Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/0063(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0035/2010

Predložena besedila :

A7-0035/2010

Razprave :

PV 19/04/2010 - 18
CRE 19/04/2010 - 18

Glasovanja :

PV 05/05/2010 - 13.33
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0123

Dobesedni zapisi razprav
Ponedeljek, 19. april 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

18. Pristojbine za varovanje v letalstvu (razprava)
Video posnetki govorov
Zapisnik
MPphoto
 

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta pristojbinah za varovanje v letalstvu, ki ga je v imenu Odbora za promet in turizem predložil gospod Leichtfried (COM(2009)0217 – C7-0038/2009 – 2009/0063(COD)) (A7-0035/2010).

 
  
MPphoto
 

  Jörg Leichtfried, poročevalec.(DE) Gospa predsednica, razmere na področju varovanja v evropskem letalstvu in pristojbinah za varovanje v letalstvu so trenutno takšne, da vsak počne, kar hoče. Nihče pa tega ne počne prav. Kljub temu bomo morali za to plačati. To je nekaj, česar res ne bi smeli mirno prenašati, in namen tega poročila je, da spremeni stvari. Kaj natančno bo spremenilo in kaj želi spremeniti?

Želel bi samo povedati vnaprej, da imamo pri skoraj vseh točkah – in želel bi se zahvaliti svojim kolegom poslancem – soglasno mnenje, da bi poročilo lahko prineslo več preglednosti. Preglednost pomeni, da bodo na eni strani letalski prevozniki v prihodnje lahko pridobili informacije, na podlagi katerih bodo seznanjeni, kakšne pristojbine za varovanje se bodo uporabljale v njihovem primeru na letališčih, čemu so namenjene in ali so previsoke – kar se trenutno včasih še vedno dogaja –, poleg tega pa, kot naslednji korak, preglednost pomeni tudi to, da bodo tudi potniki seveda seznanjeni s tem, kaj letalski prevozniki zahtevajo od njih. Tudi tukaj sem mi zdi, da je preglednost letalskih prevoznikov včasih namenoma omejena, tudi ko si, kot pravijo sami, močno prizadevajo, da bi bili pregledni.

Ena točka, ki sem mi v tem smislu zdi zelo pomembna, je dejstvo, da po Evropi obstajajo različni sistemi za financiranje sredstev za varovanje. Obstajajo države, ki so jih financirale v celoti iz davkov. Obstajajo države, v katerih plača le končni uporabnik, in obstajajo tiste, ki imajo mešan sistem.

Naš namen je bil zagotoviti, da se te sisteme lahko ohrani. Nobeni državi članici ne želimo predpisati, kako je treba financirati pristojbine za varovanje; zagotoviti želimo samo, da tisti, ki to plača, ve, kaj je plačal.

Obstajajo, ali so obstajale, različne zamisli o tem, katera letališča bi bilo treba vključiti, in odločili smo se, da je to vprašanje varnosti. Ne gre za zaslužke niti za dobiček; gre za varnost. Zato smo se odločiti, da je treba vključiti vsa letališča komercialne narave, in mislim, da je to bila tudi pravilna odločitev.

Na koncu smo dosegli točko, pri kateri smo na tem plenarnem zasedanju močno soglasni, in sicer gre za to, da moramo začeti razlikovati med pristojbinami za varovanje, varnostnimi ukrepi, ki so del predpisov EU, in pristojbinami za varnostne ukrepe, ki to presegajo – in ki se imenujejo „strožji ukrepi“.

Pravimo, da bo vse, kar sodi v okvir EU, ostalo takšno, kot je; vsaka država članica lahko stori, kar se ji zdi prav. Če pa se sprejemajo ukrepi, ki to presegajo, potem morajo države članice to tudi same financirati. Na drugi strani bi to moralo zagotoviti večjo previdnost, tj. da se varnostni ukrepi ne bodo sprejemali kar takoj brez premisleka o tem, ali so zares potrebni, in da se bo tudi upoštevalo, kaj to pomeni za potnike in kaj to pomeni za letalske prevoznike in letališča.

Na drugi strani pa je treba tudi zagotoviti, da bomo v tej zvezi uporabljali tudi načelo, v skladu s katerim je varnost tudi javna dolžnost. Napadi na letalske prevoznike praviloma niso usmerjeni nanje, temveč na države, iz katerih ti prevozniki prihajajo, zato mislimo tudi, da je varnost načeloma še vedno javna dolžnost in da morajo zanjo biti priskrbljena javna sredstva.

Na kratko bi želel reči še nekaj o spremembah, ki so dosegle neverjetno visoko število – vsega skupaj tri. Mislim, da so vse zelo upravičene in utemeljene. Predvsem v zvezi s spremembama, ki ju je predlagala Skupina Zelenih(Evropske svobodne zveze, želim povedati, da sta zagotovo vredni vsake podpore, pa ne zato, ker poleg mene sedi gospa Lichtenberger, temveč zato, ker vsebujejo socialne zahteve za delodajalce na letališčih. Mislim, da je to zelo pomembno, predvsem v časih, ko so letalski prevozniki in letališča pod pritiskom.

 
  
MPphoto
 

  Andris Piebalgs, član Komisije. Gospa predsednica, predlog direktive o pristojbinah za varovanje v letalstvu je rezultat razprave o financiranju varovanja v letalstvu, ki je pripravljen že od leta 2001. Izhaja iz višanja stroškov za varovanje, do katerega je prišlo po terorističnih napadih 11. septembra 2001, in iz vzpostavitve regulativnega okvira EU za varovanje v letalstvu.

S svojim zakonodajnim predlogom Komisija namerava vzpostaviti pregleden in nediskriminatoren okvir za obračunavanje pristojbin za varovanje v letalstvu v Evropi. Poleg tega Komisija meni, da je treba pristojbine za varovanje v letalstvu določiti v posvetovanju z uporabniki letališč in da morajo biti povezane s stroški. Želel bi čestitati gospodu Leichtfriedu za njegovo izjemno delo na tem poročilu in tudi članom Odbora TRAN, ki so k tem poročilu prav tako prispevali.

Mislim, da gre poročilo prav v smeri načrtovanih ciljev Komisije, zato pozdravljam podporo, ki jo v tem smislu daje predlogu Komisije.

Želel bi samo poudariti dve posebni vprašanji, ki ju to poročilo obravnava. Prvič, poročilo uvaja nekaj, kar je dejansko nov element, in sicer pomembno in včasih zelo sporno vprašanje, kdo plačuje za varovanje v letalstvu. Predlog Komisije tega vprašanja sicer ne obravnava, razlog za to pa je, da skoraj vse države članice trdijo, da niso v položaju, da bi prevzele obveznosti v tem smislu, kljub temu da priznavajo, da bi bilo treba javno financiranje varovanja v letalstvu dovoliti.

Izbiro je treba po našem mnenju potemtakem prepustiti posameznim državam članicam in jo obravnavati na podlagi subsidiarnosti.

Na tej podlagi in ob upoštevanju stališča, opisanega v poročilu, ki je pripravljen za sprejetje, bi Komisija želela opozoriti, da bo sprememba 32, ki k financiranju strožjih ukrepov obvezuje države članice, sprožila intenzivne razprave s Svetom o tem predlogu direktive. Vendar pa sem prepričan, da je poročevalec vse to vedel in da je pričakoval to bitko s Svetom.

Drugo vprašanje je bolj za pojasnilo in se nanaša na oceno vpliva, ki jo je treba opraviti pred vsakimi nadaljnjimi ukrepi na področju varovanja v letalstvu, ki se bodo sprejemali na podlagi okvirne uredbe. To je nedvomno zelo upravičen ukrep, vendar želim, da veste, da smo nekatere mehanizme že vzpostavili in da se ne bi smeli preobremeniti.

Prvič, tu je svetovalna interesna skupina za varovanje v letalstvu, ki jo med drugim sestavljajo predstavniki sektorja letalskega prometa in ki je v celoti vključena v oblikovanje vseh predlaganih ukrepov v zvezi z varovanjem v letalstvu.

Drugič, regulativni postopek s pregledom Parlamentu zagotavlja, da lahko uveljavlja pravico veta, če meni, da je to primerno.

Najlepša hvala za to odlično poročilo. Zelo se veselimo sodelovanja s poročevalcem in Parlamentom ter nadaljnjega napredka pri tem vprašanju.

 
  
MPphoto
 

  Hans-Peter Martin (NI).(DE) Gospa predsednica, žal mi je, da moram s tem obremenjevati plenarno zasedanje, a v skladu s členom 151 sem prisiljen podati osebno pripombo. Pred nekaj trenutki sem bil napaden. To je tipično, če živite v Avstriji. Tam obstaja skupina, ki je po mednarodnih standardih opredeljena kot skrajno desničarska. Imajo strankarske voditelje, ki delajo določene kretnje v zrak in se jim to ne zdi nič posebnega. Tam so tudi ljudje, ki ne morejo prenesti poraza na demokratičnih volitvah, zato odklanjajo vsako obliko stiska rok ali stika. Če jim pomahaš, vidijo samo eno: to, s čimer imajo prave izkušnje, Hitlerjev pozdrav.

Seveda so to problemi, ki preprosto kažejo, da se moja država na žalost ni uspela spraviti s preteklostjo, da kmalu tukaj ne bomo imeli opravka samo z eno skrajno desničarsko stranko, ki ima tu svoje predstavnike, temveč z dvema. Še enkrat bi želel samo pojasniti: smo demokrati. Skrajni desničarji sedijo tam. Ponosen sem, da pripadam politični skupini, ki je uspela odločilno prispevati k dejstvu, da v tem parlamentu nimamo več skrajne desničarske skupine in da jo, upam, nikoli več ne bomo imeli. Odgovor se torej glasi, da moramo imeti več demokracije in ne več skrajno desničarske politike, sovražnosti do ljudi in ciničnega zaničevanja ljudi. To so gospodje, ki so že povedali, da bi moral poiskati psihiatrično pomoč, ker ne morejo prenesti, da bi na demokratičen način izgubili volitev.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Vprašanja na podlagi modrega kartončka v zvezi z osebno pripombo v skladu s členom 151 niso dovoljena. Vaše priglasitve pri tej točki torej ni mogoče sprejeti.

 
  
MPphoto
 

  Zoltán Balczó (NI).(HU) To je vprašanje na podlagi modrega kartončka, namenjeno prejšnjemu govorniku. Prosil bi za pol minute, da postavim vprašanje.

 
  
MPphoto
 

  Ioan Mircea Paşcu (S&D). – Gospa predsednica, ta poseg – ki je povsem sprejemljiv – prekinja razpravo o temi, o kateri govorimo. Predlagam, da to umestite med poročila.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Hvala lepa. Zdaj bomo nadaljevali z razpravo. Osebno pojasnilo sem dovolila, ker se je prejšnja pripomba glede pravilnosti postopka nanašala neposredno na gospoda Martina. Zdaj bomo z razpravo nadaljevali in ji tudi posvetili vso našo pozornost.

 
  
MPphoto
 

  Artur Zasada, v imenu skupine PPE. – (PL) Gospa predsednica, na začetku bi se želel zahvaliti poročevalcu, gospod Leichtfriedu za izjemno poročilo in odlično sodelovanje v teku našega delu na tem dokumentu.

Odgovoriti smo morali na štiri vprašanja, a najprej smo morali opredeliti nalogo, to pa je zaščita interesov letalskih potnikov, kar je bil najpomembnejši del našega dela. Pri štirih vprašanjih, ki smo si jih zastavili, pa je šlo za odgovor na vprašanje o preglednosti oziroma katerim skupinam bi se lahko dovolilo, da se udeležijo postopka. Tu je bilo vprašanje o področju uporabe direktive oziroma o tem, na katerih letališčih se direktiva lahko uporablja. Imeli smo tudi zelo pomembno vprašanje v zvezi s financiranje, na katerega Komisija ni mogla odgovoriti. Kljub temu pa smo skupaj z gospodom Leichtfriedom uspeli najti rešitev, zato se mu za to še posebej zahvaljujem. Govorim o strožjih ukrepih, ki bi jih morale financirati države članice.

Naslednja zadeva se je nanašala na pristojnost neodvisnega nadzornega organa pri določanju pristojbin, povezanih z varovanjem v letalskem prometu. V teku našega dela smo oblikovali skupno stališče, ki je po mojem mnenju zelo velikopotezno. To je danes izziv za Svet in Komisijo. Mislim, da mi, kot letalski potniki in za razliko od potnikov na ladjah, v avtomobilih in na železnicah, ne bi smeli plačevati za takšno varovanje. To je znak za Svet, to je kompromisno stališče in pričakujem, da bomo danes prejeli enako velikopotezno stališče od Sveta.

 
  
MPphoto
 

  Saïd El Khadraoui, v imenu skupine S&D.(NL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, gospod komisar, na začetku bi se želel zahvaliti poročevalcu za odlično, nekateri bi rekli tudi izvrstno, delo. Torej, hvala, in hvala tudi vsem tistim, ki ste k temu prispevali.

Dovolite mi samo, da vas spomnim, da vprašanje financiranja ni novo. Ta dokumentacija se dejansko pripravlja že od časa, ko smo sprejeli evropsko uredbo o uporabi varnostni ukrepov na evropski ravni, takoj po napadih 11. septembra 2001. Evropski parlament je že od samega začetka ves čas poudarjal, da je vprašanje financiranja resno in da moramo zanj najti evropsko rešitev. Vendar pa je Svet to vedno oviral. Po tej razpravi bi morali Svet ponovno pozvati, da spoštuje sporazume, ki jih je sklenil z nami v preteklosti, predvsem pa tistega, ki bi nam omogočil, da pripravimo poseben predlog o tem vprašanju, in da se zaveže, da bo sodeloval z nami pri iskanju rešitve.

Očitno ne smemo pozabiti na nekaj zadev. Prva in najbolj bistvena je preglednost. Trenutno ne raziskujemo tega, kdo natančno bi moral v vsaki državi članici poravnati račun. Toda ena stvar, ki jo zagotovo želimo storiti, je organizirati posvetovanje o tem vprašanju, da bi sklenili sporazume in se slednjih nato tudi držali. Z drugimi besedami, kar si želimo, je, da bi se prihodek, ki bi se zbral s pristojbinami za varovanje, dejansko vložil nazaj v financiranje varnostnih ukrepov in ne v na primer nekakšno parkirišče. To je temeljnega pomeni in mora biti jasno, da od tega ne smemo odstopati.

Druga pomembna zadeva je, da moramo razlikovati med varnostnimi ukrepi, o katerih smo se skupaj dogovorili na evropski ravni, ter drugimi dodatnimi ukrepi, ki jih sprejemajo države članice posamezno. V zvezi s prvo zadevo so pravila glede preglednosti jasna in jih je treba uporabiti. V zvezi z drugo zadevo moramo jasno povedati, da so za financiranje odgovorne države članice in da so one tiste, ki morajo poravnati račun za dodatne varnostne ukrepe. Usklajevanje varnostnih ukrepov na evropski ravni bi prav tako bil bonus, in če se bodo države članice same odločile za uvedbo naprav za skeniranje telesa, potem bodo same morale tudi nositi finančne posledice te odločitve.

 
  
MPphoto
 

  Gesine Meissner, v imenu skupine ALDE.(DE) Gospa predsednica, najprej bi se želela zahvaliti poročevalcu, gospodu Leichtfriedu, in sicer tudi v imenu gospe Hennis-Plasschaert. Gospa Hennis-Plasschaert danes ne more biti tukaj. Z vami je uredila vse in je bil prav tako popolnoma zadovoljna.

Lahko rečemo tudi, da je še ena stvar, ki kaže, kako dobro je to poročilo, ta, da je rezultat glasovanja v odboru pokazal precejšnje soglasje. To je tudi – prav tako kot vprašanje za ustni odgovor, ki je bilo pravkar postavljeno – vprašanje o varstvu potrošnikov, kot tudi za vprašanje o varovanju v letalstvu. Vsi si želimo, da bi bilo varovanje vzpostavljeno; želimo pa si tudi, da bi potrošniki vedeli, koliko plačujejo in za kaj. Bilo je že poudarjeno, da se sistemi v različnih državah članicah precej razlikujejo, in tudi tega na splošno ne želimo spremeniti. Ničesar nočemo vsiljevati. Vendar pa si želimo preglednosti pri opredelitvi stroškov in pri deležu, ki ga mora plačati potrošnik. To trenutno ni vedno zagotovljeno. Želimo torej vedeti, kolikšen delež cene vozovnice – trenutno se za varovanje plačuje samo iz deleža cene vozovnice – se dejansko nanaša na varovanje. Radi bi tudi zagotovili, da se to, kar se plača za varovanje, za varovanje tudi porabi, in da nihče iz tega nima dobička. Mislim, da je pristop, ki smo ga pri tem razvili, tudi popolnoma samoumeven.

Med tem, kar želi Parlament in za kar države članice menijo, da je dobro, se nahaja kočljivo vprašanje, kdo bo kril dodatne sprejete varnostne ukrepe, ki presegajo tisto, kar bi v Evropi radi zagotovili potnikom. Pri tem smo rekli, da bi to morale storiti prav države članice. Gre za vprašanje nacionalne varnosti, za katero se morajo močno zavzemati tudi države. Seveda države tega ne želijo plačati. Kot smo opozorili že pri vprašanju, povezanem s tem, ali želimo imeti naprave za skeniranje telesa ali ne, bomo nedvomno morali premisliti tudi o tem, ali jih želimo imeti po vsej Evropi ali ne in kdo bo na koncu te naprave plačal. Seveda se bomo morali tudi vprašati, ali zares zagotavljajo večjo varnost.

Tovrstne pristojbine za varovanje v letalstvu je torej treba izvrševati pregledno.

(Predsednica je prekinila govornico)

 
  
MPphoto
 

  Anna Rosbach, v imenu skupine EFD.(DA) Gospa predsednica, nekoč v davnih časih je bilo letališče kraj, kjer si kupil vozovnico za let, prijavil svojo prtljago, pokazal potni list ter odletel ali pristal. Danes so letališča bolj podobna majhnim mestom, ki nudijo vseh vrst storitev - vendar z varnostnimi ukrepi, zaradi katerih so nekako bolj podobni Fort Knoxu, stvari pa se premikajo samo v eno smer: proti čedalje večjemu številu teh ukrepov.

Seveda, zrakoplovi so strmoglavljali v starih časih in na žalost strmoglavljajo še danes. Zato je pomembno, da se enaki predpisi uporabljajo tako znotraj kot zunaj EU. V tem smislu je EU premajhna, da bi bila osamljen otok. To je področje, kjer lahko vidimo, da nam ista pravila, ista pravila glede preglednosti, pravila za zrakoplove iz vsake države, prinašajo koristi. To velja tudi za pristojbine. Vsi – tako potniki kot letalski prevozniki – morajo biti jasno seznanjeni s tem, kaj krije pristojbina za varovanje v letalstvu. Nihče se ne sme izgubiti v labirintu nejasnih pristojbin in dajatev. Potniki morajo natanko vedeti, kaj pristojbine krijejo, in tudi ne bi smeli plačevati posebnih nacionalnih pristojbin ali dodatnega denarja za letalske prevoznike. V celoti podpiram poročilo Odbora za promet in turizem ...

(Predsednica je prekinila govornico)

 
  
MPphoto
 

  Mathieu Grosch (PPE).(DE) Gospa predsednica, gospod komisar, najprej bi se želel zahvaliti poročevalcu, pa tudi drugim skupinam, za njihovo delo. V Odboru za promet in turizem smo imeli zanimivo razpravo. Kljub temu menim, da smo sklenili že veliko kompromisov s Svetom, ki je pokazal veliko nepripravljenost za kompromis na tem področju prav tako, kot je to storil v preteklosti. Kajti ko začnemo govoriti o izvajanju, se sproži razprava. Tukaj bi mi, kot Parlament, morali pričakovati tudi, da bo Komisija podprla zamisel o pristojbinah za varovanje, ki naj bi veljale za vsa letališča. Ne bi smeli ponoviti tega, kar smo že storili na drugih področjih – bodisi pri storitvah zemeljske oskrbe ali letaliških pristojbinah – to pa je, da bi dovolili, da izjeme vplivajo na dva ali pet milijonov potnikov.

Druga stvar, ki je po mojem mnenju še pomembnejša, je seveda zagotovitev preglednosti za potnike – kdo plača koliko in za kaj – to pa je nedvomno dolžnost letališč in letalskih prevoznikov. To je po mojem mnenju precej pomembna zadeva.

S tem prihajam do tretje točke, plačevanja – področja, na imamo seveda vedno nerazrešena vprašanja. Kar zadeva financiranje, je moje osebno mnenje to, da je treba javno varnost plačati z javnimi sredstvi. Kompromise sprejemamo že s tem, ko nekaj reči prepuščamo tako imenovani subsidiarnosti. To je vedno bila učinkovita zvijača tukaj v Parlamentu in tudi skupaj s Komisijo: če ne morete priti do rešitve s Svetom, potem to preprosto poimenujte vprašanje subsidiarnosti. Osebno mi to ni preveč všeč, ampak tako je. Zato mislim, da bi se morali vsaj držati tistega, kar smo rekli tukaj, in sicer, da je treba posebne ukrepe, strožje ukrepe, nedvomno plačati iz javne blagajne. Pristojbine za varovanje in varstvo na splošno so se v preteklih letih precej povečali. Zato ima ta dokument tudi gospodarski vidik. Zdaj govorimo o približno 30 % stroškov. Če govorimo o varovanju in o tem, kdo zanj plačuje, bo to tudi jutri imelo gospodarski vidik. Zato so te tri točke zame temeljnega pomena. Upam, da bomo vsaj pri sedanjih prošnjah s Svetom in Komisijo dosegli pozitiven rezultat.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D).(RO) Predložena zakonodaja nudi okvir za določanje pristojbin za varovanje v letalstvu, ki je pregleden, nediskriminatoren in ki dopušča pravico do pritožbe. Varnost letališč je odgovornost držav članic.

Vendar pa so potniki tisti, ki na koncu plačajo za varnostne ukrepe prek cen njihovih vozovnic, Zato imajo potniki pravico, da se jim posebej pove, kolikšen delež končne cene vozovnice gre za varovanje.

Direktivo o pristojbinah za varovanje v letalstvu in direktivo o letaliških pristojbinah je treba uskladiti. Parlament je večkrat izrazil zahtevo, da naj družbe in upravljavci letališč uporabljajo pristojbine za varovanje v letalstvu, ki so določene v tej direktivi, samo za izvajanje varnostnih ukrepov na področju letalstva. Parlament je zahteval tudi preglednost in medsebojno povezavo med davki in pristojbinami za varovanje ter zastavljenimi cilji.

Države članice lahko izvajajo tudi strožje varnostne ukrepe, vendar pa bodo stroške zanje morale v celoti kriti same. Ti varnostni ukrepi pa vseeno ne bi smeli ovirati enakomernega toka potniškega prometa na letališčih. Na žalost se predvsem tukaj v Bruslju soočamo z neskončnimi vrstami, v katerih stojijo potniki, da bi lahko odpotovali.

Omeniti bi želela tudi prepoved vnašanja tekočin na zrakoplov. To pomeni, da je mogoče zaseči različne predmete. Na žalost je na primer na bruseljskem letališču zelo dolg postopek, ki vključuje tako dodatne pristojbine kot zaseg predmeta. Ta postopek žal ne vključuje možnosti, da bi zasežen predmet kasneje dobili nazaj na svojem naslovu.

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška (EFD). (SK) Uvedba pristojbin za varovanje je prinesla nov finančni strošek na trg letalskega prometa, ki ga bodo upravljavci letališč in letalski prevozniki nemudoma in premeteno prenesli na potnike.

Zato je prav, da se poiščejo mehanizmi za zaščito potnikov, da bi se preprečilo prikrivanje izmišljenih zneskov v obliki pristojbin za varovanje, ki se prištevajo na nepregleden način kot dobro skrite postavke za namen ustvarjanja neupravičenih dobičkov za premetene podjetnike v letalskem sektorju. Višina teh pristojbin mora ustrezati samo stroškom, ki so jasno nastali pri zagotavljanju varnosti potnikov.

Naša naloga, gospod komisar, torej je, da opredelimo jasna in pregledna pravila – pravila, ki bodo odpravila trenutno brezvladje v tem sektorju in v prihodnje preprečevala upravljavcem, da bi obvezne ukrepe za zaščito potnikov v prihodnje izrabljali za ustvarjanje neupravičenega dobička.

Opredeliti je treba pravila in ne vzpostavljati še več institucij in organov, ki bodo potnike, letalske prevoznike in tudi davkoplačevalce obremenili s še dodatnimi stroški.

Gospod komisar, če želimo Evropi pomagati, da postane konkurenčna, moramo pozabiti na vzpostavljanje novih organov. Organi ne ustvarjajo dodane vrednosti, ki lahko dvigne življenjski standard naših državljanov. Zahvaljujem se vam za pozornost.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Imeli smo tehnično težavo, zato je to trajalo malo več od ene minute. Ura zdaj spet dela in upam, da bo zdaj vse potekalo v skladu z opredeljenim časovnim načrtom.

 
  
MPphoto
 

  Andreas Mölzer (NI).(DE) Gospa predsednica, gospod komisar, vpliv vulkanskega pepela na zračni prostor Evrope, zaradi katerega je bilo, kot je dobro znano, odpovedanih več tisoč letov, je dober primer za to, zakaj je varovanje v letalstvu pomembno. O tem, kdo bi moral kriti stroške, ki izhajajo iz tega – kdo bi, tako rekoč, moral plačati za naravno katastrofo – in v kolikšni meri so omejitve upravičene, obstaja že velik spor. Medtem ko se s tem mučijo prometni ministri, se moramo mi odločiti, kateri stroški, ki se nanašajo na protiteroristične varnostne predpise, ki postajajo čedalje bolj omejevalni, se lahko prenesejo na potnike. Na koncu stroškov naloge, ki naj bi jo izvajala država, in sicer ohranjanje javne varnosti, ni mogoče kar tako preprosto prenesti na državljane. Samo če bodo države same prevzele finančno odgovornost za stroge varnostne ukrepe, ki smo jih predpisali, lahko preprečimo možen divji porast v številu naprav za skeniranje telesa in drugih precej absurdnih varnostnih ukrepov.

Medtem ko se še vedno borimo s sporazumom SWIFT, ZDA sklepajo sporazume v imenu boja proti terorizmu, da bi izmenjale podatke o potnikih z Evropsko komisijo in različnimi letalskimi organizacijami. Poleg tega je bilo dejstvo, da bi pomanjkanje kontrolorjev zračnega prometa in njihov naraščajoč obseg dela lahko pogubno vplivala na varovanje v letalstvu, med razpravo potisnjeno v ozadje. Vse od liberalizacije v 90. letih prejšnjega stoletja in vizije o enotnem evropskem zračnem prostoru se zdi, da so v ospredju v glavnem stroški in ne toliko varnost. Kar pa je jasno, je to, da je oblak pepela odložil samo stavko pilotov, ki je bila napovedana. Zato lahko človek na to pogleda z nekoliko ironije: v upanju, da ne bomo šli od enega kaotičnega stanja v letalstvu do drugega.

 
  
MPphoto
 

  Christine De Veyrac (PPE).(FR) Gospa predsednica, tudi jaz bi želela čestitati našemu poročevalcu, gospodu Leichtfriedu, za njegovo besedilo in njegov sodelovalni duh pri tej zadevi, predvsem pa podpiram njegove predloge o financiranju varovanja v letalstvu, saj tukaj govorimo o varovanju v letalstvu in ne o varnosti v zračnem prometu.

Naš odbor se že mnoga leta bori za sprejetje načela, da bi strožje varnostne ukrepe morale financirati države članice, zato poročevalca pri tem v celoti podpiram. Varnost dejansko ni samo stvar potnikov, temveč vseh državljanov, in odgovornost države je, da sprejme protiteroristične ukrepe.

Zato ni upravičeno, da bi morali samo letalski potniki kriti stroške varnostnih ukrepov na letališčih in v zrakoplovih, kar drži še toliko bolj, ker varnostne ukrepe na prevoznih sredstvih, kot so vlaki in ladje, financira država, bodisi deloma bodisi v celoti, kakor je primerno. Zato mislim, da se moramo upreti Svetu in do konca braniti spremembo 32 poročila, ki ga je sprejel Odbor za promet in turizem.

Na hitro bi želela omeniti še nekaj. Medtem ko podpiram napredek, ki ga bo besedilo prineslo na področje nediskriminacije in preglednosti, mislim, da cilj te direktive ni vzpostaviti enoten in identičen sistem za pristojbine za varovanje v Evropi.

Državam članicam, ki morajo spoštovati skupna pravila, je treba omogočiti, da ohranijo svoje sedanje sisteme zaračunavanja pristojbin. V državah, kot so Španija, Italija in Francije, pristojbine potrjuje njihov parlament in v teh primerih je organ, ki je zadolžen za preučitev pritožb nad zakoni tisti, ki mora delovati kot neodvisen nadzorni organ. O tem govori sprememba 40, ki jo bo, upam, velika večina izmed vas podprla na glasovanju.

 
  
MPphoto
 

  Inés Ayala Sender (S&D).(ES) Gospa predsednica, kljub težavam, ki so ta teden postale tako kruto očitne v zvezi s trenutnim pomanjkanjem enotnega evropskega neba in, kar je še pomembneje, enega samega pravega organa, ki bi nadzoroval in upravljal to enotno nebo, se korak za korakom približujemo cilju, ki smo si ga zastavili, in to besedilo bi moralo biti še eno orodje več, ki nam bo na tej poti pomagalo.

Poznam vztrajnost poročevalca, gospoda Leichtfrieda, ki mu čestitam za njegovo delo in tudi za posebno tankočutnost pri vprašanjih zračnega prometa in socialnih vprašanjih. Vendar v tem primeru mislim, da bi lahko postali žrtev določene mere lahkovernosti in maksimalizma in da z iskanjem popolnosti tvegamo, da ne bomo dosegli najboljšega rezultata.

Medtem ko se v celoti strinjam z oblikovanjem skupnega sistema, vključno z neodvisnim nadzornim organom, ki bo lahko v zvezi s pristojbinami določal poštene in pregledne pristojnosti, ter ob upoštevanju okoljskih in družbenih meril ter zaščite potnikov itd., še vedno mislim, da manjkajo nekateri vidiki, za katere si želim, da bi jih Komisija pojasnila. Na primer, ozrla se bom na to, kar je pravkar rekla gospa de Veyrac: ne vidim namreč jasnega priznanja sistema, v skladu s katerim nacionalni parlament glasuje o pristojbinah s parlamentarnim sporazumom, saj je to organ, ki jih mora uveljaviti. Prav tako težko razumem – in prosila bi Komisijo, da to pojasni –, kako obstojno je lahko to besedilo glede na nasprotujoča si mnenja s Svetom in, kar je še pomembneje, glede na skladnost, ali po mojem mnenju njeno pomanjkanje, med tem besedilom in splošno direktivo o letaliških pristojbinah.

Glede na veliko negotovost in nestrinjanje okrog tega, kdo bo plačal za to varovanje – kar je, priznam, javna varnost – mislim, da moramo jasno povedati, da je tista, ki bo to plačala, ko govorimo o plačevanju držav članic, javnost na splošno. Ko govorimo o državah članicah, to zveni, kot bi govorili o abstraktni osebi, vendar ni tako: gre tudi za vsakega izmed nas državljanov, ki potujemo. Zato se bojim, da bomo na koncu videli zelo malo napredka.

Zato bi želela, da Komisija pove, kakšna bo po njenem mnenju prihodnost tega besedila.

 
  
MPphoto
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE).(RO) Res je, da je letalski prevoz najvarnejši od vseh oblik prevoza. Vendar pa nas incidenti v letalstvu s svetovnimi posledicami, kot je bil tisti, ki se je zgodil pred 10 dnevi, ali zmeda, ki jo je ustvaril izbruh vulkana, prisilijo, da se soočimo z vprašanjem celotne verige varnosti in varovanja v letalskem sektorju: ta zajema letališča, letalske prevoznike, kontrolne stolpe, zrakoplove, posadko in potnike. Med vsemi temi členi mora biti posebej tesna povezava, kakor tudi odprta komunikacija.

Potniki, ki jih skrbi za njihovo potovanje in udobje, ne morejo razumeti potrebe po varnostnih ukrepih, ne glede na to, koliko ohlapni ali strogi so, niti ne morejo razumeti stroškov teh ukrepov, če se ne zavedajo pomena dramatičnih ali tragičnih dogodkov, kakršen je bil 11. september 2001. Teroristična grožnja, napaka pilota, tehnične okvare, nesporazum med pilotom in kontrolnim stolpom ter nepredvidene razmere ozračja so dejavniki, ki jih je treba predvideti, poleg tega pa je treba sprejeti stroge ukrepe, da bi se predpisi uporabljali tako v duhu kot v črki.

Strinjam se, da je v že omenjenih primerih treba sprejeti izredne ukrepe. Vendar morajo biti ti ukrepi pregledni. Potniki imajo pravico do varnega potovanja, ki jim ga je treba zagotoviti, prav tako imajo pa tudi pravico, da so seznanjeni z resnico. Žal pa sta tisti lastnosti sektorja varovanja v letalstvu, ki ju je treba nujno izboljšati, prav komunikacija in preglednost. To je naloga letališč in letalskih prevoznikov, ki morajo postati bolj odprta in preglednejša. Na drugi strani pa se morajo potniki zavedati, da varnostni ukrepi na letališčih in na krovu zrakoplova, ne glede na to kako strogi so, koristijo zgolj in samo njim.

 
  
MPphoto
 

  Thomas Ulmer (PPE).(DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej bi se želel zahvaliti gospodu Leichtfriedu za odlično poročilo, ki vsebuje dobre, trajne predloge.

Za kaj torej tu gre? Gre za okrepitev preglednosti, varstvo potrošnikov, varovanje in usklajevanje, kakor tudi za nadzor kakovosti. Vendar pa vzpostavitev novega organa, ki bi reševal ta vprašanja, odsvetujem. Moje stališče do subsidiarnosti v poročilu je pozitivno in nedvomno jo je treba ohraniti. Prav tako se mi zdi zelo pomembno, da se vzpostavi jasna ločnica med davki in pristojbinami, vse vladne naloge - bodisi jemanje prstnih odtisov in fotografiranje, naloge policije, boj proti terorizmu ali kar koli podobnega - pa se morajo jasno financirati iz davkov in ne iz pristojbin, ki jih plačajo potrošniki. Če se potem posameznim državam varnostni ukrepi, ki to presegajo, zdijo nujno potrebni, potem mislim, da je njihova naloga pri tem tudi, da krijejo s tem povezane stroške. Tisti, ki naroči varnostne ukrepe, povezane z vlado, zanje tudi plača. Mislim, da je to drugače v primeru tehnične ali osebne varnosti, kjer se to zagotovo lahko prenese na potnike, vse dokler je njen namen jasno opredeljen.

Vendar pa velja omeniti, da v oceni vpliva, ki nam jo je Komisija predstavila, govorimo o vsoti, ki za te ukrepe znaša približno 0,1 % skupne cene vozovnice. Ne smemo torej začeti previsoko.

Mislim, da bomo dosegli trajen kompromis, tudi z Zvezno republiko Nemčijo, ki ima na tem področju subsidiarnosti precej pomislekov. Upam, da bo končni rezultat zelo blizu našemu predlogu.

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE). (CS) Čeprav v celoti podpiram ta predlog, ker v veliki meri povečuje preglednost cen in izračun pristojbin za varovanje, ki jih plačujejo vsi evropski potrošniki, ki koristijo zračni prevoz, sem zelo presenečena, da na tem pomembnem področju ni večje usklajenosti. Skrbi me, da bodo potniki zaradi prevladujočega položaja nekaterih letališč plačevali prekomerno visoke pristojbine za varovanje, ki ne bodo imele neposrednega vpliva na raven, hitrost ali kakovost varnostnih ukrepov pri prijavi.

Komisija bi morala v svojem poročilu o oceni za dve leti po začetku veljavnosti te direktive biti precej bolj drzna in bi morala predlagati enotno in zavezujočo metodo za izračun pristojbin za varovanje po vsej EU.

V celoti se strinjam z zahtevo, da morajo strožje ukrepe, kot so naprave za skeniranje telesa, financirati države in ne potniki, predvsem zato, ker se še vedno razpravlja o potrebi po teh ukrepih in z njimi povezanimi tveganji za zdravje. Nenazadnje pa sem tudi zaskrbljena zaradi tolmačenja določb o zaračunavanju stroškov varnostnih ukrepov, ki jih ne izvajajo letališča, temveč neposredno letalske družbe, saj bi ti stroški bili lahko, ravno nasprotno, zaračunani potnikom, to pa po mojem mnenju pomeni, da bi lahko prišlo do potencialnega tveganja zlorabe v obliki prekomernega zaračunavanja.

 
  
MPphoto
 

  Ioan Mircea Paşcu (S&D). – Gospa predsednica, gospod Leichtfried ima prav. Stroške dodatnega varovanja bi na koncu morale kriti države članice. Potniki in vsi državljani namreč na splošno državam članicam že plačujejo za svoje varovanje.

Država ne more državljanom reči samo „dobili ste prav to, kar ste plačali“. Njene obveznosti sežejo dlje, kajti država ni samo še en ponudnik storitev, ki jo goni izključno želja po dobičku. Na to preprosto resnico vas opozarjam zato, ker so kljub temu načelu potniki in ne države tisti, ki na koncu plačajo račun za dodatno varnost v letalskem prometu, kot poročevalec upravičeno ugotavlja.

Poleg tega se pogosto zgodi, da dodatne varnosti, ki jo potniki dobijo, ko plačajo dodatne pristojbine, država sploh ne zagotavlja, temveč jo zagotavljajo zasebni podizvajalci, ki se pogosto ne menijo za potnike in njihove pravice pod splošno pretvezo skrivnosti, povezano z varnostnimi vprašanji na splošno. Temu je preprosto treba narediti konec.

 
  
MPphoto
 

  Franz Obermayr (NI).(DE) Gospa predsednica, ker so bile pristojbine za varovanje v letalstvu znotraj EU obravnavane na zelo različne načine, mislim, da je pomembno, da tukaj uporabimo objektiven ukrep. Zelo smiselno bi bilo, da bi za podlago pri oceni uporabili kombinacijo števila potnikov in tudi najvišjo vzletno težo. Vendar pa je pomembno, da med zaračunano pristojbino za varovanje in storitvami, ki se dejansko zagotavljajo, obstaja jasna povezava. Pomembno je, da se opredeli sam pojem varovanja v letalstvu, prav tako pa moramo natančno vedeti, kaj plačujemo. Pravi način za izračun pristojbin za varovanje mora biti razumljiv. Informacije o višini pristojbin in o tem, kako so sestavljene, morajo biti odkrito podane. Tu je obvezna preglednost. Vendar pa za to potrebujemo neodvisne regulativne organe, da bi hitro in učinkovito preprečili vsako izkrivljanje konkurence.

 
  
MPphoto
 

  Andris Piebalgs, član Komisije. Gospa predsednica, ta razprava o varovanju v letalstvu je bila izredno zanimiva in kaže, da imamo vsi svoje lastne izkušnje na tem področju.

Sam nisem zajel vsega, kar sem hotel. Mislil sem, da je to preveč, kljub temu pa verjamem, da smo v celotnem sistemu zagotovili izboljšave. Predlog Komisije gre korak naprej, kajti kjer je varnost, tam so tudi pristojbine, prvo pravilo pa je preglednost. Poročilo in predlog Komisije drug drugega krepita.

Kar zadeva vprašanje, kdo bi moral zaračunavati pristojbine, menim, da je subsidiarnost še vedno najboljši način, saj so navsezadnje državljani tisti, ki plačujejo, in ne države članice. Edino vprašanje je, ali bi to morali plačevati vsi davkoplačevalci ali samo tisti, ki so potniki.

Na to vprašanje ni mogoče preprosto odgovoriti, vendar menim, da je vidik subsidiarnosti pri našem predlogu usklajen z današnjimi dogovori glede varovanja v letalstvu.

Parlament z obravnavo celotnega sektorja varovanja v letalstvu gre še korak naprej. Videli bomo, kam nas bo ta razprava odpeljala. Prepričan sem, da je Komisija pripravila zelo spodoben predlog, in zelo sem vesel, da ga je Parlament v veliki meri sprejel in da gre kot ponavadi nekoliko dlje od predloga Komisije. Mislim, da sta čas in obseg predloga ustrezna.

 
  
MPphoto
 

  Jörg Leichtfried, poročevalec.(DE) Gospa predsednica, po tolikšnih pohvalah sem nekoliko v zadregi, zato bom kratek. Kljub temu pa bi želel izkoristiti to priložnost in se zahvaliti poročevalcema in poročevalcema v senci, ki so skupaj trdo delali: gospodu Zasadi, gospe Hennis-Plasschaert, gospe Lichtenberger in gospodu Kohlíčku. Na tej zadevi smo trdo delali skoraj eno leto. Tako sam razumem evropsko politiko: ne kot forum za pričkanje zaradi spektakla, kar mogoče počnejo drugi kolegi poslanci.

Drugič, želel bi se obrniti na Svet in nanj nasloviti prošnjo. Odbor za promet in turizem je v resnici zelo dobronameren odbor, ki dela in razpravlja na posloven način, v tem duhu pa smo pri tem zakonu prišli Svetu naproti. Že od samega začetka smo zelo pripravljeni na kompromis. Vendar pa bi želel posvariti Svet, naj ne dreza v osir. Če ste pripravljeni na kompromis, potem morate biti pripravljeni na kompromise vaših nasprotnikov ali partnerjev.

Če Svet nikakor ni pripravljen priti naproti Evropskemu parlamentu, potem se bo spremenila tudi drža tega odbora. To ni samo moje mnenje. Od nekaterih kolegov sem že slišal, da bomo, če nam Svet ne bo prišel naproti, tudi o napravah za skeniranje telesa razpravljali v popolnoma drugačni luči in mogoče tudi ne bomo pripravljeni priti naproti Svetu. To je nekaj, kar ni v interesu tega celotnega vprašanja in kar se nikakor ne sme zgoditi. Zato pozivam Svet in države članice, naj se premaknejo naprej. Zdaj imamo Lizbonsko pogodbo. Tako Svet kot države članice se morajo pri tem pomikati naprej, sicer bi lahko ponovno slišali: pridite in spet zaSWIFTajte!

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo na naslednjem plenarnem zasedanju v Bruslju.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Gospoda Leichtfrieda je treba pohvaliti za temeljito in celovito poročilo, ki je uspešno obravnavalo mnoga vprašanja, ki so v dokumentu Komisije ostala odprta. Vendar pa je ostalo še nekaj nerešenih vprašanj in ta si je treba ogledati v novem okviru daljšega zaprtja evropskega zračnega prostora. Ker letalskemu sektorju grozi, da bo zaradi oblaka vulkanskega pepela izgubil več kot 1 milijardo EUR, mora EU ukrepati hitro in odločno, da bi zmanjšala finančni udarec v tem sektorju. Čeprav je treba pozdraviti spodbudne pripombe komisarja Almunie o današnji krizi, imamo poslanci Evropskega parlamenta s tem poročilom tudi priložnost, da pomagamo industriji, ki je že tretjič v zadnjih desetih letih na kolenih. Ta parlament in naši kolegi iz Evropskega sveta in Komisije bi morali začeti razmišljati o državnem financiranju, iz katerega bi se krili predlagani stroški varovanja, predvsem v primeru, ko se nizek prag števila potnikov ne preseže. Medtem ko ti ukrepi pred izbruhom, ki se je zgodil prejšnji teden, niso bili priljubljeni, smo zdaj na točki, na kateri bi se lahko vsaka izgubljena priložnost za zagotavljanje pomoči letalskemu sektorju izkazala za pogubno.

 
  
MPphoto
 
 

  Debora Serracchiani (S&D), v pisni obliki.(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, želela bi se zahvaliti gospodu Leichtfriedu za odlično opravljeno delo na poročilu o pristojbinah za varovanje v letalstvu, ki med različnimi vidiki upošteva eno pomembno točko: varstvo potrošnikov in pravice potnikov.

Določiti je treba jasno in pregledno pravilo, kajti če bodo letalski prevozniki potnikom dodatno zaračunali za varnostne ukrepe, bi ta informacija morala po mojem mnenju biti na voljo, da bi se potnikom zagotovilo, da ne bodo v minusu.

Mislim, da je edino prav, da se organizacije za varstvo potrošnikov udeležijo posvetovanj in s tem pridobijo vpogled v oblikovanje cen za varnostne ukrepe, ki jih potem lahko primerjajo s ceno vozovnice. Samo na tak način bo mogoče zagotoviti večjo preglednost in informacije za potnike.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov