Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 19. april 2010 - Strasbourg

15. Enominutni govori o zadevah političnega pomena

  Predsednik. – Naslednja točka so enominutni govori o zadevah političnega pomena.

  John Bufton (EFD). – Gospod predsednik, hvala, da ste mi ponovno dali besedo. Glede na to, kar je bilo zdaj tukaj povedano tik pred zdajci, bi vas prosil, da še enkrat premislite o glasovanju na naslednjem zasedanju 5. in 6. maja.

Dokaj verjetno je, da večina poslancev Evropskega parlamenta iz Združenega kraljestva, ne bo prisotna. 6. maja imamo splošne volitve. Cele države ne bo tu. Razpravljali boste o stvareh, kar pa ne bo predstavljalo stališč Združenega kraljestva. Pozivam vas, da premislite mogoče o 4. maju – premaknite datum za nekaj dni nazaj –, kajti če nam boste odrekli to glasovanje, boste Združenemu kraljestvu odrekli priložnost, da zavrne ali podpre ukrepe...

(Predsednik je prekinil govornika)

  Predsednik. - Dovolite, da vam odgovorim: kar ste rekli, bom resno preučil. Imamo dva dneva: 5. in 6. maj. Odločili se bomo, kako bomo izvedli glasovanja, ki so napovedana za 5. in 6. maj, in kako jih bomo porazdelili.

  Predsednik. – Preden začnemo, bi želel nekaj napovedati. Kot veste, člen 150 Poslovnika omogoča enominutne govore. Izkušnje kažejo, da prejmemo več kot dvakrat toliko priglasitev, kolikor jih lahko sprejmemo glede na čas, ki ga imamo na voljo. Razočaranje poslancev, ki čakajo na priložnost, da pridejo do besede, potem pa te priložnosti ne dobijo, je neizogibno. Da bi se izognili nadaljnji negotovosti in razočaranju, bom v prihodnje za enominutne govore uporabil naslednji postopek. V skladu s členom 150 Poslovnika se bo sestavil seznam 30 govornikov, ki bodo izbrani selektivno, da bi ohranili reprezentativno politično in geografsko ravnovesje. Prednost bodo imeli poslanci, ki na prejšnjih dveh delnih zasedanjih niso dobili priložnosti za enominutni govor. Vsi poslanci, ki so se priglasili k besedi, bodo izvedeli vnaprej, ali so bili izbrani ali ne. Od izbranih poslancev se bo pričakovalo, da v dvorani spregovorijo takrat, ko bodo prišli na vrsto.

  Jolanta Emilia Hibner (PPE). – (PL) Gospod predsednik, želela bi opozoriti na vprašanje o gensko spremenjenih živilih. Evropska komisija dela na predlogu spremembe zakonodaje EU, da bi državam članicam omogočila več svobode pri odločanju o tem, ali želijo dovoliti gensko spremenjene organizme, kajti v skladu z veljavno zakonodajo EU prepoved GSO v državah članicah ni mogoča.

Evropska komisija bo kmalu predlagala, da naj se državam članicam da možnost, da se vsaka zase odloča o gojenju gensko spremenjenih rastlin. Vendar pa se bodo odločitve o uvozu in predelavi semen GSO še naprej sprejemale na ravni EU. Zato bi morali premisliti o uvedbi posebne oznake za proizvode, ki ne vsebujejo GSO. Takšne oznake bi morale biti jasne in splošno prepoznavne, da bodo evropski potrošniki vedeli, da proizvod, ki ga želijo kupiti, ni proizveden iz živali, ki je bila hranjena z gensko spremenjeno krmo. Morali bi torej premisliti o posebni obliki oznake.

  Traian Ungureanu (PPE). – Gospod predsednik, dovolite mi, da spomnim ta Parlament, da so komunistične zlorabe pred enim letom v Republiki Moldaviji naletele na splošen upor. S temi protesti je na oblast prišla proevropska koalicija, nova vlada pa je eno leto pozneje dokazala svojo evropsko držo. Moldavska vlada potrebuje takojšnjo podporo EU in obstajajo trije načini, kako lahko evropska podpora pomaga Moldaviji: hitra finančna pomoč, odprava vizumov in sklenitev pridružitvenega sporazuma.

Pri tem moram omeniti tudi primer Ernesta Vardaniana, aretiranega novinarja, ki nima nobenih stikov z zunanjim svetom in ki so ga tako imenovane oblasti v Pridnestrski republiki obtožile veleizdaje. Gre za resno kršenje človekovih pravic. Visoko predstavnico za zunanje zadeve in vodjo delegacije EU v Moldaviji prosim, da hitro ukrepata in zahtevata takojšnjo izpustitev pridržanega novinarja.

  Anna Záborská (PPE). – (SK) Gospod predsednik, gospod generalni sekretar, gospod komisar, morala bi govoriti o tem, kar sem pripravila, vendar je prišlo do nekaterih izjemnih okoliščin. Vsi vemo, da nam vremenske razmere niso naklonjene, da bi se v Strasbourgu brez težav sestali vsi. To je mojim kolegom poslancem in uradnikom povzročilo veliko nevšečnosti in skrbi.

Zato bi želela izkoristiti to priložnost, da se tako vam, gospod predsednik, kot tudi generalnemu sekretariatu pod vodstvom Klausa Wella, zahvalim, ker niste ničesar prepustili naključju in ker ste nam omogočili najboljše mogoče pogoje za delo.

Parlament si vse od prvih dni, odkar so se pojavile težave v letalskem prometu, prizadeva za preureditev prevoza do Strasbourga, zato bi se želela iskreno zahvaliti tudi v imenu vseh tistih, ki danes ne morejo biti tukaj. Najlepša hvala.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, prej, ko ste govorili o novih pravilih za enominutne govore, sem poskušal pritegniti vašo pozornost. Prihajate s Poljske, zato boste vedeli, kaj pomeni, če imate različne razrede ljudi in parlamentarcev. Prosil pa bi vas, da v zvezi s pripombami glede pravilnosti postopka upoštevate tudi ljudi v zadnjih vrstah.

Imam nekaj posebnih vprašanj. Prvič, ali mi lahko, prosim, pojasnite, kaj ste dejali prej, torej ali z naslednjima dvema delnima zasedanjema mislite na naslednji dve delni zasedanji v Strasbourgu ali ste s tem mislili tudi na Bruselj?

Drugič, kaj boste storili, če – kot se je pravkar zgodilo – poslancev zaradi kakršnega koli razloga ne bo tukaj, četudi so zaprosili za besedo? Ali bomo imeli na voljo še nekaj minut za postopek „catch-the-eye“?

Tretjič, ali lahko v skladu s to novo učinkovitostjo – ki jo je treba pozdraviti – začnete že danes in preberete imena 30 govornikov, ki jim nameravate danes dati besedo?

  Predsednik. – Hvala za vašo pripombo. Novo pravilo se bo začelo uporabljati na srečanju v Bruslju. Delno zasedanje v Bruslju bo prvo, ki bo potekalo pod novimi pravili.

  Jörg Leichtfried (S&D). – (DE) Gospod predsednik, problem potepuških psov v Romuniji je ponovno aktualen zaradi načrtovane odprave prepovedi ubijanja teh psov, ki je bila uvedena 15. januarja 2008. Vesel sem, da se je Romunija ponovno vzdržala izvršitve teh načrtov. A tudi druga rešitev, ki je bila izbrana zdaj, tj. da bi se pse nastanilo v velika zavetišča za živali, ni prava. Edini smiseln bi bil program kastracije. Toda Romunija je to odklonila. Ko pride do takšnih vprašanj – kot so kakršna koli vprašanja v zvezi z zaščito živali – mora Evropska unija res nekaj storiti – torej ko je res potrebno.

Gospod predsednik, to je bil moj enominutni govor. Hotel sem izkoristiti preostali čas, da še enkrat pojasnim, kaj sem hotel reči prej.

  George Sabin Cutaş (S&D). – (RO) Gospod predsednik, ko je Simon Kuznets, človek, ki je skoval pojem „bruto nacionalni proizvod“, spoznal, kako težko je meriti blaginjo države zgolj na podlagi višine nacionalnega prihodka, si najbrž ni predstavljal, da bo minilo tri četrt stoletja, preden bodo dobitniki Nobelove nagrade oblikovali niz predlogov za zagotovitev natančnejše ocene gospodarske uspešnosti in socialnega proizvoda kot je tisti, ki ga ponuja BDP. Ta makroekonomski kazalnik ne upošteva kakovosti proizvodov, ne uspe izmeriti trajnostne gospodarske rasti in izključuje druge dejavnike, kot so samooskrbno in primestno gospodarstvo, gospodinjsko delo in prostovoljno delo.

Na podlagi rezultatov dela, ki ga je opravil ta odbor in ki ga povzema poročilo gospoda Stiglitza, je bil sestavljen predlog za izboljšanje nacionalnega statističnega sistema, ki natančneje opredeljuje kakovost življenja in v izračun indeksa gospodarskega in socialnega napredka vključuje trajnostni razvoj.

V tem okviru mislim, da bi morali v vsej Evropski uniji imeti usklajen sistem za merjenje kakovosti življenja, obsega, znotraj katerega je mogoče ohraniti gospodarsko rast, in nenazadnje socialnih razlik. Ta korak bi pokazal, da smo se iz recesije, ki tako močno vpliva na nas, nekaj naučili.

PREDSEDSTVO: GOSPA KOCH-MEHRIN
podpredsednica

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospa predsednica, prejšnji teden je sodišče odločilo, da je bila ukinitev časopisa v baskovščini Egunkaria, o čemer sem tukaj govorila pred nekaj tedni, nepravično, nezakonito in pristransko dejanje.

Odločitev pravi, da niti španska ustava niti kazenski zakonik ne dovoljujeta ukinitve časopisa in da je celotna obtožba bila zgrajena na predpostavki, da braniti baskovsko kulturo pomeni sodelovati z ETO, kar je nesmisel. Pravi tudi, da so obtoženci popolnoma nedolžni, da niso člani skupine ETA in da ETA ni ne ustanovila ne financirala časopisa. V odločitvi je tudi zapisano, da so bili priporniki odrezani od sveta brez zadostnega sodnega nadzora, kar daje verodostojnost trditvam pripornikov o slabem ravnanju in mučenju.

Zato bi rada izrazila dve prošnji: Želela bi, da pomislimo na posledice, ki jo demagogija in manipulacija s čustvi ter sprejemanje zakonodaje po hitrem postopku puščajo na demokraciji, kakor tudi na dejstvo, da so glavni elementi medijev in glavne stranke v Španiji vse nas, ki smo nasprotovali tej krivici, obtožili sodelovanja z ETO. Želim tudi, da bi vsi sodelovali in tako zagotovili, da bodo te žrtve deležne pravice in da se bo primer pravično končal.

  Michail Tremopoulos (Verts/ALE). – (EL) Gospa predsednica, februarja lani je bilo v Evropskem parlamentu predstavljeno poročilo Evropske komisije o svetovnih trgih s prepovedanimi drogami od leta 1998 naprej, ki sta ga uredila gospod Reuter in gospa Trautmann. To poročilo je dragocena podatkovna baza, njegovi zaključki pa potrjujejo nekatere dosedanje ocene o neučinkovitosti politik na področju drog v Evropski uniji in na svetovni ravni.

Temeljni zaključek je, da trenutne politike niso uspele izpolniti svojega glavnega cilja, to pa je zmanjšati povpraševanje po prepovedanih snoveh in njihovo dobavo, zato so ključni dejavnik pri stopnjevanju škode, ki jih te snovi povzročajo posameznim uporabnikom, njihovemu okolju, gospodarstvu in družbi.

Leta 2004 je Evropski parlament odobril paket priporočil, kot je poročilo gospoda Catanie. Zato pozivamo k ponovni obravnavi tega vprašanja, in sicer v širšem okviru, da bi zaščitili uporabnike.

  Ryszard Czarnecki (ECR). – (PL) Gospa predsednica, mojo državo je prizadela velika tragedija. Umrli so predsednik, vodja centralne banke in vojaški voditelji. Včeraj je bil pogreb predsednika in njegove žene. Želel bi se zahvaliti za izraze solidarnosti, ki so bili prejeti od velikega števila držav članic Evropske unije. Pojem evropske solidarnosti se je dokazal, za nas Poljake pa je to nekaj zelo pomembnega. Pogreba so se udeležili predsedniki Češke republike, Slovaške, Madžarske, Nemčije, Litve, Latvije, Romunije in Slovenije ter predsednik vlade Estonije. Obžalujem, da tam nista bila predsednik Sveta in predsednik Evropske komisije. Slednja nista mogla priti, prišli pa so na primer predsedniki vlade Azerbajdžana, Armenije in Gruzije in njihova pot je bila daljša. Vsem, ki so bili tam, bi se želel zahvaliti za te izraze solidarnosti.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, prosim, dovolite mi, da v eni minuti izrečem nekaj pripomb v zvezi s Srbijo. Zdi se, da ambicija Srbije, da bi se pridružila EU, daje veter v jadra države. Kakor koli, država se je pred kratkim uradno opravičila za genocid v Srebrenici – to pa je nekaj, česar zagotovo ne moremo reči za sporno državo kandidatko Turčijo, v kateri se grozi s kaznimi, če država o genocidu nad Armenci zgolj razpravlja.

Tolmačenje kobenhavnskih meril je po mojem mnenju pristransko, če se Beogradu očita pomanjkanje sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine v Haagu, medtem ko kršitve človekovih pravic s strani Ankare veljajo za nepomembne.

A za Evropsko unijo ni nič novega, da uporablja dvojna merila. V Bosni se več etničnih skupin potiska v eno večkulturno državo, medtem ko je na Kosovu nenadoma legitimno, da se ena etnična skupina odcepi od obstoječe države.

Srbija je, nasprotno od Turčije, duhovno in kulturno del Evrope in ključna država za varnost Balkana. Seveda ne smemo ponoviti napak, storjenih v zvezi s prehitrim pristopom Bolgarije in Romunije. Izpolnjena morajo biti vsa pristopna merila, toda Srbija je evropska država in mora postati del Unije.

  Georgios Papanikolaou (PPE). – (EL) Gospa predsednica, nedavno razbitje pomembne teroristične celice v Grčiji nas spominja, da nasilje in grožnje demokratičnim institucijam nimajo meja in ne izbirajo ciljev.

Ne smemo pozabiti, da trenutna gospodarska kriza in pesimizem, ki se zaradi tega poraja v državljanih, podžiga agresijo in ustvarja nasilje. Vsi se strinjamo, da je nasilje nedopustno ne glede na to, v kakšni obliki se pojavlja in od kod izvira. Vendar pa je tisto, o čemer se bomo morali dogovoriti in čemur bomo morali dati večji poudarek, pomen preprečevanja in ne zdravljenja. Zato moramo vprašanja, povezana s sistemom SWIFT, Evidenco imen letalskih potnikov in krepitvijo Europola in Eurojusta, postaviti visoko na dnevni red.

Pri tem naj povem, da je ključnega pomena, da popravimo kronične družbene patogene dejavnike, iz katerih se poraja nasilje. Udariti moramo na revščino in brezposelnost. Nobenega prostora ni več za pasivnost. Ko so se voditelji Evrope nazadnje distancirali od socialnih izzivov težkih gospodarskih časov, se je ta celina potopila v sovraštvo in totalitarizem.

  Jens Geier (S&D). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Evropsko komisijo in ta parlament bi želel opozoriti na zaskrbljujoč razvoj cen surovin. Duisburg, kjer je doma največja jeklarska industrija v Evropi, je v mojem volilnem okrožju. Tukaj in tudi v drugih krajih EU, kjer se proizvaja jeklo, so zaposleni zelo zaskrbljeni za svoje službe, saj trije veliki dobavitelji železove rude pritiskajo na jeklarsko industrijo, da povečajo ceno za 100 %. V prihodnosti bo železo kotiralo na Londonski borzi kovin, namesto da bi se stabilnost cen tako kot prej zagotavljala z dolgoročnimi dobavnimi pogodbami. Delavci in njihovi sindikati se bojijo, da bo zaradi tega prišlo do skrajnega povečanja cen osnovnega materiala, jekla. To se dogaja v času, ko so možnosti za prihranke s pomočjo programov za zmanjševanje stroškov in zmanjševanje delovne sile, predvsem po zadnjem prestrukturiranju jeklarske industrije, bile že v celoti izčrpane. Da bi opozorili na to stanje, so sveti delavcev in nemški industrijski sindikat kovinarjev v imenu Duisburga poslali poziv kanclerki Merkel in predsedniku Barrosu. Komisijo bi prosil, naj na ta poziv odgovori.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE). – Gospa predsednica, potniki, ki jim je vulkanski pepel pokvaril načrte za počitnice, so soočeni z zmedo na področju zavarovanja.

Čeprav jim bodo letalske družbe v skladu z Direktivo o pravicah letalskih potnikov povrnile denar ali ponovno rezervirale lete, so številni potniki soočeni s stroški hotelskih sob in najema avtomobilov mogoče tudi drugačno organizacijo leta, vendar se pričakuje, da se bodo na podlagi nekaterih zavarovalnih polic za potovanje izgube povrnile.

Drugi spet trdijo, da gre pri tem za višjo silo, vendar bi želel pozvati za podjetja, da bodo pragmatična, da bodo razumna in da ponovno premislijo o tej odločitvi ob upoštevanju, da imam jaz, tako kot mnogi drugi, številne volivce, ki so obtičali na letališčih v raznih delih sveta, kar morajo plačati z denarjem, ki ga nimajo.

Slišim, da je direktiva o paketnih potovanjih v postopku spremembe in to je treba nujno opraviti.

Za konec naj povem, da mora ta direktiva o potovanjih obvezno zagotoviti, da bomo imeli standardna pravila, ki se bodo uporabljala v takšnih okoliščinah. Komisijo bi prosil, naj to preuči tudi na tej ravni.

  Claudio Morganti (EFD). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, v tem demokratičnem središču evropskih institucij bi želel predlagati kratek pregled končnih vplivov evropskih posredovanj na skupnosti, regije in posameznike.

Mislim, da se moramo odločiti, ali bomo predstavljali vizijo univerzalizma in globalizma, ali pa bomo rajši ohranili prispevek in identiteto vsakega posameznika. Mislim, da je druga možnost boljša; gre za široko vizijo, v kateri imajo svoje mesto in svoje dostojanstvo bolj edinstvene razsežnosti, ki izhajajo iz posebnih poklicev in tradicij.

Poglejmo si na primer učinke Direktive o storitvah iz leta 2006, tako imenovane Bolkensteinove direktive, na italijanska kopališča. Mislim, da zaradi domnevno učinkovitejšega globalnega sistema ne bi smeli žrtvovati kulture in tradicije gostoljubja, ki sta bili vedno značilni za lokalne skupnosti.

Mislim, da so v gospodarskem smislu mala podjetja najpristnejši izraz kulturne identitete lokalnih skupnosti in da bi jih zato bilo treba vedno ščititi.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospa predsednica, v teh časih ni lahko biti goreč zagovornik Evrope. Danes bi želel omeniti problem Eurostata. Izkazalo se je, da se je Eurostat veliko bolje zavedal dejanskega stanja v Grčiji, kot se je to na splošno zdelo. Obstajajo poročila, ki so bila objavljena samo po delih in ki so razkrila primere goljufije že leta 2002, nato pa je seveda prišlo veliko poročilo za leto 2008. Vendar pa je popolnoma nejasno, kam ta poročila gredo, kakšni so učinki teh poročil in kdo je zanje odgovoren – v tem primeru, kdo je odgovoren, da se v skladu z njimi ne ukrepa.

Zato bi želel na tem mestu predlagati, da se Eurostata lotimo konstruktivno in ne samo takrat, ko gre za škandalozne prakse, ki so v preteklosti seveda tudi obstajale. Moj predlog se torej glasi, da naj tukaj ukrepa Komisija, da bi zagotovila neodvisnost Eurostata in državljanom zagotovila informacije, ki jih tako močno potrebujemo, da bi korenito spremenili našo demokracijo.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE). – (PT) Danes smo soočeni z naravno katastrofo nepredvidljivih posledic. Znanost nam omogoča, da s primerno natančnostjo izračunamo vpliv delcev v ozračju na letalske motorje in sisteme. Znanost nam omogoča tudi, da s primerno ravnjo natančnosti izračunamo gibanje navedenih delcev v ozračju. Danes se bodo sestali prometni ministri EU, da bi se odločili, kako rešiti razmere na področju letalskega prometa. Zaključki tega srečanja morajo temeljiti na znanstvenih dognanjih in načelu previdnosti. Gospodarstvo ne more prevzeti prednosti pred varnostjo ljudi. Evropa mora še naprej igrati vlogo branika varnosti in kakovosti življenja. Vendar pa pričakujemo hitre, praktične rešitve v zvezi z drugimi možnimi kopenskimi in morskimi prometnimi sistemi.

V zadnjem letu smo doživeli številne krize, naravne katastrofe in epidemijo; glede na vse to...

(Predsednica je prekinila govornico)

  Ioan Enciu (S&D). – (RO) Gospa predsednica, konec tega leta bo začela veljati tretja direktiva o poštnih storitvah, ki bo popolnoma deregulirala ta trg. Posledice gospodarske in finančne krize so dobro znane in jih je mogoče čutiti tudi na trgu poštnih storitev.

Učinki krize so se pomnožili, ko so direktivo začele izvajati države članice, kjer je bil trg poštnih storitev popolnoma dereguliran. Raven odpuščanja presežnih delavcev in zmanjšanja prihodkov preostalega osebja je v tem sektorju višja od povprečja. Prišlo je tudi do povečanja v številu transakcij in zvišanja poštnih tarif, da ne omenjam tega, da so državljani, ki živijo v težko dostopnih krajih in območjih, prikrajšani za dostop do sredstev komuniciranja in univerzalno storitev.

Mislim, da je treba oceniti socialne posledice izvajanja te direktive. Naša dolžnost je, da preprečimo pojav socialnega dampinga. Ustrezne evropske institucije pozivam, naj preučijo možnost uporabe najmanj dveletnega moratorija na roke, predvidene za izvajanje te direktive, z nekaj prilagoditvami za vsako od preostalih držav članic.

  Cristian Dan Preda (PPE). – (RO) Danes želim govoriti o izredno občutljivih okoliščinah, v katerih se je znašel novinar Ernest Vardanian. Aretiran je bil pod režimom Igorja Smirnova v samooklicani Pridnestrski republiki.

Ernest Vardanian je obtožen veleizdaje in vohunjenja, kar ni samo nesmiselno, temveč je tudi popolnoma smešno. Novinarju so dejansko zavrnili zahtevo za izpustitev proti varščini, tako da je zaprt v naravnost strahotnih razmerah. Želel bi povedati, da oblasti v Tiraspolu izkoriščajo ta ukrep, da bi Kišinjov ustrahovali v času, ko se nova vlada, ki je prevzela mandat po lanskoletnih volitvah, želi približati Evropski uniji in obenem razrešiti pridnestrski spor.

Pozivam k takojšnjem, brezpogojnem izpustu novinarja Ernesta Vardaniana, oblasti v samooklicani Pridnestrski republiki pa prosim, da naredijo korak proti Kišinjovu in rešijo spor tam.

  Czesław Adam Siekierski (PPE). – (PL) Finančna in gospodarska kriza je najhuje prizadela najrevnejše ljudi. Da bi izpolnila njihove potrebe, je Evropska unija leto 2010 razglasila za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Ocene kažejo, da v revščini živi več kot 40 milijonov ljudi v Evropi, skoraj 40 milijonov več ljudi pa živi na njenem pragu. Posebej obžalovanja vredno je dejstvo, da eno četrtino tega – 20 milijonov – predstavljajo otroci. Problemi, s katerimi se morajo soočiti, niso povezani samo s pomanjkanjem hrane, zdravstvene oskrbe in oblačil, temveč so predvsem povezani z dejstvom, da si ne morejo obetati izboljšanja razmer niti uiti revščini. Najpomembnejši korak, ki bi lahko pomagal spremeniti te tragične razmere, je zagotovitev visoke ravni izobraževanja. Ta potreba je najočitnejša v majhnih mestih in na podeželju, ki so zelo daleč od akademskih središč. Zato mislim, da je ključna rešitev za spremembe povečanje finančnih sredstev za programe štipendiranja, namenjene mladim ljudem iz revnih okolij.

  Derek Vaughan (S&D). – Gospa predsednica, pozdravljam jutrišnjo razpravo o krizi letalskega prometa, kajti ne smemo pozabiti, da to ne vpliva samo na ta parlament, temveč tudi na posameznike in podjetja po vsej Evropi. In to se dogaja v času, ko se Evropa, ali večina Evrope, po globoki recesiji ponovno postavlja na noge. Na noge se po recesiji postavlja tudi Združeno kraljestvo, tako kot mnoge druge države – ne vse –, in sicer zahvaljujoč vladi, ki je v času zloma trga posredovala in ni stala ob strani, kar bi nekateri zahtevali od nas.

V naslednjih nekaj tednih bo prišlo v Združenem kraljestvu na dan veliko ekonomskih številk in prepričan sem, da bodo mnoge izmed njih pozitivne. To je zato, ker je vlada posredovala. Mislim, da je pomembno, da v težkih gospodarskih časih posredujejo tudi institucije EU. V prihodnosti bi morale vse institucije EU poskrbeti za to, da bodo naši proračuni usmerjeni v pomoč posameznikom in podjetjem, ki se prebijajo skozi težke gospodarske čase in načrtujejo okrevanje.

  Diogo Feio (PPE). – (PT) Zadeva, o kateri bom govoril na današnjem plenarnem zasedanju, je proračunsko stanje različnih držav članic. To počnem zdaj, ko se je iztekel rok za predložitev programov stabilnosti in rasti. Ti programi napovedujejo srednjeročna in dolgoročna stališča različnih držav članic. V primeru moje države Portugalske je Komisija pripomnila, da je predložen program tvegan. To je zaskrbljujoč znak za trge, vendar je šlo v bistvu za znak, da je bil program usmerjen v stabilnost in trdnost javnih financ, ko pa je pomembno, da se usmeri tudi v rast. Tudi tukaj torej številke, ki jih je predložila moja država, niso zadovoljive, obenem pa žal tudi ni premisleka o vprašanjih, kot sta poenostavitev za podjetja in stanje davčne konkurenčnosti.

  William (The Earl of) Dartmouth (EFD). – Gospa predsednica, sicer gre za predzadnji govor, vendar bi gospoda, ki je zagovarjal posredovanje EU, želel vprašati, kako bi po njegovem mnenju EU morala posredovati v primeru vulkanskega pepela.

  Predsednica. - Dodatna vprašanja na podlagi modrega kartončka v času enominutnih govorov niso dovoljena. Torej ni šlo za pravilnost postopka. Vaš kolega poslanec bi vam mogoče lahko odgovoril osebno, v nobenem primeru pa ne na plenarnem zasedanju.

  Malika Benarab-Attou (Verts/ALE). – (FR) Gospa predsednica, prosila bi vas, da upoštevate tudi ravnovesje med moškimi in ženskami, ko dajete besedo. Petkrat zapored ste namreč dali besedo moškemu.

  Predsednica. – Najlepša hvala. Kot seveda veste, mi je kot predsednici skupine na visoki ravni za enakost med spoloma in raznolikost enakost zelo pomembna. Imamo seznam govornikov in poskušali smo ga uravnovesiti. To, kdo dobi besedo v teku razprave, je seveda odvisno tudi od tega, kdo je dejansko prisoten.

S tem se ta točka zaključi.