Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 19. april 2010 - Strasbourg

22. Vrednotenje in ocena akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 (kratka predstavitev)

  Predsednik. - Naslednja točka je poročilo gospe Marit Paulsen v imenu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o vrednotenju in oceni akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 (A7-0053/2010).

  Marit Paulsen, poročevalka. – (SV) Gospod predsednik, zaščita in dobro počutje živali sta dejansko nekaj, kar zanima večino državljanov Evrope. Pri zaščiti in dobrem počutju živali ne gre samo za živali. Zadevata tudi našo lastno identiteto, tisto, kar menimo, da predstavljamo, in tisto, kar menimo, da predstavlja Evropa, kar imamo za značilnosti civilizacije; gre za spoštovanje in ravnanje z našimi sopotniki na poti skozi življenje.

Po moji oceni, ki jo podpira Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, je bila velika večina petletnega načrta, ki ga je Parlament sprejel leta 2006 – za katerega je bila poročevalka gospa Jeggle –, izvedena resnično primerno. Manjka zelo pomemben del sestavljanke, in sicer skladnost. Zato sem se, ko sem opredelila prihodnji petletni načrt – za katerega si skupaj z odborom močno želim, da bi bil letos sprejet –, osredotočila na krepitev skladnosti z obstoječo zakonodajo.

Trenutno to pomeni predvsem direktivo o življenju, dobrem počutju in reji prašičev. Zadeva tudi nenehni problem dolgih prevozov živali, včasih v krutih razmerah. Z drugimi besedami, gre za skladnost z, nadzor nad in sankcije, ki jih zajemajo zakoni, direktive in uredbe, ki so že bili sprejeti.

Poleg tega bi si želela nekoliko novejši pristop – in predvsem celovitejši pristop. Želim si splošni akt o zaščiti živali, ki bi določil osnovni standard za Evropo, EU in notranji trg ter opredelil minimalne ravni.

Pomemben je iz dveh razlogov. Prvič, zaradi konkurence znotraj Unije na notranjem trgu; z drugimi besedami, ne sme biti mogoče, da bi katera koli država imela konkurenčno prednost zaradi zanemarjanja živali. Drugi in morda najpomembnejši razlog je, da imamo velike zahteve za evropske kmete in proizvajalce. Zato jih je treba zaščititi pred nepošteno konkurenco iz tretjih držav. Nespametno je od njih zahtevati tako veliko, če nismo pripravljeni zagotoviti poštene trgovine. Poleg tega – in to morda ni tako priljubljeno – moramo tako ali drugače plačati za dobro počutje živali. Ali to storimo na prodajnih mestih ali prek davkov, je razprava za drugo priložnost. Vzpostaviti moramo tudi stalno, dobro organizirano mrežo – in zapomnite si, kar pravim: ne novega organa, ampak usklajevalne funkcije za izjemno dobre znanstvene institucije, ki jih že imamo v Evropi.

In nazadnje, spoprijeti se moramo z uporabo antibiotikov v reji živali. Ne govorim o tveganjih ostankov antibiotikov v živilih, ampak o odpornosti na antibiotike – predvsem med zoonoznimi bakterijami –, kar predstavlja precejšnjo grožnjo za javno zdravje.

  Chris Davies (ALDE). – Gospod predsednik, omeniti želim del zakonodaje, s katerim je zagotovo podrobno seznanjen komisar – ki je bil pet let komisar za energijo. To je direktiva o kokoših nesnicah, ki zahteva, da se standarde za dobro počutje živali za kletke, v katerih se gojijo kokoši nesnice, nadgradi do konca naslednjega leta.

Mislil sem, da bo to stalo nekaj tisoč. Dejansko v mnogih komercialnih centrih stane milijone, saj je vključena velika industrijska oprema. Mnoge države so upoštevale direktivo. Mnogi kmetje so vložili denar, da bi zagotovili dvig standardov za dobro počutje živali na zahtevano raven, vendar pa menim, da ni verjetno, da bo do naslednjega leta direktiva upoštevana v celotni Evropski uniji.

Vedeti želim, kakšne ukrepe bo sprejela Komisija in kakšno ukrepanje spodbuja v svojih prizadevanjih za spoštovanje direktive.

