ki je prava komunistična diktatura in temelji na logiki ene stranke, ki krši človekove pravice, zatira svoje državljane, preganja in odstranjuje politične nasprotnike in zapira nešteto ljudi preprosto zato, ker imajo svoje mnenje.

Smrt Orlanda Zapate je bila samo še en primer več, ki je šokiral svet in ga mora Evropski parlament močno obsoditi, brez obotavljanja in lažnih opravičil. Zato zavračam poskuse nekaterih poslancev s skrajne levice, da bi ta grozljivi zločin olepšali s političnimi izrazi, ki so namenjeni le uzakonitvi režima, ki ni ne strpen ne sprejemljiv.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem proti Resoluciji RC-B7-0169/2010 o Kubi, ker sem prepričan, da pomeni akt vmešavanja, ki krši mednarodno pravo. S svojim glasom sem izrazil obsojanje te vaje iz politične manipulacije, katere edini cilj je izražanje nestrinjanja s kubansko vlado. Poslanci, ki so glasovali za to besedilo, so tisti, ki so vedno znova zavračali predložitev resolucije v tem parlamentu, ki bi obsodila prevrat, ki se je zgodil v Hondurasu. Ta resolucija poziva Evropsko unijo, naj pokaže odkrito podporo spremembi političnega režima v Republiki Kubi in predlaga tudi uporabo evropskega mehanizma sodelovanja za dosego tega cilja, ki pomeni nesprejemljivo dejanje vmešavanja v nasprotju z mednarodno zakonodajo. Združene države Amerike že več kot 50 let vzdržujejo gospodarski, trgovinski in finančni embargo proti Kubi in s tem grobo kršijo mednarodno zakonodajo z več resnimi posledicami za gospodarske in življenjske razmere Kubancev. Kljub temu kubanska vlada še naprej jamči svojim državljanom splošen dostop do zdravstvenega varstva in izobraževanja.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem za skupni predlog resolucije o Kubi, ker je pomembno, da tudi EU jasno izrazi misel, da je v državi, ki je še vedno pod komunistično vladavino, nujno potrebna demokratizacija. Zapiranje oporečnikov in političnih nasprotnikov je tipična značilnost komunističnih držav, vendar se na Kubi izvaja čezmerno. Dejstvo, da oblasti ne dovoljujejo niti družini zapornika, ki je umrl zaradi gladovne stavke, da bi organizirala pogreb, je poseben škandal.

Upati je, da bo sprememba političnega sistema na otoku čim prej dosežena. Ne glede na to pa je pomembno, da EU in tudi Združene države uporabljajo povsod enake standarde. Nesprejemljivo je, da dajejo ZDA Kubancem, ki so bili vpleteni v bombne napade, „politični azil“. Če sami izpolnjujete postavljena merila, lahko izrazite samo učinkovito kritiko.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − (ES) Glasoval sem za skupni predlog resolucije o Kubi (RC-B7-0169/2010), ker je, kot sem dejal včeraj v razpravi, ne glede na naša stališča v zvezi s Kubo, smrt Orlanda Zapate Tamaya sama po sebi obžalovanja vreden dogodek.

Prav tako vztrajam, da moramo zahtevati svobodo vseh političnih zapornikov in zapornikov vesti na Kubi in drugje po svetu, vendar kljub temu odsvetujem ukrep, kot na primer embargo ali blokada, ki se je že izkazal kot neuspešen za napredovanje Kube v smeri demokracije in liberalizacije. Jasno je, da so na otoku nujno potrebne spremembe in Evropska unija jih mora spremljati tako, da bo prehod v demokracijo koristil kubanskemu prebivalstvu.

  Alf Svensson (PPE), v pisni obliki. − (SV) ZDA imajo trgovinski embargo proti Kubi že 48 let. Embargo vpliva na kubansko prebivalstvo in je nenehno in vedno znova izgovor za pomanjkljivosti Castrovega režima. Za vsako stvar naj bi bil kriv ameriški embargo in posledica je, da ljudje na Kubi krivde ne morejo jasno pripisati komunističnemu režimu in se odmakniti od te teme. Demokratična opozicija na Kubi hoče, da se embargo odpravi. Dne 29. oktobra 2009 je 187 držav članic ZN glasovalo za odpravo embarga. Tri so glasovale za to, da ostane in dve sta se vzdržali. Nobena država članica EU ni glasovala za ohranitev embarga. V preteklosti je Evropski parlament obsodil embargo proti Kubi in pozval, naj se nemudoma konča v skladu z zahtevami, ki jih je Generalna skupščina ZN izrazila ob številnih priložnostih (P5_TA(2003)0374). Evropski parlament je navedel tudi, da je embargo škodil lastnemu cilju (P6_TA(2004)0061). Sedanja resolucija RC-B7-0169/2010 se sklicuje na položaj političnih zapornikov in zapornikov vesti na Kubi. Med razpravo pred glasovanjem sem predložil predlog, da bi morali Kubi dati ultimat. Embargo naj se odpravi in v šestih mesecih naj se izpustijo vsi zaporniki vesti ter uvedejo reforme. Če se režim ne bi uskladil s temi pogoji, bi ZDA, EU in Kanada uvedle nove in inteligentnejše sankcije, namenjene kubanskemu vodstvu, kot je prepoved potovanja v državo in zamrznitev kubanskih sredstev in tujih naložb.

Predlog resolucije B7-0148/2010

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) EU se je zavezala, da bo zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 20%, znižala porabo energije za 20% in ustvarila najmanj 20% porabljene energije iz obnovljivih virov do leta 2020. Poleg tega namerava biti EU svetovni zgled pri varčevanju z viri in varovanju okolja.

Te ambiciozne cilje je mogoče doseči samo, če si bo EU kot celota in vsaka posamezna država članica postavila jasne zaveze z roki. Vlaganje v tehnologije z nizkimi emisijami ogljika je ključno za doseganje ciljev, ki so predlagani za leto 2020, kar ni tako daleč, kot se zdi. Doseganje teh ciljev zahteva znatna finančna prizadevanja, po nekaterih natančnih izračunih 58 milijard EUR iz javnih in zasebnih virov.

Vendar bodo ta finančna, logistična in upravna prizadevanja naredila iz EU svetovno voditeljico v inovacijah in bodo imela pozitiven učinek na njeno gospodarstvo z ustvarjanjem delovnih mest in odpiranjem novih možnosti na področju raziskav, za katere se je desetletja po krivici namenjalo premalo sredstev. Vlaganje v razvoj virov energije z nizkimi emisijami ogljika bo dalo rezultate na srednji in dolgi rok in ustvarilo pozitiven učinek po vsej Evropski uniji.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Bistveno je, da se vztraja pri koreniti spremembi družbe, ki temelji na trajnosti mest, decentralizirani proizvodnji energije in konkurenčnosti industrije. To je bistvena politika za uspešno in trajnostno družbo, ki je pripravljena na izzive podnebnih sprememb, varnost energetske oskrbe in globalizacijo s svetovnim vodstvom na področju čistih tehnologij. Načrt SET prispeva predvsem k razvoju čistih tehologij. Pozdravljam temeljne smernice, ki jih predstavlja sporočilo o tem, kako organizirati logiko posredovanja med javnim in zasebnim sektorjem, med financiranjem Skupnosti ter nacionalnim in regionalnim financiranjem. Seveda je bistveno, da se poveča javno financiranje za znanstveno raziskovanje na področju čistih tehnologij. Evropa mora še ustvariti razmere, v katerih bo več zasebnega vlaganja v znanstveno raziskovanje, tehnološki razvoj in predstavitve na energetskem področju. Bistveno je, da se preide od besed k dejanjem. Naslednje finančne perspektive EU in Osmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj bodo morale dati prednost energetski varnosti, boju proti podnebnim spremembam in okolju. Samo na ta način bo mogoče ohraniti konkurenčnost naše industrije, spodbujati gospodarsko rast in ustvarjati delovna mesta.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o vlaganju v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (načrt SET), ker mora biti vlaganje v te nove tehnologije, ki imajo največji potencial za ustvajanje delovnih mest, prednostna naloga pri učinkovitem reševanju gospodarske krize. Verjamem, da lahko ta vlaganja ustvarijo nove priložnosti za razvoj gospodarstva in konkurenčnosti v EU.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Načrt SET, ki ga je predstavila Komisija, predlaga vlaganje v raziskave in razvoj, da bi razvili učinkovite in trajnostne čiste energetske tehnologije z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida, s čimer bi omogočili zagotavljanje potrebnega zmanjšanja emisij, ne da bi pri tem ogrozili evropske industrije, in s tem bi dali zavezo trajnostnemu razvoju, za katerega verjamemo, da je resna zaveza.

Nove energetske politike, zlasti v razmerah splošne krize, ne smejo pozabiti na gospodarsko učinkovitost in na noben način ogroziti gospodarske trajnosti evropskih narodov, pri tem pa to ne sme pomeniti slabše okoljske uspešnosti.

Zato pozivam k novemu pristopu k energetski politiki, ki bo temeljil na čisti energiji, učinkovitejši uporabi naravnih virov, ki so nam na voljo, in močnem vlaganju v raziskave in okolju prijaznejše tehnologije, da bomo lahko obdržali evropsko konkurenčnost in omogočili ustvarjanje delovnih mest v okviru inovativnega in trajnostnega gospodarstva.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam cilje načrta SET (strateškega načrta za energetsko tehnologijo), ki vztraja pri razvoju družbe z nizkimi emisijami ogljika. Načrt SET si prizadeva pospešiti razvoj in uvedbo tehnologij z nizkimi emisijami ogljika. Ta načrt vključuje ukrepe, ki se nanašajo na načrtovanje, izvajanje, vire in mednarodno sodelovanje na področju inovativnih tehnologij v energetskem sektorju. Več študij ocenjuje, da bo spodbujanje evropskega cilja uveljavitve 20-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov povzročilo na milijone novih delovnih mest do leta 2020. Poleg tega bo približno dve tretjini teh delovnih mest ustvarjenih v malih in srednje velikih podjetjih. Rešitev zahteva razvoj zelenih tehnologij. Zato potrebujemo več financiranja za načrt SET in zavzemam se za to, da ga zagotovimo v naslednjem pregledu finančne perspektive. Prav tako moramo spodbujati zelene tehnologije in usposobljeno delovno silo z vlaganjem v izobraževanje in raziskave. Prej ko bomo začeli dosegati družbo z nizkimi emisijami ogljika, prej bomo prišli iz krize.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Razvoj in izvajanje tehnologij z nizkimi emisijami ogljika je izredno pomembno, ne le iz okoljskih razlogov – ki vključujejo potrebo po zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida v ozračje – ampak tudi zaradi energetskih razlogov, ob upoštevanju, da je neizogibno postopno pomanjkanje in nazadnje osiromašenje zalog fosilnih goriv, od katerih je človeštvo zelo odvisno.

Na žalost načrt SET in pravkar sprejeta resolucija ponujata zgolj nepopolni pristop k problemu – tako glede tehnologij in energetskih virov, o katerih je treba razmisliti, kot glede potrebe po zmanjšanju porabe – predvsem pa to vlaganje še vedno obravnavata zgolj kot še eno dobro poslovno priložnost (v kateri bodo nekateri, nekaj izbrancev, veliko zaslužili na škodo mnogih drugih), ne pa kot okoljsko in energetsko nujnost za varovanje skupnega dobra za človeštvo.

Značilno in pomenjljivo je, da je bilo pri glasovanju o spremembah resolucije namesto spodbujanja „ambicioznih ciljev zmanjšanja“ emisij ogljikovega dioksida v ozračje dano na izbiro „spodbujanje svetovnega trgovanja z emisijami ogljika“.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Uporaba tehnologij z nizkimi emisijami ogljika, ki naravno proizvajajo manj ogljikovega dioksida, je pozitivna in zaželena.

Vendar ne moremo sprejeti, da bi na račun tehnološkega razvoja in krepitve tako imenovanega načrta SET, našli še en izgovor za slabitev nacionalnih energetskih politik.

Besede Komisije, da je „načrt SET tehnološka podlaga energetske in podnebne politike EU“, ne pušča dvoma, da so pravi nameni Evropske komisije oslabitev suverenosti držav članic na tako pomembnem področju kot so nacionalne energetske strategije.

Predlog resolucije vsebuje vidike, s katerimi se ne moremo strinjati, podrobneje, zlasti spodbujanje „svetovnega trgovanja z emisijami ogljika“ glede na to, da se je za to rešitev že pokazalo, da ne ponuja prednosti v zmanjševanju emisij ogljika, pa tudi ustvarjanje več javno-zasebnih partnerstev s poudarjanjem „znatnega povečanja deleža javnega vlaganja“, torej uporabe javnega denarja, ki bi služil zasebnim interesom in dobičku.

Naša skupina je zato glasovala proti.

  Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. − Gospod predsednik, trajnostne in učinkovite tehnologije z nizkimi emisijami ogljika so ključno bistvo ogromne naloge dekarbonizacije, s katero se srečujemo v EU in v svetu. Zaradi tega dejstva pozdravljamo hiter postopek, v katerem je Parlament pripravil resolucijo o tej temi z jasno navedbo komisiji in svetu, da je načrt SET pravočasen in pomemben. Če mislimo resno z našo misijo, je očitno, da potrebujemo vse oblike tehnologij z nizkimi emisijami ogljika, vključno s trajnostno jedrsko energijo. Zato me veseli, da smo uspeli črtati besedilo uvodne izjave i, ki je bila še en poskus, da bi postavili jedrsko energijo v luč, ki si je danes ne zasluži. Ta uvodna izjava bi lahko imela negativne posledice za pojem „trajnostne tehnologije z nizkimi emisijami ogljika“ in je nakazovala, da jedrska energija ni del tega. Dejstvo pa vsekakor je, da si v EU ne moremo privoščiti, da je ne bi uporabljali, če želimo resno jemati podnebne spremembe. Dokler obnovljive energije ne morejo dajati zares učinkovitih rezultatov in zagotoviti stalnega dotoka energije, se moramo zanašati na take tehnologije z nizkimi emisijami ogljika.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vlaganje v tehnologije z nizkimi emisijami ogljika mora biti prednostna naloga, ker je to eden najučinkovitejših načinov za spopadanje s podnebnimi spremembami v pripravah EU na zeleno gospodarstvo. Pametne rešitve za nizke emisije ogljika bi zato morale dobiti posebno pozornost, vsaj glede njihovega financiranja s strani Skupnosti, da bi dosegli okoljske cilje, ki jih je postavila EU za leto 2020.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Vzdržal sem se glasovanja o predlogu resolucije o „vlaganju v tehnologije z nizkimi emisijami ogljika“, kajti, čeprav vsebuje številne razumne pristope, podpira nadaljnji razvoj jedrske energije, to pa je nekaj, kar zavračam zaradi velikih tveganj, ki so povezana z njo. Predlog resolucije pravilno poudarja, da je imelo raziskovanje do zdaj na voljo premalo financiranja. A, da bi Evropa ostala konkurenčna glede na druge svetovne akterje, je treba financiranje raziskovalnih projektov občutno razširiti, zlasti na področje novih virov energije. Razvoj novih tehnologij v energetskem sektorju z nizkimi emisijami ogljika bo, upam, ne samo zavaroval obstoječa delovna mesta na tem področju, ampak tudi ustvaril številna visoko kvalificirana delovna mesta. Vsekakor verjamem, da so v tem pogledu potrebna vlaganja na področju sončne energije in zajema ter shranjevanja ogljika. Glede na možnost resnih posledic morajo biti vlaganja v jedrsko energijo ponovno premišljena in prerazporejena. Ta nova usmeritev politike v energetskih vprašanjih bo tudi izboljšala zanesljivost oskrbe z energijo znotraj EU in vzpostavila trdnejšo neodvisnost od tujih dobaviteljev.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − (ES) Tako kot Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze sem glasoval proti predlogu resolucije (B7-0148/2010) o vlaganju v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (načrt SET) zaradi številnih razlogov; zlasti, ker je bila sprejeta sprememba, ki zahteva črtanje uvodne izjave I – ki je za nas ključna; v tem odstavku je bilo predlagano, da bi se šesta evropska industrijska pobuda o „trajnostni jedrski energiji“ preimenovala preprosto v „jedrsko energijo“. Menimo, da je zamisel o „trajnostni jedrski energiji“ nesmiselna, ker je v najboljšem primeru mogoče grožnjo za okolje in človeško zdravje ter nevarnosti širjenja, ki izhajajo iz razvoja in uporabe jedrske energije, samo zmanjšati, nikakor pa ne odpraviti.

Predlog resolucije RC-B7-0139/2010

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za ta predlog resolucije, da bi izrazil obžalovanje žrtev in solidarnost z njihovimi družinami ter prijatelji v obeh naravnih katastrofah, ki sta težko prizadeli nekaj držav članic in regij.

Zato bi navedel, da je nujno, da se Evropa hitro odzove na te dogodke, in sicer z aktivacijo Evropskega solidarnostnega sklada, in tako pokaže solidarnost EU z vsemi prizadetimi.

Ob tem je pomembno, da se posebej upošteva otoke in najbolj oddaljene regije, ki se zdaj poleg stalnih težav spopadajo še z opustošeno infrastrukturo in izgubljenim osebnim, trgovskim in kmetijskim premoženjem ter v številnih primerih niso zmožni takoj nadaljevati z normalnimi dejavnostmi, zlasti v regijah, ki so skoraj izključno odvisne od turizma, saj lahko medijsko slikanje dogodkov odžene potencialne obiskovalce.

Zato je nujno pozvati Komisijo in Svet, naj takoj sprejmeta ukrepe in naj Svet ponovno oceni predlog, da bi bila uporaba Evropskega solidarnostnega sklada preprostejša, hitrejša in prožnejša.

Podobno je pomembno, da se z državami članicami pregledajo evropski programi in strukturni, kmetijski in socialni skladi, da bi se izboljšal odziv na potrebe, ki izhajajo iz teh katastrof.

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za predlog resolucije o hudih naravnih nesrečah, ki so se zgodile v avtonomni regiji Madeiri in posledicah nevihte Xynthia v Evropi. Menim, da mora Evropska unija pokazati solidarnost s tistimi, ki trpijo zaradi teh naravnih nesreč. Prizadete so Portugalska, zahodna Francija, različne regije v Španiji, zlasti Kanarski otoki in Andaluzija, pa tudi Belgija, Nemčija in Nizozemska. V zahodni Franciji je nevihta povzročila smrt približno 60 ljudi in izginotje številnih ljudi, da ne omenjam uničenja več tisoč domov. Evropska komisija lahko zagotovi finančno podporo za prizadete regije prek Solidarnostnega sklada Evropske unije. Izjemno pomembno je, da obstaja v primeru hudih naravnih nesreč med državami članicami občutek solidarnosti. Med oblastmi na lokalni, nacionalni in evropski ravni je treba uskladiti prizadevanja za obnovo prizadetih območij. Tudi politike učinkovitega preprečevanja se ne smejo spregledati. V tem primeru in v prihodnje moramo zagotoviti, da bodo evropski skladi čim prej dosegli prizadete regije in pomagali tistim, ki jih prizadenejo naravne nesreče.

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Dne 20. februarja se je nad Madeiro zgodil edinstveni meteorološki pojav, ki je povzročil najmanj 42 smrti, ob tem pa je še 32 pogrešanih ljudi, 370 brezdomcev in okrog 70 ranjenih.

V noči s 27. na 28. februar je drug pojav v zahodni Franciji na atlantski obali (Poitou-Charentes in Pays de la Loire) povzročil 60 smrti, 10 ljudi je pogrešanih in več kot 2 000 jih je ostalo brez domov. Ta nevihta je osamila tudi nekaj regij v Španiji, predvsem na Kanarskih otokih in v Andaluziji.

Poleg človeškega in psihološkega trpljenja so ti meteorološki pojavi povzročili prizorišče vsesplošnega uničenja z izjemno resnim družbenim in ekonomskim vplivom na gospodarske dejavnosti teh regij, saj je veliko ljudi izgubilo vse, kar so imeli.

Glasovala sem za ta predlog resolucije, ki poziva Komisijo, naj takoj sprejme vse ukrepe, ki so potrebni za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF), na najnujnejši in najbolj prožen način in do največjega možnega obsega, da bo pomagala žrtvam.

Poudarila bi potrebo, da se pripravi nova uredba o EUSF na podlagi predloga Komisije za prožnejše in učinkovitejše reševanje problemov, ki jih povzročajo naravne nesreče.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nevihta, ki je 20. februarja opustošila Madeiro, je povzročila ogromne človeške in materialne izgube v regiji. Vloga EU je ključnega pomena, ker ima na voljo mehanizme in instrumente, kot so Solidarnostni sklad, strukturni skladi – Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad – ter Kohezijski sklad, ki jih je treba aktivirati in uporabiti na hiter, prožen in poenostavljen način. Pozdravljam predlog resolucije, v katerem se naproša Evropsko komisijo, naj takoj, ko prejme zahtevek portugalske vlade, sproži potrebne ukrepe, da bi čim hitreje, čim prožneje in v največji možni meri uporabili Solidarnostni sklad Evropske unije. Pozivam k solidarnosti institucij Evropske unije za hitro in prožno uporabo Kohezijskega sklada ob upoštevanju posebnega statusa Madeire kot otoške in najbolj oddaljene regije EU. Apeliram na dobro voljo Evropske komisije v zvezi s pogajanji pri reviziji regionalnih operativnih programov INTERVIR+ (ESRR) in RUMOS (ESS) pa tudi poglavja o Madeiri v tematskem operativnem programu za ozemeljsko izboljšanje (Kohezijski sklad).

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. − Glasovala sem za to poročilo in sem bila zelo srečna, da ga je parlament sprejel. Po podobnih, čeprav manj ostrih vremenskih razmerah na Irskem, ki so vključevale poplave in nedavni sneg, vem, kako globoko so te tragedije prizadele družine in državljane EU, in pomembno je, da ta parlament ukrepa tako, da jim pomaga, kolikor le lahko.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Naravna nesreča, ki je prizadela Madeiro 20. februarja, je pustila za seboj opustošeno prizorišče, človeško trpljenje in splošno razdejanje z uničujočimi posledicami za gospodarske in proizvodne zgradbe.

En teden pozneje je imela druga naravna nesreča – nevihta Xynthia – uničujoče posledice za regijo v zahodni Franciji in več regij v Španiji.

Rad bi se pridružil občutkom žalosti in izrazil svojo solidarnost z vsemi tistimi, ki jih je prizadela ta tragedija s človeškimi in materialnimi izgubami.

Bistveno je, da se zagotovi ljudem pomoč, pa tudi, da se ponovno zgradi infrastruktura, javne zmogljivosti in ključne storitve.

Res je da se lahko Solidarnostni sklad izplača šele po dokončanju postopkov za uporabo sklada in odobritvi s strani Sveta in Parlamenta. Vendar je v sedanjih razmerah zelo težko prositi ljudi, ki se spopadajo z neznanskimi težavami pri nadaljevanju normalnega načina življenja, naj počakajo. Zato prosimo za največjo nujnost in prožnost pri sproščanju sredstev in sprejemanju izjemnih ukrepov za pomoč Madeiri.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Dne 20. februarja letos je bila na Madeiri velika tragedija, za katero so bili značilni nalivi brez primere, močni vetrovi in ogromni valovi. Povzročila je najmanj 42 mrtvih, nekaj jih je izginilo, na stotine jih je ostalo brez domov in na ducate ranjenih. Rad bi poudaril takojšnja prizadevanja regionalne vlade na Madeiri in njenih institucij v hitrem in usklajenem odzivu na to tragedijo. Dne 27. in 28. februarja 2010 je bila v zahodni Franciji – predvsem v regijah Poitou-Charentes in Pays de la Loire – zelo močna in rušilna nevihta, imenovana Xynthia. Za seboj je pustila več kot 60 mrtvih, nekaj pogrešanih in na tisoče ljudi brez domov. Ob teh tragedijah bi rad pokazal globoko žalost in močno solidarnost z vsemi prizadetimi regijami, izražam sožalje družinam žrtev in izrekam pohvalo iskalnim in reševalnim ekipam. Pozivam Komisijo, naj začne takoj, ko jo države članice zaprosijo, izvajati potrebne ukrepe za uporabo čim večjega deleža Solidarnostnega sklada Evropske unije. Pri ocenjevanju teh zahtevkov mora Komisija upoštevati posebno naravo posameznih regij, zlasti krhkost izoliranih in obrobnih regij.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Podprla sem ta predlog resolucije o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti ob uničujočem in smrtonosnem pohodu nevihte Xynthia po našem ozemlju, ker moramo brez poskusov iskanja krivde pokazati predvsem vso evropsko solidarnost in podpreti žrtve te nesreče, ki je udarila več evropskih držav. Ne samo, da moramo izkoristiti Solidarnostni sklad, pomoč mora priti tudi iz Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Nazadnje, spodbuditi moramo zavarovalnice, da bodo čim hitreje posredovale in se nato iz teh dogodkov tudi kaj naučiti o izdajanju gradbenih dovoljenj.

  Filip Kaczmarek (PPE), v pisni obliki. – (PL) Gospe in gospodje, podprl sem predlog resolucije o hudi naravni nesreči v avtonomni pokrajini Madeira in posledicah nevihte „Xynthia“ v Evropi. Osredotočimo se na Madeiro, kajti tam je katastrofa zahtevala največji davek. Veliko in močno skupnost ustvarjamo iz številnih razlogov, a tudi zato, da lahko drug drugemu pomagamo v stiski. Danes so v stiski Madeira in druge regije, ker so jih hudo prizadele posledice nevihte. Naša dolžnost je, da pomagamo tistim, ki potrebujejo našo pomoč. Upam, da bo predlog resolucije prispeval k učinkoviti odpravi posledic tragedije. Globoko sočustvujem z vsemi žrtvami in njihovimi družinami. Hvala lepa.

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) V zadnjih tednih so več regij EU prizadele naravne nesreče: Madeiro, nato zahodno Francijo in različne regije v Španiji. Človeške in materialne posledice, ki jih je povzročila silovitost teh meteoroloških pojavov, so pustile na nas poslancih globok vtis. To pojasnjuje predlog resolucije o naravnih nesrečah, o katerem smo danes glasovali v Evropskem parlamentu; izraža naše „najgloblje sožalje“ in „solidarnost“ z žrtvami opustošenih regij. Evropska solidarnost se mora odražati v finančnem smislu z uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije in s pomočjo drugih evropsko financiranih projektov. A ko gre za Solidarnostni sklad, moram poudariti, da sedanja zakonodaja ne omogoča dovolj prožnega in hitrega odziva; obstaja priložnost, da ta predpis spremenimo in zdaj je odvisno od Evropskega sveta, če bo kak napredek v tej zadevi. Glasovala sem tudi za spremembo, ki podpira predlog gospoda Barnierja iz leta 2006 za ustanovitev evropske civilne zaščite. Žal mi je, da ni bila sprejeta; uveljavitev tega predloga bi izboljšala sposobnost EU za odziv v krizi.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nedavna naravna tragedija, ki se je zgodila na Madeiri, je pustila na otoku kaos. Druge regije v Evropi so enako opustošene zaradi posledic nevihte Xynthia. EU bi morala brez zadržkov pomagati v skupnih prizadevanjih za izražanje solidarnosti in v ta namen uporabiti Solidarnostni sklad Evropske unije. Ta je bil ustanovljen z namenom, da priskrbi nujno finančno pomoč državam članicam, ki jih prizadenejo naravne nesreče.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Dne 20. februarja je huda naravna nesreča z nalivi v obsegu brez primere skupaj z močno nevihto in zelo visokimi valovi prizadela Madeiro, umrlo je 42 ljudi, veliko pa jih še vedno pogrešajo. Poleg tega je na stotine ljudi ostalo brez domov. Nekaj dni pozneje je nevihta Xynthia šla mimo francoske atlantske obale in povzročila skoraj 60 smrti, predvsem v regijah Poitou-Charentes, Pays de la Loire in Bretanji. Tudi tam je veliko pogrešanih ljudi.

Na tisoče ljudi je ostalo brez domov. Zato sem podprl ukrepe, predlagane v skupnem predlogu resolucije za EU, da bi finančno pomagali tem državam in regijam. Zato sem glasoval za predlog resolucije. Zagotoviti je treba predvsem prožno in učinkovito uporabo Solidarnostnega sklada Unije.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za sprejetje predloga resolucije Evropskega parlamenta RC-B7-0139/2010. Ekološke katastrofe in naravne nesreče so v našem življenju vse pogostejše. Nevarnosti zaradi sprememb v okolju so se v zadnjih desetletjih povečale in storiti moramo vse, kar je mogoče, da jih preprečimo.

Evropska unija, ki ima 27 držav članic in pol milijarde državljanov, se mora spopasti ne samo s pojavom podnebnih in okoljskih sprememb, temveč mora poskrbeti tudi za svoje državljane in jim zajamčiti najboljše možne razmere za preživetje po krizi. Naša prizadevanja pa se ne smejo osredotočiti zgolj na dajanje pomoči po dogodku. Temeljni razlog za obstoj Evropske unije je, da daje svojim državljanom občutek varnosti. Glede na to morajo institucije EU sprejeti posebne ukrepe za nadzor regij in njihove sposobnosti za izvedbo preventivnih ukrepov.

Če se hočemo čim hitreje lotiti posledic nevihte „Xynthia“, moramo uporabiti Solidarnostni sklad Evropske unije in pomagati vsem tistim, ki so imeli v tej katastrofi izgube. Neugodni in boleči dogodki, ki prizadenejo druge, bi nas morali vedno spodbuditi k sprejemanju učinkovitih ukrepov solidarnosti z vsemi tistimi, ki trpijo. Pokažimo, da je tokrat enako.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Vzdržal sem se glasovanja o resoluciji o hudi naravni nesreči v avtonomni regiji Madeira in posledicah nevihte Xynthia v Evropi (RC-B7-0139/2010), ker sta bili zavrnjeni dve od naših ključnih sprememb. Konkretno, sprememba, ki se je sklicevala na dejstvo, da so v Franciji dovoljevali gradnjo na poplavnih ravnicah in naravnih mokriščih in da so stanovanjske špekulacije povzročile gradnjo stavb na ranljivih območjih, in sprememba, ki je navajala, da morajo biti vsa sredstva Skupnosti za izvajanje takih načrtov, zlasti iz strukturnih skladov, EKSRP, Kohezijskega sklada in Evropskega solidarnostnega sklada, pogojena s trajnostnimi ukrepi.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Na začetku bi želela izraziti solidarnost z družinami žrtev naravne nesreče na Madeiri in žrtev nevihte Xynthia. Naravne nesreče se v zadnjem času vedno pogosteje pojavljajo zaradi podnebnih sprememb. Zato moramo zagotoviti, da se bo Evropska unija pripravljena čim hitreje in čim učinkoviteje odzvati.

Glasovala sem za predlog resolucije Evropskega parlamenta, ki poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti povečanja stopnje sofinanciranja skupnosti iz regionalnih operativnih programov. Nobena država članica se ni sposobna sama spopasti z naravnimi nesrečami velikih razsežnosti. Zato mora Evropska komisija prilagoditi Evropski solidarnosti sklad in zajamčiti, da bodo imele države članice, ki jih bodo prizadele nesreče, možnost hitrejšega in učinkovitejšega dostopa do tega sklada.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. Ta predlog resolucije izraža potrebo po zagotovitvi pomoči tistim evropskim regijam, ki so bile pred nedavnim prizorišče naravnih nesreč, tako kakor avtonomna regija Madeira. Hudo deževje na Madeiri 20. februarja je imelo poleg resnih človeških posledic, saj je umrlo 42 ljudi, nekaj je bilo ranjenih in so ostali brez domov, tudi neštete druge posledice in resno materialno škodo.

V teh okoliščinah je bistveno, da se uporabi pomoč za prizadete regije, da si bodo opomogle od gospodarskih in socialnih posledic nesreč. Poudaril bi zlasti krhkost otoških in najbolj oddaljenih regij, kot je Madeira, kjer je zaradi posebne narave gospodarskega in socialnega položaja še toliko pomembneje, da se zagotovi najboljša možna pomoč.

Ponovil bi, da je treba pozvati Evropsko komisijo, naj uporabi Solidarnostni sklad na prožen način, pa tudi naj pregleda regionalne programe, ki se financirajo iz Kohezijskega sklada, s ciljem da se prilagodijo zahtevam, ki izhajajo iz tragedije.

Prav tako bi bilo primerno, da se pregleda financiranje, ki je bilo načrtovano za leto 2010 in je namenjeno za posebne projekte, glede na splošna pravila o strukturnih skladih za obdobje 2007–2013.

Glede na velikost naravne nesreče na Madeiri in njene neizbrisne posledice ter posledice nevihte Xynthia sem glasoval za predloženi dokument.