Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2158(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0028/2010

Predložena besedila :

A7-0028/2010

Razprave :

PV 19/04/2010 - 21
CRE 19/04/2010 - 21

Glasovanja :

PV 05/05/2010 - 13.39
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0129

Razprave
Ponedeljek, 19. april 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

21. Europeana - naslednji koraki (kratka predstavitev)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. - Naslednja točka je kratka predstavitev poročila gospe Helge Trüpel v imenu Odbora za kulturo in izobraževanje o Europeani – naslednji koraki (KOM(2009)04402009/2158(INI)) (A7-0028/2010).

 
  
MPphoto
 

  Helga Trüpel, poročevalka.(DE) Gospod predsednik, komisarka Kroes, Europeana bo postala glavni digitalni kulturni projekt Evropske unije. Kaj je Europeana? Je digitalna knjižnica, digitalni muzej in digitalni arhiv za našo evropsko kulturno dediščino. Namen je zagotoviti dostop vsem državljanom do tega digitalnega vira ne samo znotraj Evropske unije, ampak po vsem svetu. Projekt Europeana je bil začet novembra 2008, k njegovi vzpostavitvi pa je prispevalo 1 000 kulturnih ustanov. Ima 150 partnerskih organizacij. Doslej je bilo digitaliziranih okoli 6 milijonov del iz naše evropske kulturne dediščine. Pričakuje se, da bo do junija 2010 digitaliziranih 10 milijonov del in da bo ta številka do leta 2015 dosegla 15 milijonov.

Kot lahko vidite, gre za zelo ambiciozen projekt, ki je zelo pomemben za Evropsko unijo. Doslej so ga financirali program eContentplus in države članice. Vendar pa se je stopnja digitalizacije med državami članicami zelo razlikovala. Francija prednjači z več kot 40 %, v Nemčiji ta stopnja znaša 16 %, toda mnoge države članice močno zaostajajo, in naj vas spomnim, da naj bi bil to pomemben projekt evropske digitalne kulturne politike.

Zlasti pomembno je, da razumemo, da obstaja javna kulturna ustanova, ki naj bi iz razumljivih razlogov bila močna konkurenca poravnavi v sodnem sporu Google Book Search, saj nočemo, da se evropsko dediščino enostavno zaupa monopolu. Za svojo evropsko kulturno dediščino hočemo javni vir v najboljšem evropskem smislu. Prav tako hočemo obdržati javni vpliv, saj to pomeni, da imajo lahko evropski državljani tudi resničen politični vpliv.

Ni težav v zvezi z deli, ki niso več predmet avtorskih pravic ali ki so javno dostopna. Precej bolj zapleteno je, ko gre za dela, katerih imetniki avtorskih pravic niso znani, z drugimi besedami dela, za katera avtorske pravice niso bile podeljene in za katera je težko najti zakonitega lastnika. Druga stvar je spet, ko gre za dela, zaščitena z avtorskimi pravicami. Če naj Europeana nekega dne zajema tudi dela, zaščitena z avtorskimi pravicami, bo treba uvesti plačilo za zasebno nalaganje, saj bomo drugače uničili svojo dodano kulturno vrednost na kulturnih trgih.

Zato hočem s političnega vidika po eni strani doseči hitro in učinkovito digitalizacijo, po drugi strani pa sočasno obdržati avtorske pravice, ker bomo samo tako lahko ohranili kulturno raznolikost v Evropski uniji. Zato potrebujemo sporazumne rešitve za dela, katerih imetniki avtorskih pravic niso znani, in natančno iskanje, da bi našli zakonite imetnike avtorskih pravic. S političnega vidika je zame ključnega pomena, ko zdaj razpravljamo o postlizbonski strategiji, strategiji EU 2020, in ko gre za modernizacijo našega gospodarstva, razvoj digitalne družbe, na znanju temelječo družbo in kulturno raznolikost, da mora biti Europeana delno financirana tudi iz tega programa EU 2020, seveda ob udeležbi držav članic. Biti mora skupni evropski projekt. Zato potrebujemo tudi kampanjo „Pridružite se Europeani“, da bi našli dodatne zasebne sponzorje. Vendar pa moramo jasno povedati, da moramo o obstoju tega vira ozaveščati državljane in zlasti mlade. Mnogi ljudje še vedno ne vedo zanj. To je obsežna naloga, s katero se moramo zdaj soočiti skupaj.

