Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 11. marec 2010 - Strasbourg

12.3. Južna Koreja – smrtna kazen razglašena za zakonito

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o petih⁽¹⁾ predlogih resolucij o Južni Koreji – smrtna kazen razglašena za zakonito.

  Renate Weber, avtorica. − Gospod predsednik, po 13 letih brez usmrtitve v Južni Koreji je izredno žalostno, da je ustavno sodišče pred nekaj tedni razsodilo v prid smrtni kazni. Sodna odločitev navaja, da je smrtna kazen zakonito kaznovanje, ki lahko odvrne kazniva dejanja v javno dobro. To je argument, ki ga je pogosto slišati in je zgolj odziv na čustvene primere v neki državi v nekem času.

Dejansko pomeni, da se na smrtno kazen gleda kot na preventivno sredstvo v upanju, da bo zločinec, če bo vedel, da obstaja smrtna kazen, dvakrat premislil o svojih dejanjih. Vsi vemo, da so številne študije izpodbile to misel.

Še pomembnejše je dejstvo, da je usmrtitev nepovratna; ni poti nazaj. V času Justinijana je rimsko pravo navajalo, da je bolje, da tisti, ki je kriv, ni kaznovan, kot da se vzame življenje nedolžnemu. To je bilo pred 15 stoletji. Ker je južnokorejsko ustavno sodišče samo spoznalo, da bi bila lahko smrtna kazen predmet napak in zlorab, lahko naše skrbi, ki smo jih danes predstavili, okrepijo misel demokratičnih institucij Republike Koreje, da bi bilo treba ta način kaznovanja odpraviti za vedno.

Ker je Republika Južna Koreja leta 1990 pristopila k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah in je podpisnica večine glavnih pogodb o človekovih pravicah, bi bilo tako nazadovanje zelo škodljivo za njen mednarodni ugled.

  David Martin, avtor. − Gospod predsednik, Evropska unija na splošno in še zlasti ta parlament se ponaša z dosežkom – častnim izročilom – nasprotovanja smrtni kazni. Zato ne moremo storiti nič drugega, kot da obžalujemo odločitev ustavnega sodišča Republike Koreje, da smrtna kazen ni kršitev njene ustave.

Vendar sem prepričan, da moramo upoštevati sorazmerje. Sodniki so odločili s tesnim izzidom petih glasov proti štirim. Nazadnje, ko so glasovali, je bilo sedem glasov proti dvema. Niso pozivali ali iskali opravičila za uporabo smrtne kazni, ampak so zaprosili za politično odločitev korejski parlament, ki naj odloči o prihodnji odpravi smrtne kazni v tej državi.

Tudi mi smo opazili, da je Južna Koreja de facto abolicionistična država. Od februarja 1998 ni bilo nobene usmrtitve in leta 2007 je Amnesty International uvrstil Južno Korejo med države, ki so praktično odpravile smrtno kazen.

Vendar je resnost tega vprašanja prišla spet v ospredje, ko smo izvedeli, da je vodja Velike narodne stranke v Koreji pred nedavnim dejal, da je treba ta de facto moratorij na smrtno kazen končati in nekatere zapornike na hitro usmrtiti. Upam, da boda ta nesrečni oportunistični glas v Koreji prezrli in da se bo Južna Koreja s spremembo svoje zakonodaje odmaknila od države z moratorijem de facto in bo zares postala država z moratorijem de jure.

  Martin Kastler, avtor. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, obžalovanja vredno je, da številne države po svetu v tem času še vedno izvajajo ali dovoljujejo to nehumano obliko kaznovanja hudih zločincev. Prepričan sem, da nima nihče pravice odločati o življenju in smrti druge osebe bodisi na začetku bodisi na koncu življenja in prav gotovo ne v zvezi s kaznovanjem zločinskega dejanja. To barbarsko kaznovanje z usmrtitvijo nima mesta v sodobnem svetu.

Nepozabni veliki papež Janez Pavel II je poudarjal, da mora biti mogoča predvsem pokora, možnost za spravo. Z nepovratnim dejanjem, kakršno je smrtna kazen, to ni mogoče. Zato združujemo sile kot parlamentarne skupine in pozivamo kolege v Južni Koreji, naj obravnavajo to temo v svojem parlamentu in se pridružijo nam Evropejcem v kampanji za odpravo smrtne kazni v znak humanosti. Rad bi pozval vse poslance, naj soglasno podprejo ta skupni predlog resolucije.

  Marie-Christine Vergiat, avtorica. − (FR) Gospod predsednik, na četrtem svetovnem kongresu proti smrtni kazni, ki je bil februarja v Ženevi, je abolicionistično gibanje pozdravilo naraščajoče število držav, ki so odpravile ali izključile smrtno kazen. Zdelo se je, da se je med te vrstice zavezala tudi Južna Koreja, ker ni izvedla nobene smrtne kazni od decembra 1997.

Ob nedavni odločitvi ustavnega sodišča Republike Koreje pa si ne moremo kaj, da nas ne bi skrbelo; lahko jo samo obžalujemo. Zato želimo, da Komisija in Svet razmislita o ukinitvi smrtne kazni – ki je kršitev pravice do življenja in zločin države – kot ključnega elementa v odnosih Evropske unije s tretjimi državami.

Želimo, da pozoveta korejsko vlado in predsednika republike, ki je bil sam leta 1981 obsojen na smrt, naj se trdno zavežeta za odpravo smrtne kazni; odločita za moratorij na podlagi sklepa ZN; izrazita zaskrbljenost nad položajem 59 ljudi, vključno z nekaterimi političnimi zaporniki, ki so bili v tej državi obsojeni na smrt, in pozoveta, da se spremeni njihova smrtna obsodba.

  Barbara Lochbihler, avtorica. – (DE) Gospod predsednik, politika odprave smrtne kazni je zelo uspešen del evropske zunanje politike. To je mogoče videti v pristopnih pogajanjih, bilateralnih govorih in tudi v Združenih narodih, kjer se vse več držav znotraj svetovne skupnosti odloča, da se izrečejo za moratorij ali popolno odpravo smrtne kazni. Do nedavnega je bila Republika Južna Koreja ena od teh držav, ki v praksi niso več uporabljale tega poniževalnega in ponižujočega kaznovanja.

Današnja resolucija je izraz naše zaskrbljenosti, da bodo z odločitvijo južnokorejskega ustavnega sodišča, da so usmrtitve zakonsko skladne z ustavo, razmere zdaj povzročile, da se bo resnično olajšala ponovna uporaba smrtne kazni. Zato pozivajo vlado Južne Koreje, naj stori vse, kar je v njeni moči, za začetek naj sprejme pravno zavezujoč moratorij, ki prepoveduje izvajanje usmrtitev – navsezadnje ima 55 ljudi, ki čakajo na izvršitev smrtne kazni – potem pa naj, kot drugi korak, južnokorejski parlament sprejme zakon, ki odpravlja smrtno kazen.

Zelo pozitivno je videti, da se je tudi v južnokorejski družbi začelo gibanje, ki se zavzema, da bi se končno pojavil zakon o odpravi smrtne kazni. Mi v tem parlamentu bi morali to gibanje podpreti.

  Jarosław Leszek Wałęsa, v imenu skupine PPE. – (PL) Gospod predsednik, v času, ko narašča število držav, ki ukinjajo uporabo smrtne kazni, moramo odločitev ustavnega sodišča Južne Koreje sprejeti najmanj s presenečenjem.

Smrtna kazen je jasna kršitev človekovih pravic, ker je človekovo življenje navsezadnje vrednota, ki bi jo moral zakon varovati in je zakonodajni sistem, ki dovoljuje smrtno kazen, v nasprotju z lastnimi temelji in posebna oblika hinavščine. Obstajajo številni argumenti proti uporabi tega sredstva upravljanja pravice. Zame je najpomembnejši njegova nepovratnost. Kar koli drugega je rečeno o smrtni kazni, to je kazen, ki je dokončna. Ljudi prikrajša za najdragocenejšo stvar, ki jih bodo kdaj imeli. Poleg tega imajo tisti, ki izvedejo to dejanje, moralno odgovornost, kajti vedno obstaja tveganje, da se usmrti nedolžno osebo.

Poleg tega je odločitev ustavnega sodišča razočaranje, kajti vemo, da v Koreji že leta ni bilo nobene usmrtitve. Upam, da ta odločitev ne bo vplivala na število sprejetih obsodb. Še več, pozivam, da se izrekanje smrtne kazni v Južni Koreji povsem konča.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, v imenu skupine S&D. – (PL) Južna Koreja je ena od ključnih trgovinskih partneric Evropske unije. Je tudi država, s katero je Evropska komisija končala pogajanja o sporazumu o prosti trgovini, ki daje obema stranema zelo širok dostop do drugih trgov. Glede na tako tesne gospodarske odnose sem presenečena, da se EU in Koreja tako zelo razlikujeta, ko gre za spoštovanje človekovih pravic.

Vse države članice Evropske unije so podpisnice Protokola 13 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki prepoveduje uporabo smrtne kazni. Še več, Unija izjavlja na mednarodnem prizorišču, da si je postavila cilj, da bo delala za splošno odpravo smrtne kazni. V skladu s to izjavo bi morala Unija jasno izraziti podporo gibanju v Koreji, ki si prizadeva za odpravo smrtne kazni. Upajmo predvsem, da bo uveden moratorij na izvajanje usmrtitev in da se bo korejska vlada dejavneje vključila v prizadevanja za odpravo smrtne kazni, ki jih pripravljajo v ZN.

Na podlagi novih pooblastil na področju trgovinske politike imamo pravico in dolžnost, da kot Evropski parlament zahtevamo odpravo smrtne kazni v vseh državah, ki so partnerice Evropske unije.

  Zbigniew Ziobro, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, če bi bil današnji pogled na smrtno kazen v veljavi v Evropi v času Nürnberškega sodišča, ne bi bil nihče od nacističnih zločincev, ki jih je obravnavalo sodišče, in so bili odgovorni za krute smrti milijonov nedolžnih ljudi, obsojen na smrt. Nisem še slišal, da bi kdor koli v Evropi izražal nezadovoljstvo nad Nürnberškim sodiščem zaradi nepravične sodbe.

Evropa se vedno hitreje odmika od bistva pravičnega kaznovanja, torej odziva, ki je v sorazmerju s krivdo storilca in povzročeno krivico. Ko govorimo o morilcu, o uboju številnih ljudi, na primer v terorističnem dejanju, ali ko govorimo o genocidu in smrti milijonov ljudi in to je navsezadnje tisto, kar se je zgodilo v Evropi, potem se pojavi vprašanje sorazmerne kazni. Res je, da v akademskih krogih v Evropi in drugod poteka razprava o učinkovitosti te kazni v smislu njenega preventivnega delovanja in varovanja nedolžnih ljudi. To tukaj verjetno ni ključni argument.

Evropa je danes opustila smrtno obsodbo. To je demokratična izbira in mi želimo, da se ta izbira spoštuje. Vendar moramo tudi mi spoštovati izbiro drugih in zato sem za razpravo o tej temi, vključno z razpravo z ljudmi v Južni Koreji. To je demokratična država in demokratična dežela.

  Marek Henryk Migalski (ECR). – (PL) Mislim, da nam ni treba dajati pripomb o tej zadevi ali se vmešavati in to zaradi najmanj dveh razlogov. Prvič, ker je Južna Koreja demokratična država in je odločitev ustavnega sodišča odločitev zakonitega telesa te države. Zato ni nobene nevarnosti, da bi se smrtna kazen prenesla na politične ali nepomembne primere – izrečena bo za zločince in morilce. Drugič, smrtna kazen je sredstvo odvračanja. Tega seveda ni mogoče empirično dokazati, a če predpostavljamo, da velja silogizem, da hujša kazen bolj odvrača, to pomeni, da najstrožja kazen najbolj odvrača in to pomeni, da smrtna kazen odvrača najbolj od vseh. Če to drži, z uporabo smrtne kazni pravzaprav rešujemo življenja nedolžnih ljudi. Zato se Evropska unija in Evropski parlament ne smeta vmešavati v to zadevo južnokorejskih oblasti.

  Bogusław Sonik (PPE). – (PL) Gospod predsednik, odločitev ustavnega sodišča Južne Koreje, da smrtna kazen ni kršitev ustave, moramo sprejeti z žalostjo. Ta odločitev je korak nazaj v primerjavi s trendom v Južni Koreji, kjer se že desetletje ni uporabila smrtna kazen. Zadnja usmrtitev je bila izvedena pred 13 leti. Zdaj je 57 obsojencev, ki čakajo na izvršitev smrtne kazni. Treba je zavzeti kritičen pogled na odločitev južnokorejskega sodišča. Južna Koreja, ki je gospodarsko vodilna v regiji, bi morala biti predvsem za vzgled glede spoštovanja pravice vsakega posameznika do življenja. Smrtna kazen ni v skladu s sodobnim sistemom kazenskega pravosodja in v nasprotju s sedanjim mnenjem sploh ne vodi v zmanjšanje kaznivih dejanj.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Smrtna kazen je vprašanje, ki bo živo, dokler bodo ostali pošasti in morilci, ki vedo, da lahko mučijo, zlorabljajo in morijo ljudi, skriti v človeški družbi zato, ker se slabotna in nemočna družba ni sposobna postaviti po robu njihovemu brutalnemu ravnanju.

Vsaka od žrtev teh pošasti je imela enako pravico do življenja kot mi vsi, do trenutka, ko ji je prekrižala pot ta pošast, zločinec, ki je zato, da bi zadovoljil svoj sprevrženi užitek, obsodil človeka na konec brez pravice do milosti ali obrambe. Korejsko ustavno sodišče je sprejelo mnenje, da smrtna kazen ni v nasprotju s korejsko ustavo. Tako so praktično ocenili njen pravni status. Če so politične elite v Evropi v našem imenu opustile to pot, to ne pomeni, da smo s tem postali boljši ljudje ali da je naša družba humanejša. Ne. Strašno, brutalno, pošastno pobijanje spodobnih ljudi v Evropi se, prav tako kot v Koreji, ni nehalo. Edina razlika je, da se evropskim pošastim ni treba bati smrtne kazni.

Gospe in gospodje, spoštujem naš model, ki temelji na Evropski konvenciji o človekovih pravicah, vendar menim, da bi se morali, preden ga vsiljujemo zunanjemu svetu, prepričati, ali je res boljša rešitev za poštene ljudi, in ali …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE). – (PL) Želela bi povedati, da je odločitev ustavnega sodišča Južne Koreje razočaranje in vzbuja skrb. Kljub dejstvu, da so se zadnje usmrtitve zgodile v Južni Koreji leta 1997, se je sodišče 25. februarja odločilo, da je smrtna obsodba oblika kazni, ki ne krši ustavne pravice do življenja. To je zdaj druga odločitev sodišča z enako vsebino. Prva odločitev je bila izdana leta 1996, ko je sodišče navedlo, da javno mnenje ni za odpravo smrtne kazni. Človek torej lahko sklepa, da je javno mnenje v Južni Koreji ostalo enako in to je škoda, kajti država, ki je gospodarsko vodilna, bi morala biti za zgled drugim državam glede spoštovanja pravice do življenja, ki je temeljna človekova pravica.

(Aplavz)

  Janez Potočnik, član Komisije. − Gospod predsednik, boj proti smrtni kazni je jedro politike EU o človekovih pravicah. EU meni, da je smrtna kazen kruta in nehumana kazen, ki ne more odvrniti kaznivih dejanj, opustitev smrtne kazni pa prispeva h krepitvi človekovega dostojanstva.

Imeli smo možnost pozdraviti številne nedavne primere pozitivnega razvoja v boju proti smrtni kazni. Januarja letos je Mongolija naznanila moratorij na smrtno kazen. V letu 2009 so Burundi, Togo in Nova Mehika odpravili smrtno kazen. Leta 2007 je Generalna skupščina ZN prvič sprejela resolucijo, ki je pozvala države k uvedbi moratorija na usmrtitve s ciljem odprave smrtne kazni; naslednja resolucija v letu 2008 je ponovno potrdila ta poziv.

V tem smislu je naravno, da je bila EU razočarana nad odločitvijo ustavnega sodišča Republike Koreje 25. februarja (z glasovanjem po delih, pet proti štiri), da je smrtna kazen v skladu z določbami ustave. Vendar opažamo, da je ta zadeva obrnila razlago korejske ustave; to ni bila politična odločitev o ohranitvi smrtne kazni. Posebej tudi opažamo nadaljnje poglede, ki so jih izrazili trije od petih sodnikov, ki so menili, da je smrtna kazen v skladu z ustavo. Sodnika Lee Kang-Kook in Min Hyung-Ki sta jasno povedala, da je treba omejiti uporabo smrtne kazni in zmanjšati število kaznivih dejanj, ki so predmet smrtne kazni, sodnik Song Doo-hwan pa je trdil, da bi morala biti vsaka odločitev o smrtni kazni predmet javne razprave in ukrepa zakonodajalca.

Čeprav sodišča še naprej izrekajo smrtne obsodbe, je Republika Koreja ohranila moratorij na usmrtitve od leta 1997. Nobenega znaka ni, da bo odločitev ustavnega sodišča zdaj vplivala na ta moratorij. Pozdravljamo odločitev Koreje, da ohrani moratorij na izvajanje usmrtitev.

Hkrati je Generalna skupščina ZN opozorila, da moratorija samega po sebi ne bi smeli imeti za konec, temveč za korak na poti k popolni odpravi. V tem smislu EU poziva korejsko nacionalno skupščino, naj čim prej sprejme ukrepe za odpravo smrtne kazni. Republika Koreja je že dolgo regionalna voditeljica o vprašanjih človekovih pravic v Aziji. Odprava smrtne kazni bi tako le potrdila zavezanost Republike Koreje varstvu in spodbujanju človekovih pravic.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo na koncu razprave.

Pisne izjave (člen 149)

  Gerard Batten (EFD) , v pisni obliki. – Čestitke južnokorejskemu ustavnemu sodišču za ohranitev smrtne kazni. Smrtno kazen nameravajo obdržati za najhujše storilce kaznivih dejanj. Na primer, za gospoda Kang Ho-soona, ki je v skladu z navedbami priznal, da je ubil sedem žensk. Pravosodno ministrstvo je pred kratkim objavilo številke, ki kažejo, da več kot 60 % ljudi podpira smrtno kazen. Če bi podobno vprašanje postavili v Britaniji, bi dobili vsaj enak rezultat. V britanskih zaporih imamo najrazličnejše serijske morilce, posiljevalce, pedofile, ki so umorili otroka, nekrofile in kanibale, ki prestajajo dosmrtno kazen. Zadnji primer je bil prav prejšnji teden, ko je bil izprijenec Peter Chapman, ki je zvabil v smrt nedolžno 17-letno žrtev, Ashleigh Hall, obsojen na 35 let. To ni ustrezna obsodba. Njega in njemu podobne bi bilo treba usmrtiti. To bi prihranilo na milijone funtov, ki jih vsako leto zapravimo za take zločince v doživljenjski ječi, ki bi jih lahko bolje porabili za stare in bolne. Torej, dobro opravljeno, Južna koreja. Nadaljujte z usmrtitvami vaših najhujših zločincev.

  Monica Luisa Macovei (PPE), v pisni obliki. – „Vsak človek ima pravico do življenja. Če ne, morilec nehote doseže končno in sprevrženo moralno zmago s tem, da tudi iz države naredi morilca in s tem zmanjša družbeni prezir z zavestnim pokončanjem ljudi.“ Moralnost, zastraševanje in poštenost so ključni v razpravi o smrtni kazni. Pristop z „nadzorom kriminala“ uporablja zatiranje kaznivega ravnanja, model „človekovih pravic/ustreznega procesa“ pa poudarja posameznikove pravice. Prvi šteje smrtno kazen za moralno, ker je obtoženec vzel življenje (maščevanje) in za odvračanje, ker tisti, ki bi ubijali, tega ne bodo storili zaradi strahu za svoje življenje, poštenost pa ni pomembna ali ni dokazana. Drugi model trdi, da smrtna kazen ni moralna, ker država ne bi smela vzeti življenja, in ne odvrača – kar kažejo statistike – ter se vodi nepošteno, kajti včasih so ljudje, ki čakajo na izvršitev smrtne kazni, nedolžni in so njihovi sodni postopki vključevali nepravilnosti. Verjamem v model človekovih pravic, ki ga odraža mednarodna skupnost v trdem in mehkem pravu ter naraščajoče število držav, ki opuščajo smrtno kazen. Pozivam Republiko Korejo, naj pokaže jasno politično voljo z opustitvijo smrtne kazni, do takrat pa naj takoj sprejme moratorij na njeno uporabo.

  Cristian Dan Preda (PPE), v pisni obliki. – (RO) Smernice EU o smrtni kazni so iz leta 1998. Prav to je leto, ko se je začelo obdobje neuradnega moratorija na smrtno kazen v Južni Koreji. V tem času je Parlament Južne Koreje razpravljal o treh predlogih za odpravo smrtne kazni. Prejšnji mesec je ustavno sodišče v tej državi s tesno večino ponovno potrdilo smrtno kazen kot ustavno.

Obžalujem to odločitev in upam, da bo korejski parlament predstavil resolucijo, ki prepoveduje smrtno kazen.

Če bi se Južna Koreja pridružila vrstam abolicionističnih držav, bi s tem poslala močan signal vsej azijski celini.

(1) Glej zapisnik.