Poročevalka je pozvala k prepovedi trgovine z jajci, ki ne spoštujejo zakonodaje. Nisem prepričan, da lahko to storimo. Vendar pa želim vedeti, da je Komisija proaktivna v svojih prizadevanjih za zagotovitev, da bodo države članice in njihovi kmetje vztrajali pri dvigu teh standardov za dobro počutje živali in da za vse veljajo enaki pogoji.

  Michel Dantin (PPE). – (FR) Gospod predsednik, gospa Paulsen, hvala za vaše poročilo. Pohvaliti želim delo, ki so ga opravili različni poročevalci v senci kot del priprav za ta dokument in predvsem poročevalka za mojo skupino gospa Jeggle.

To vprašanje v različnih državah članicah odmeva različno. Vsi proizvajalci ali potrošniki ga ne dojemajo na enak način. Kljub temu evropski zakonodaji uspeva postopno vzpostavljanje zelo strogega standarda, ki bi ga morali po mojem mnenju bolje uporabiti v mednarodnih pogajanjih in zlasti pri nadzoru uvoženega blaga.

Vendar pa so, kot je že bilo povedano, ta pravila povezana s stroški, vsak dan pa vidimo, kako se ti stroški za kmete in druge izvajalce povečujejo prav v času, ko je donosnost kmetijstva močno prizadeta. To je torej jasna utemeljitev za skupno kmetijsko politiko. Če porabimo 100 EUR na prebivalca letno za financiranje skupne kmetijske politike, je dobro počutje živali en dober razlog, zakaj je to financiranje potrebno.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D). – (RO) Čestitati želim gospe Paulsen za to poročilo, ki zagotavlja rešitve v zvezi z dobrim počutjem živali in problemi, ki jih to vprašanje povzroča v evropskih politikah. Dobro znano je, da zdravje živali zajema njihovo dobrobit in določeno, minimalno biološko udobje, brez česar ne morejo popolnoma izraziti svoje življenjske sile, vključno z naravnim vedenjem, v odvisnosti od sprememb, do katerih pride v njihovem življenjskem okolju.

Zato menim, da je treba na ravni Evropske unije nadaljevati z izboljšanjem in povečanjem konkurenčnosti v kmetijskem sektorju s spodbujanjem in spremljanjem veljavnih predpisov, ki urejajo dobro počutje živali in ki morajo prav tako spoštovati zahteve za njihovo zaščito. To vključuje premislek držav članic o tem, da pregledajo svoje tehnologije reje živine in stare tehnologije zamenjajo z drugimi, najsodobnejšimi in visoko učinkovitimi tehnologijami, ki upoštevajo fiziološke potrebe živali in omogočajo, da se njihov proizvodni biološki potencial izkoristi v idealnih razmerah, zaradi česar je boljša tudi varnost hrane. Seveda to predvideva tudi dodelitev ustreznih sredstev temu področju in učinkovito uporabo priložnosti podpore, ki jih ponujajo, da bi lahko države članice vlagale v moderne, inovativne rešitve, namenjene izboljšanju dobrega počutja živali.

Menim, da bi lahko pri iskanju najboljših rešitev pomembno vlogo dali vlogi navadnih državljanov in civilne družbe pri oblikovanju in izvajanju programov na tem področju, prilagojenih dejanskim razmeram v vsaki državi članici.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, dobro počutje živali je tudi merilo tega, kako civilizirani smo Evropejci. Evropska unija mora zagotoviti, da je zakonodaja posodobljena in nadzor deluje. Trenutno so na obeh področjih pomanjkljivosti.

Tu je bilo načeto vprašanje prevoza živali. Na televiziji smo videli nekaj krutih in brezsrčnih filmov in bi v tem primeru kot tudi v vseh primerih, povezanih z dobrim počutjem živali, pričakovali hitro ukrepanje Komisije, da bi lahko bili prepričani, da se z živalmi ravna dostojno.

  Andris Piebalgs, član Komisije. – Gospod predsednik, zahvalil bi se Parlamentu in zlasti gospe Paulsen za samoiniciativno poročilo o akcijskem načrtu EU za zaščito in dobro počutje živali. Poročilo ni samo presoja tega, kar je za nami, ampak vsebuje tudi pomembne in koristne zamisli za prihodnjo strategijo o dobrem počutju živali.

Akcijski načrt, sprejet leta 2006, je bil uspešen. V enotno različico je združil ločene pobude EU o dobrem počutju živali, njegovo izvajanje pa je bilo na splošno zadovoljivo. Glede na povedano se Komisija strinja s stališčem, izraženim na tem zasedanju po postopku „catch-the-eye“, da ostaja izvajanje resno vprašanje in si je treba še naprej prizadevati ter ta prizadevanja okrepiti, da bi zagotovili ustrezno izvajanje.

Glede vprašanja Chrisa Daviesa bomo podali pisni odgovor nanj, vendar pa se Komisija v glavnem osredotoča na izvajanje. Sprejeta pravila je treba izvajati. Ne gre samo za pravno državo, ampak tudi za pošteno konkurenco.

Prav tako se strinjamo tudi glede potrebe po spodbujanju poštene konkurence med proizvajalci v EU in izven nje. Dobro počutje živali je tudi „netrgovinska skrb“, ki jo je treba zagovarjati in razložiti med pogajanji STO. Naša prihodnja strategija bo morala to pojasniti.

Omenil bi tudi poziv k novemu akcijskemu načrtu za obdobje 2011–2015 in z veseljem vas obveščam, da je Komisija že začela z delom v tej smeri. Naša ambicija je vzpostaviti novo strategijo za dobro počutje živali, ki bo ob upoštevanju celotnih stroškov za proizvajalce EU in učinkov ukrepov za dobro počutje živali na njihovo konkurenčnost sprejela celovit pristop.

Kot je omenjeno v poročilu, člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije poudarja potrebo po upoštevanju vseh živali. Tudi zamisel o splošni evropski zakonodaji za dobro počutje živali, ki zajema vse živali, je zelo zanimiva. Takšna splošna zakonodaja bi lahko bila podlaga za prihodnje pobude, vključno z zakonodajo, toda tudi informacije za potrošnike, izobraževanje, raziskave in spodbujanje višjih standardov.

Prav tako opažam in cenim podporo vzpostavitvi evropske mreže referenčnih centrov za dobro počutje živali. Ta bi pomagala institucijam EU, državam članicam in zainteresiranim stranem pri njihovem ukrepanju za spodbujanje pobud.

Strinjam se z vašim mnenjem, da mora prihodnja strategija pozorno preučiti stroške in konkurenčnost. Zagotoviti moramo skladnost med našimi politikami, pri čemer ne smemo pozabiti na splošno trajnost naših predlogov s svetovne perspektive.

Poročilo je poudarilo tudi, da mora proračun EU ustrezati našim ambicijam – predvsem z zagotavljanjem zadostnih sredstev za raziskave, nove tehnologije in tehnike na področju dobrega počutja živali. Prav tako je poudarilo potrebo po zadostnih sredstvih za ustrezen nadzor in podporo proizvajalcem EU.

Kot sem dejal, Komisija pozdravlja vse te zamisli – ki skupaj kažejo, da je dobro počutje živali visoko na dnevnem redu EU. Komisija namerava leta 2011 predstaviti novo strategijo EU za dobro počutje živali.

  Predsednik. - Razprava je zaključena. Glasovanje bo potekalo čez dva tedna na naslednjem delnem zasedanju v Bruslju.

Pisne izjave (člen 149)

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Dobro počutje živali je pomembna tema. Evropsko zakonodajo o tem je treba dosledno uporabljati, kot priporoča poročilo gospe Paulsen. Prav tako moramo zagotoviti, da se bo standarde za dobro počutje živali, uvedene v EU, recipročno uporabljalo za blago, ki vstopa na evropsko ozemlje. Naših kmetov in evropske kmetijsko-živilske industrije se ne sme kaznovati v času, ko imajo dodatne stroške, da bi izpolnili zahteve EU. Standardi za dobro počutje živali morajo biti neločljivo povezani z evropsko trgovinsko politiko, zaščito naših delovnih mest in lovskimi praksami za upravljanje živalskih vrst, ki so ključne za uravnoteženo biotsko raznovrstnost. Poleg tega bi izrazila svoje pomisleke glede vzpostavitve evropske mreže referenčnih centrov za zaščito in dobro počutje živali. Kot poročevalka za razrešnico za leto 2008, ki se jo podeli decentraliziranim agencijam EU, se dobro zavedam problema ustanovitve agencij, ki žal niso splošno skladne. To vprašanje, ki ga preučuje medinstitucionalna skupina za agencije, je treba rešiti preden začnemo razmišljati o ustanovitvi katere koli nove agencije.