 
  
MPphoto
 

  Piotr Borys (PPE).(PL) Gospod predsednik, Europeana je projekt ključnega pomena, ki lahko da kulturno dediščino Evrope na razpolago celemu svetu. Kot vsi vemo, ni samo knjižnica, ampak tudi virtualni muzej in arhiv. Želim si, da bi vsi izmed nas v tej dvorani lahko rekli, da so lahko dela velikih nacionalnih ustvarjalcev, kot so v mojem primeru Chopin, Marie Curie, rojena Skłodowska, ali Słowacki, na voljo na internetu. Omenil bi tri ključne dejavnike. Prvič, v primeru Europeane ne moremo dovoliti zmanjšanja kakovosti. To je nekaj, na kar moramo biti pozorni v tem projektu. Drugič, potrebna je rešitev glede avtorskih pravic v primeru del, katerih imetniki avtorskih pravic niso znani, in razprodanih del. Tretjič, imam veliko prošnjo, ki bi jo naslovil na gospo Kroes, in sicer, naj pospeši digitalizacijo v državah članicah, če naj bomo v prihodnosti ponosni na ta pomembni paradni projekt.

Gospe Trüpel bi se zahvalil za odlično poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Ioan Enciu (S&D).(RO) Kot pripravljavec mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energijo za poročilo „Europeana – naslednji koraki“ pozdravljam dejstvo, da je bilo to poročilo dokončano, in upam, da bo Komisija sprejela njegova priporočila. V razpravah na to temo smo govorili o celi vrsti vprašanj, kot so struktura IT, upravljanje spletišča Europeana, prost dostop do knjižničnih informacij, potreba po standardizaciji postopka digitalizacije in problem medijskega pokritja za spletišče. Nekatera izmed teh vprašanj so predstavljena v poročilu. To me navdaja z upanjem, da nam je uspelo sestaviti izčrpno poročilo.

Vendar pa upam, da se bo razprava v prihodnosti nadaljevala o določenih vidikih, kot so upravljanje spletišča, načini financiranja in predvsem organizacije spletišča v obliki enotne podatkovne baze in ne portala. Upam, da se bo priporočila Evropskega parlamenta skupaj s premisleki Komisije o zgoraj navedenih vprašanjih spremenilo v uspešen projekt. Europeana lahko postane uspešen projekt za Evropsko unijo, dokler bo utemeljena na vrednotah in idealih EU ter bo predstavljala osrednjo točko za evropske informacije o kulturi.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospod predsednik za začetek bi se rad gospe Trüpel zahvalil za to odlično poročilo. V odboru sem jo v zadnjih petih letih zelo dobro spoznal in vem, da vse, kar naredi, naredi resnično skrbno in strokovno, poročilo pa je dober dokaz tega.

To je drugačen projekt, ki ga potrebujemo v Evropi, saj se Evropsko unijo smatra za skupnost vrednot, vendar pa je tudi močna kulturna skupnost. Imamo 27 različnih držav članic, ki imajo izredno bogate in različne kulture.

Če lahko v času, ko se povečuje število informacijskih poti, dosežemo lažji dostop ljudi do informacij, potem je to vrsta evropskega bogastva, v katerega se splača vlagati in iskati sredstva zanj. Na ta način bodo tudi vse majhne države imele priložnost razširjati svojo enkratno in posebno kulturo. Ko bo širokopasovna povezava razširjena v celotnem delu Komisije in držav članic, se bo načelo enakosti uresničevalo v izvajanju kulturnih storitev, elektronskih knjižnicah, muzejih in arhivih.

 
  
MPphoto
 

  Marek Henryk Migalski (ECR).(PL) Skupaj z mojo politično skupino nismo za obsežne programe in institucije ali subjekte, ki presegajo tisto, kar je potrebno. Toda Europeana ni takšen subjekt. Dejansko je nekaj zelo pomembnega, zlasti zato, ker živimo v času vizualne in ne pisane kulture. To pomeni, kot je Neil Postman opisal v svoji odlični knjigi Amusing Ourselves to Death, da vizualna kultura povzroča razvrednotenje javne razprave in smo zato revnejši državljani. To pomeni, da ima projekt, če lahko izboljša navado branja, možnost izboljšati mišljenje državljanov, na ta način pa bi Evropska unija prispevala h krepitvi kakovosti izobraževanja svojih državljanov in načina njihovega delovanja, to pa bi pomenilo, da bi bili v državah članicah ti državljani dejavnejši in pametnejši ter bi bili boljši državljani.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Papanikolaou (PPE).(EL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, razpravljamo o pobudi, ki se lahko izkaže za pravi zaklad za Unijo, in tu bi se ponovno zahvalil poročevalki gospe Trüpel za izjemno poročilo, ki ga je predložila.

Govorimo o elektronskem kulturnem skladišču evropskih držav, ki bo omogočil dostop do temeljnih kulturnih informacij, tu pa bi rad poudaril, da je uspeh Europeane odvisen od oblike, ki se ji jo bomo nazadnje odločili dati, s čemer mislim, da nočemo Europeane, ki je kopija že obstoječih elektronskih platform kot sta Google ali Wikipedia.

Hočemo resen in zanesljiv vir, v katerem imajo informacije znanstveni pomen in vrednost, vir, v katerem so zaščitene pravice intelektualne lastnine in katerega resnost vsebine je zaščitena. Menim, da je to zagotovljeno s predlaganimi spremembami in razpravo o tem vprašanju, ki smo jo imeli v Odboru za kulturo in izobraževanje. Tisto, česar ne more zaščititi, je interes držav članic, da uporabijo to orodje za spodbujanje svoje kulture.

Tu moramo vsi razviti svojo vlogo, razložiti, kako pomemben je ta projekt za naše nacionalne vlade in državljane držav članic, tako da bo imel ta projekt vpliv in ga bomo srednjeročno lahko vsi izkoristili na najboljši možen način.

 
  
MPphoto
 

  Petra Kammerevert (S&D).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, še enkrat bi se rada iskreno zahvalila gospe Trüpel za resnično odlično poročilo, o katerem razpravljamo danes.

Menim, da je to sijajen projekt, ki bo raznoliko evropsko kulturno dediščino v digitalni spletni knjižnici dal na razpolago ljudem v Evropi in vsemu svetu. Da bi bil ta projekt uspešen, pa so še vedno potrebna naša nadaljnja skupna prizadevanja. Pomemben predpogoj za to je po mnenju moje skupine prost – in to pomeni tudi brezplačen, kolikor je mogoče – dostop do naše kulturne dediščine prek Europeane.

V skupnih razpravah smo dosegli dober dogovor, ki po eni strani ščiti interese avtorjev zaščitenih del in sočasno zagotavlja potreben prost dostop, in želela bi, da Komisija v prihodnje upošteva in sprejme te predloge.

Še en predpogoj je, da se začnejo države članice bolj zavedati svoje odgovornosti. Za mojo državo to pomeni, da je nesprejemljivo, da bi bil Goethe na razpolago v poljščini in francoščini, toda ne v izvornem nemškem jeziku. V zvezi s tem moramo vsi skupaj odločneje pozvati države članice, da ponovno zagotovijo ustrezna finančna sredstva, da bi bila Europeana tudi na tej ravni resnično uspešna.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D).(RO) Ob upoštevanju koristi, ki jih dostop do Europeane zagotavlja državljanom Evropske unije, menim, da je treba obstoječo digitalno vsebino dati na razpolago v vseh uradnih jezikih Evropske unije. Menim tudi, da je nadvse pomembno, da invalidnim osebam zagotovimo dostop do digitalne vsebine Europeane. Ob upoštevanju tega ni potreben samo ustrezen format, ampak tudi dostop, prilagojen njihovim potrebam.

Priporočamo, da Evropska komisija ponudnike digitalnih vsebin spodbudi k certificiranju spletnih strani s povezavami na Europeano. Nenazadnje menim, da je pomembno zagotoviti trajnostni sistem v zvezi s financiranjem in razvojem projekta Europeana. Komisarka, povejte nam tudi nekaj besed o pregledu Direktive o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi.

 
  
MPphoto
 

  Neelie Kroes, podpredsednica Komisije. Gospod predsednik, spoštovani poslanci in seveda zlasti gospa Trüpel, navdušeni smo nad vašim poročilom. Pozdravljamo ga. Menim, da je „Europeana – naslednji koraki“ pravzaprav samo začetek zelo zahtevne dogodivščine, in kaže močno politično podporo nadaljnjemu razvoju Europeane kot skupne dostopne točke do bogate in raznolike kulturne dediščine Evrope v digitalni dobi.

Zato bi se rada zahvalila poročevalki gospe Trüpel za delo, ki ga je opravila, in ji tudi čestitala za ime, saj je že samo ime enkratno: „Europeana“ – ni treba razlagati, za kaj gre.

Komisija lahko podpre tudi alternativni predlog resolucije, s katerim se strinjajo glavne politične skupine v Parlamentu, kot sem bila obveščena.

To je ambiciozen projekt in še enkrat ponavljam, da je to začetek. Njegov cilj je na internetu dati na razpolago digitalizirane knjige, časopise, zemljevide, muzejske predmete, avdiovizualni material in zvočne arhive iz celotne Evrope. To je ključnega pomena za zagotovitev dostopa do kulture v digitalni dobi. Ne gre samo za to, kar je dejal gospod Migalski: nekaj, kar nas naredi boljše državljane. Počakajmo in bomo ugotovili, toda vsekakor daje priložnost za večjo srečo, saj je uživanje v kulturi večinoma uživanje v sreči, če tako rečem.

Poročilo parlamenta upravičeno poudarja, da obstaja tudi gospodarski element. Digitalizacija in spletni dostop do naše kulturne dediščine bosta prinesla koristi različnim sektorjem dejavnosti: pomislite na izobraževanje, raziskave, turizem in medije.

Spletišče Europeana je rezultat brezprimernega sodelovanja med evropskimi knjižnicami, arhivi in muzeji. Kot je pravilno omenila gospa Trüpel, trenutno zagotavlja neposredni dostop do 7 milijonov digitaliziranih predmetov. Spet ponavljam, to je samo začetek in lotimo se zadeve. Mogoče je storiti več in treba je storiti več. Poročilo Parlamenta izpostavlja različna področja Europeane in povezanih politik, na katerih je treba v naslednjih letih doseči napredek.

Razvoj spletišča je v prvi vrsti odvisen od pomoči držav članic, ki morajo storiti več, da bi digitalizirale svojo kulturno dediščino in prek Europeane dale na razpolago digitalizirane predmete. Vesela sem, da se je Parlament pridružil Komisiji pri pozivanju držav članic, naj pri tem dosežejo hiter napredek. Čim prej, tem bolje.

Parlament poudarja, da Europeana ne bi smela dati samo dostopa do del, katerih uporaba je prosta, ampak bi morala vključiti tudi gradivo, za katerega še vedno veljajo avtorske pravice. Vsekakor obstaja nujna potreba – in to je moj odgovor gospe Ţicău –, da najdemo izvedljive rešitve, da na splet damo razprodana dela, da obravnavamo vprašanje del, katerih imetniki avtorskih pravic niso znani (dela, za katera je nemogoče najti imetnike pravic). Če nam to ne bo uspelo, obstaja tveganje, da bo Evropa čez nekaj let zaostajala, zlasti v primerjavi z ZDA.

Komisija trenutno pripravlja oceno vpliva o morebitnih pravnih rešitvah za dela, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, na evropski ravni in razpravljamo o tem, kaj je mogoče storiti, toda če nimate nič proti, bi se k temu vrnila, ko bomo razpravljali o digitalni agendi, saj je to eno izmed vprašanj, ki ga moramo obravnavati.

Razširjena različica Europeane se bo začela pozneje v letošnjem letu in pričakuje se, da bo do takrat omogočala dostop do več kot 10 milijonov digitaliziranih predmetov. Stran se bo nadalje razvijala v naslednjih letih. Parlament upravičeno poudarja, da je treba za uspeh Europeane povečati ozaveščenost o spletišču med kulturnimi ustanovami, ki bi lahko prispevale svojo digitalizirano vsebino, in med javnostjo. Posebno pozornost je treba posvetiti mladim, ki ste jih upravičeno omenili, izredno pomembnemu delu našega prebivalstva, ki se jih lahko nagovori v šolah.

Komisija je povsem zavezana delu za razvoj Europeane in povezanih politik, to pa bo ključno področje dela v evropski digitalni agendi. Vsekakor se je vredno boriti z to.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo čez dva tedna na naslednjem delnem zasedanju v Bruslju.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki. (PL) Europeana, evropska digitalna knjižnica, se danes sooča s številnimi izzivi. Uspeh tega vseevropskega projekta še zdaleč ni zagotovljen. Prvič, ker je Europeana doslej vsebovala predvsem dela iz samo nekaj izmed najdejavnejših držav. Drugič, to niso sodobna dela, ki bi bila izredno zanimiva, ampak starejša dela, ki so javno dostopna. Pozornost bi rada pritegnila predvsem k enemu vidiku projekta Europeana, ki je po mojem mnenju ključnega pomena za njegov uspeh – financiranje. Postopek razširitve digitalne zbirke je zelo drag in bo trajal še nekaj let. Medtem ima Europeana zagotovljena finančna sredstva do leta 2013 kot del projekta, ki ga delno financirajo Evropska komisija in države članice in tudi zasebni sponzorji. Menim, da je ključnega pomena zagotoviti stabilne vire financiranja kot del nove finančne perspektive za obdobje 2014–2020. Evropska finančna sredstva v obliki nepovratnih sredstev za posamezne ustanove v državah članicah bi jih morala spodbuditi k večji učinkovitosti pri digitalizaciji zbirk. Sočasno je treba uvesti obvezne cilje digitalizacije, ki bi jih morale države članice doseči v določenem času. Samo dosledno izvajanje dostopa palice in korenčka bo zagotovilo, da bo Europeana postala privlačen portal, za katerega se bodo zelo zanimali bralci in raziskovalci, in ne digitalno podstrešje za sentimentalno hranjenje stare šare.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki.(RO) Naš namen je, da bi bila Europeana povsem nov projekt, posvečen evropskim kulturnim vrednotam, in ne alternativa Googlovemu projektu digitalizacije knjig. Europeana, ki je knjižnica, muzej in digitalni arhiv v enem, mora spodbujati skupno evropsko dediščino, zagotavljati verodostojen vir informacij in državam članicam omogočati, da na uraden, strukturiran način dodajo vsebino.

Europeana se ne sme spremeniti v portal kot je Wikipedia, kjer lahko vsak dodaja besedilo, ne da bi bilo predhodno preverjeno. Ta praksa očitno povzroča številne napake v tam objavljeni vsebini. V zvezi s tem bi lahko na tem spletišču oblikovali poseben oddelek, kjer lahko uporabniki razpravljajo drug z drugim, ne da bi jim dali možnost, da spremenijo kulturno vsebino, objavljeno na spletišču.

Pomembno je, da se osredotočimo na grafično podobo spletišča Europeana, na povečanje njegove prepoznavnosti in na omogočanje dostopa v času, ko njegova trenutna oblika ni preveč prijazna uporabnikom in lahko prispeva k izgubi javnega interesa. Na podlagi navedenih pomislekov podpiram predlog resolucije, ki ga je kot alternativo trenutni možnosti, podani v poročilu, podala skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), tako da bi pripomogli k oblikovanju koristnega portala, ki je pomemben v smislu informacij, ki jih bo na njem našla javnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Emil Stojanov (PPE), v pisni obliki.(BG) Gospe in gospodje, ena izmed naših današnjih osnovnih nalog kot politikov in državljanov je ohranitev naše evropske kulturne dediščine za prihodnje generacije. Europeana je eden izmed vodilnih projektov na tem področju in pomaga pri pospeševanju procesa digitalizacije kulturne dediščine v vsaki posamezni državi članici. Vendar pa je treba kulturne in pravne probleme, povezane z množično digitalizacijo knjig, vključno s tistimi, ki se trenutno nahajajo v evropskih knjižnicah, še premagati. Avtorske pravice in zakonodaja, ki jih ureja v državah članicah, predstavljajo enega izmed največjih izzivov, s katerimi se sooča Europeana. Tekmovanje z Googlom prav tako razkriva številna vprašanja, ki jih bo treba rešiti. Tozadevno je treba najti vsak možni vir za podporo nacionalnim knjižnicam, muzejem in arhivom, da bi lahko projekt Europeana resnično odražal bogastvo in raznolikost kulturne dediščine Evrope. Med razpravami v Odboru za kulturo in izobraževanje sem predlagal, da bi moral Evropski parlament imeti določen nadzor nad projektom, vendar pa sem ugotovil, da to v skladu z veljavnimi pravili ni mogoče. Kljub temu si želim, da bi Evropski parlament kot edina institucija EU, katerega poslanci so neposredno voljeni, nekega dne lahko izvajal nadzor nad evropskimi pobudami. Zahvaljujem se vam za pozornost.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov