Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2157(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0060/2010

Predložena besedila :

A7-0060/2010

Razprave :

PV 19/04/2010 - 23
CRE 19/04/2010 - 23

Glasovanja :

PV 05/05/2010 - 13.41
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0131

Razprave
Ponedeljek, 19. april 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

23. Kmetijstvo EU in podnebne spremembe (kratka predstavitev)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. - Naslednja točka je poročilo Stéphaneja Le Folla v imenu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o kmetijstvu EU in podnebnih spremembah (SEC(2009)0417 – 2009/2157(INI)) (A7-0060/2010).

 
  
MPphoto
 

  Stéphane Le Foll, poročevalec.(FR) Gospod predsednik, komisar, namen poročila, ki ga predstavljam Parlamentu, je pojasniti, da ima kmetijski sektor svoje mesto v boju proti svetovnemu segrevanju in mora odigrati svojo vlogo.

Ta teden nas je narava opomnila – tokrat v obliki vulkanov –, da ima lahko velik vpliv na dejavnosti ljudi in podnebje. Vendar pa to pomeni, da morajo kljub vsemu predvsem ljudje in Evropa prevzeti odgovornost za boj proti temu, čemur pravimo svetovno segrevanje.

Namen mojega poročila je pokazati, da lahko kmetijski sektor še naprej zmanjšuje svoje emisije ogljika in porabo fosilnih goriv, hkrati pa zelo aktivno prispeva k fiksiranju ogljika, da bi tako na svetovni ravni dosegli manjše emisije ogljika in zagotovili, da se zajame in shrani večji delež ogljika.

Poročilo si prizadeva ponazoriti potrebo po odmiku kmetijstva od razdrobljenega pristopa, ki je sestavljen iz uvedbe nove direktive o tleh, vodi, pesticidih in tako dalje, kadar koli nastane problem, k prizadevanjem za spopad s kmetijskimi vprašanji na celovitejši in bolj sistematičen način.

Znotraj tovrstnega pristopa bomo morali opredeliti smeri, ki zagotavljajo, kot sem omenil prej, da bo kmetijski sektor ne samo zmanjšal svojo porabo energije, ampak bo sočasno aktivno prispeval k fiksiranju ogljika. Ta vloga se nanaša predvsem na fotosintezo in biomaso ter zlasti na področje, ki mi je pri srcu, in sicer tla in sposobnost evropskih tal, da shranjujejo organski ogljik.

Menim, da bo ta pristop, ki ga obravnavam v poročilu in za katerega upam, da bo sprejet na glasovanju, ki bo potekalo na delnem zasedanju v Bruslju, kmetijstvu v Evropi omogočil vstop v novo fazo trajnosti in prispeval k prehodu na okoljsko bolj ozaveščeno državo, ki bi tako prišla na čelo številnih drugih celin in drugih kmetijskih sistemov. S tem bi imela bolj pozitiven vpliv tako gospodarsko kot okoljsko in zaradi tega bolj pozitiven vpliv v socialnem smislu.

To poročilo zato obravnava posebna vprašanja kmetijstva v zvezi z bojem proti svetovnemu segrevanju, vendar pa zahteva tudi – vsekakor upam, da je tako –, da se razišče druge načine predvsem za ohranjanje razprave o prihodnosti kmetijske politike po letu 2013.

Obračam se na Komisijo; obrnil se bom na kmetijske odbore, kot sem pogosto storil, in obrnil se bom tudi na različne ministre, ko bom imel priložnost. Menim, da moramo spremeniti smer. SKP po letu 2013 mora biti ambiciozna. Temeljiti mora na ciljih, ki bodo državljanom pomagali razumeti, zakaj potrebujemo skupno kmetijsko politiko.

Potrebujemo skupno kmetijsko politiko, ker mora kmetijska skupnost Evrope zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano in stopiti na pot trajnosti. Vsekakor je to usmeritev, ki jo predlagam v svojem poročilu in glede katere upam, da se bo z njo strinjala velika večina Parlamenta.

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE).(DE) Gospod predsednik, poročevalcu se zahvaljujem za njegovo poročilo. Kmetijstvo je gospodarski sektor, ki že dela in še lahko naredi največ za varstvo okolja. Uspelo nam je že zmanjšati emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu za 20 %. Poleg tega kmetijske površine in rastline iz ozračja črpajo velike količine CO2. Kmetijstvo je torej del rešitve problema podnebnih sprememb. Po drugi strani mora biti prednostna naloga proizvodnja živil za 500 milijonov državljanov EU, pri čemer je treba sočasno čim učinkoviteje uporabljati vire in zagotavljati najvišjo možno raven varstva okolja in biotske raznovrstnosti.

Kmetje tega ne morejo narediti sami. Potrebujejo močno evropsko kmetijsko politiko, ki jih bo podprla. Samo na ta način nam lahko uspe proizvesti dovolj živil za naraščajoče svetovno prebivalstvo in sočasno varovati okolje, da bi se spopadli s podnebnimi spremembami.

 
  
MPphoto
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE).(FI) Gospod predsednik, poročilo gospoda Le Folla je zelo pomembno, saj sta proizvodnja živil in kmetijstvo pomembni temi.

Evropa mora biti samozadostna. To je pomembno tudi za preprečevanje podnebnih sprememb, saj so kratke razdalje prevoza in lokalna živila najboljši način za preprečevanje podnebnih sprememb.

Kmetijstvo mora biti ekološko trajnostno in glede tega nas čaka še veliko dela. Države članice Evropske unije lahko v zvezi s tem vprašanjem odigrajo pionirsko vlogo in v tem smislu so Evropa in države članice v dobrem položaju, saj imamo priložnost vlagati v raziskave.

 
  
MPphoto
 

  Martin Häusling (Verts/ALE).(DE) Gospod predsednik, gospodu Le Follu bi se rad iskreno zahvalil za njegovo poročilo. Vsebuje zelo pomembne točke, glede katerih bomo morali v prihodnosti biti pazljivi. Tudi varstvo podnebja mora biti del nove kmetijske politike; vključiti ga je treba v to reformo. V prihodnosti bomo potrebovali trajnostne in ekološko ustrezne postopke, ki zagotavljajo varstvo okolja. Kmetijstvo ni samo žrtev v zvezi z varstvom podnebja; je tudi pomemben del vzroka. Deset odstotkov toplogrednih plinov še vedno izvira iz kmetijstva. Tu je prav tako potrebno zmanjšanje.

Upoštevati moramo tudi zadevo, ki je omenjena v poročilu gospoda Le Folla, in sicer dejstvo, da na primer iz Brazilije uvozimo veliko soje. Evropsko kmetijstvo je tudi delno odgovorno za dejstvo, da se območja pragozda v drugih državah spreminja v zelo intenzivno izkoriščane kmetijske površine, kar ima nazadnje učinek tudi tu. To je nekaj, kar moramo preučiti v prihodnosti. V prihodnosti si bomo morali prizadevati tudi za ponovno vzpostavitev svoje oskrbe z beljakovinami v Evropi. To je tudi del rešitve okoljskih problemov v zvezi z varstvom podnebja.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). (HU) Zelo pomemben vidik poročila gospoda Le Folla je, da brez kmetijstva ne bi niti imeli možnosti za ukrepanje proti svetovnim podnebnim spremembam. Hkrati imam v mislih predvsem gozdarstvo, ki vse doslej ni dobilo ustrezne podpore. Povsem se strinjam, da mora biti v prihodnje kmetijstvo bolj zeleno in bolj okolju prijazno. Po eni strani je to zelo pomembno; po drugi strani kmetijstvo proizvaja številne okoljske javne dobrine – biotsko raznovrstnost, vzdrževanje površin na podeželju, čistost vode in tako dalje –, ki jih trg je nagrajuje dovolj, prav tako pa jih ne skupna kmetijska politika. Zato mora naša skupna kmetijska politika od leta 2013 dalje ustvariti trg za okoljske javne dobrine, da bi lahko kmetje dobili dodatne storitve in nadomestilo za te dodatne storitve, ki jih izvajajo.

 
  
MPphoto
 

  Sari Essayah (PPE).(FI) Gospod predsednik, to samoiniciativno poročilo zadeva zelo pomembno področje, saj se bo vloga, ki jo igra kmetijstvo, v prihodnosti samo še povečala. Povpraševanje po hrani se po vsem svetu hitro povečuje, sočasno pa podnebne spremembe zmanjšujejo površino zemljišč, ki so po svetu na voljo za kmetovanje. Poleg tega se povečujejo zahteve potrošnikov glede kakovosti hrane.

Poleg zagotavljanja svoje zanesljive preskrbe s hrano mora Evropa odigrati vlogo tudi pri vzdrževanju oskrbe s hrano na drugih celinah.

Tudi naložbe v trajnostno gozdarstvo in boljše izkoriščanje gozda je treba imeti za pomemben del podnebne politike EU. Zaradi tega sem bila tudi nekoliko razočarana, da je bil v strategiji EU 2020 v kmetijstvo in gozdarstvo vložen majhen znesek. Nenazadnje kmetijstvo in gozdarstvo igrata ključno vlogo pri zagotavljanju varne preskrbe s hrano v Evropi, učinkovitejši proizvodnji bioenergije in uspešnosti podeželja.

 
  
MPphoto
 

  Marit Paulsen (ALDE).(SV) Gospod predsednik, če smem, bi se zahvalila poročevalcu za zelo osvežujoč nov pristop. Osebno sem prepričana, da sta kmetijstvo in gozdarstvo vsekakor najpomembnejša dejavnika v naših prizadevanjih za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, predvsem če naj ogljik vežemo v drevesih, rastlinah in koreninah ter ga fiksiramo v zemlji. To ne vključuje obvladovanja nove tehnologije ali izvedbe raziskovalnega projekta, saj že imamo potrebno znanje in instrumente.

Ker sem pravkar govorila v zvezi z zaščito in dobrim počutjem živali, bi rada zastavila radikalno vprašanje: ali ni prav skupna kmetijska politika tista, ki jo moramo spremeniti? Če bi kmetom plačali za vse koristi, ki jih proizvedejo in ki so bistvene za življenje – kot v tem primeru – vse družbe, bi jim, namesto da jim plačujemo za tisto, kar imajo ljudje, plačevali za tisto, kar naredijo.

 
  
MPphoto
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D).(RO) Najprej bi se rada zahvalila poročevalcu za celovit pristop pri obravnavanju enega izmed trenutno najnujnejših problemov. Podnebne spremembe predstavljajo eno najresnejših groženj ne le za okolje, ampak tudi za gospodarstvo in družbo. Donos pridelkov se spreminja iz leta v leto, saj nanj močno vplivajo spremembe skrajnih podnebnih razmer, kar ima impliciten vpliv na vsak sektor gospodarstva, čeprav kmetijstvo ostaja najbolj ranljivo.

Glede na to morajo strategije Evropske komisije upoštevati preprečevanje in blažitev škodljivih posledic za kmetijstvo v Evropski uniji z izvajanjem akcijskega načrta na najbolj prizadetih področjih. Tu imam v mislih prilagoditev kmetijskih dejavnosti novim razmeram: pogozdovanje, upravljanje vodnih virov za kmetijstvo in spreminjanje onesnaženih površin v okolju prijazne.

Drug ukrep mora biti načrt za prihodnost, ki je usmerjen v odpravo vzrokov za podnebne spremembe s spodbujanjem svetovnega nizkoogljičnega gospodarstva skupaj s spodbujanjem energetske varnosti. Evropska unija mora ohraniti svoj vodilni položaj v boju proti podnebnim spremembam, ki glede na trenutne gospodarske težave ne smejo zdrsniti na drugo mesto.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE).(PL) Gospod predsednik, navdušen sem nad celovitim pristopom tega poročila. Vendar pa imam enostavno vprašanje: kakšni so resnična odgovornost, vpliv in učinek kmetijstva na podnebne spremembe? Mislim na koristne in tudi škodljive učinke. Je mogoče reči, da so stališče znanosti in rezultati naše raziskave dovolj močni argumenti, da se pričakuje tako veliko povečanje izdatkov za boj proti segrevanju, ki ni bilo docela opredeljeno? Nenazadnje se je tako nujno potrebno boriti se proti učinkom gospodarske krize, brezposelnosti in drugim težkim problemom, ki izhajajo iz družbeno-gospodarskih razmer v Uniji.

V kakšnem obsegu skupna kmetijska politika že izvaja zahteve varstva podnebja in katere instrumente se lahko v prihodnje uporabi na tem področju v SKP?

 
  
MPphoto
 

  Chris Davies (ALDE). – Gospod predsednik, omenil bi samo svojo domovino. Srečo imam, da živim na robu Saddleworth Moorlands med mestoma Manchester in Leeds. To je južni del območja šotišča, ki se razteza vse od Anglije na Škotsko.

Je zelo redek habitat v Evropi, vendar pa je tudi habitat, ki ga je zelo izčrpalo 250 let industrijskega onesnaževanja, ki je prizadelo veliko živalskih vrst, ki jih lahko vzdržuje. To so dopolnili čezmerna paša, morda ovc, in požari. Ko se šotišče izsušuje, seveda sprošča pline, ki povzročajo svetovno segrevanje. Iz območja, ki bi moralo biti čudovito, se sprošča ogromna količina plinov, ki povzročajo svetovno segrevanje.

Kraljeva družba za varstvo ptic si zdaj prizadeva obnoviti ta habitat in doseči, da bo spet rasel šotni mah, ki je ustvaril šotišče. Financiranje, ki ga potrebuje, ne znaša nekaj milijonov – znaša nekaj deset tisoč ali morda nekaj sto tisoč. Gre za majhen element, ki lahko prispeva k obnovi in spodbujanju biotske raznovrstnosti in tudi k zaščiti tega močvirnatega habitata, kar zagotavlja, da bodo ti plini, ki segrevajo ozračje, ostali zajeti v njem. Ko bomo preučevali reformo skupne kmetijske politike, je to nekaj, kar moramo vsekakor upoštevati.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D).(RO) Kmetijstvo povzroča dobršen del skupne količine emisij ogljikovega dioksida. Zato poudarjamo potrebo po izboljšanju energetske učinkovitosti v tem sektorju. Komisijo pozivam, naj nenehno preverja povezavo med visokimi cenami hrane in rastočimi cenami energije, predvsem za goriva, ki se uporabljajo.

Spomnila bi vas, da spodbude za okrepitev trajnostne pridelave energetskih pridelkov ne smejo ogrožati proizvodnje hrane. Zato Komisijo pozivamo, naj spremlja učinke povečane proizvodnje biogoriv v Evropski uniji in tretjih državah v smislu sprememb pri rabi tal, cen prehrambnih izdelkov in dostopa do hrane.

Komisijo in države članice pozivamo, naj spodbujajo raziskave in razvoj, da bi preprečile podnebne spremembe in nam omogočile prilagoditev nanje. Tu imam v mislih predvsem raziskave prihodnjih generacij biogoriv.

 
  
MPphoto
 

  Andris Piebalgs, član Komisije. Gospod predsednik, zahvalil bi se poročevalcu gospodu Le Follu za to zelo pomembno poročilo o kmetijstvu in podnebnih spremembah.

Boj proti podnebnim spremembam je na svetovni ravni absolutna prednostna naloga. Tudi EU veliko prispeva in tudi kmetijski sektor že prispeva v boju proti podnebnim spremembam. Imamo politiko, ki omejuje emisije toplogrednih plinov. Kmetijstvo zagotavlja tudi obnovljive vire energije z boljšo rabo celotnega cikla in vseh proizvodov, ki prihajajo iz kmetijstva. Prav tako si kmetijska politika EU prizadeva za optimizacijo funkcije ponora ogljika kmetijskih površin.

Od reforme leta 1992 je bil dosežen pomemben napredek pri vključevanju vseh okoljskih pomislekov v skupno kmetijsko politiko. Nedavna reforma pregleda stanja predstavlja nadaljnji korak v to smer s posebnim poudarkom na blažitvi podnebnih sprememb in prilagoditvi nanje.

Trenutni okvir skupne kmetijske politike zagotavlja uravnotežen pristop med zavezujočimi zahtevami, ki se jih izvaja z navzkrižno skladnostjo, ki določa omejitve za nekatere kmetijske prakse, in pozitivnimi pobudami za podnebju prijazne kmetijske prakse, ki jih zagotavlja razvoj podeželja.

Komisija se strinja s stališčem, da je treba podnebne spremembe zdaj obravnavati na svetovni ravni, pomembno pa je, da tudi drugi sledijo našemu zgledu. Po eni strani moramo še naprej pomagati kmetijstvu EU, da prispeva k ublažitvi podnebnih sprememb z zmanjšanjem svojih emisij toplogrednih plinov, povečanjem shranjevanja CO2 v zemlji in uporabo obnovljive energije iz drugih virov, po drugi pa moramo biti produktivnejši, učinkovitejši pri zagotavljanju zalog hrane, s čimer bomo pokazali, da lahko dosežemo oba cilja: preskrbo s hrano po eni in okoljsko trajnost po drugi strani.

Pri zdajšnji pripravi skupne kmetijske politike po letu 2013 in glede na izide pogajanj o podnebnih spremembah, ki potekajo, bo Komisija preučila načine za nadaljnjo in boljšo vključitev ciljev prilagoditve in ublažitve v instrumente skupne kmetijske politike.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo čez dva tedna na naslednjem delnem zasedanju v Bruslju.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki.(CS) Kmetijstvo je in bo še naprej neposredno prizadeto zaradi podnebnih sprememb, ker vključuje žive organizme in na njegove pridelke vplivajo predvsem kakovost tal, vode in zraka. Žal trenutno tudi kmetijstvo prispeva (skoraj 10 %) k toplogrednim plinom. Iz dušikovih gnojil se sprošča dušikov oksid, prebavni proces živine pa ustvarja metan. Prav kmetijstvo je seveda tisto, ki lahko pomaga v boju proti svetovnemu segrevanju, zlasti z novimi metodami oranja, katerih cilj je ohranitev tal in zmanjšanje shranjevanja CO2, podporo gozdarstvu in podporo ekološkemu kmetovanju. Pozdravljam in se v celoti strinjam z mnenjem poročevalca v zvezi z uvedbo prave evropske gozdarske politike, v kateri bi bilo mogoče podpreti upravljanje gozdov in njihovo proizvodnjo in ne izkoriščati gozda pretežno za gospodarske dejavnosti, osredotočene predvsem na ustvarjanje finančnega dobička bodisi za delno nacionalizirane ali zasebne subjekte. Znanstvene raziskave kažejo, da je ta sektor edinstveno sposoben zajeti ogljik v naravni obliki, ki ne onesnažuje. Gozdovi prav tako pomagajo pri reševanju problemov erozije in degradacije tal, pomanjkanja in onesnaževanja vode ter pri ohranjanju biotske raznovrstnosti rastlinskih in živalskih vrst. Zaradi vseh navedenih razlogov popolnoma podpiram sprejetje poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE), v pisni obliki. – Pozdravljam to pravočasno poročilo, ki obravnava vlogo, ki jo lahko kmetijstvo odigra pri blažitvi vpliva podnebnih sprememb. Poročilo FAO „Stanje hrane in kmetijstva v letu 2009“ poudarja potrebo po živini v proizvodnji hrane po vsem svetu. Da bi izpolnili svetovne potrebe po hrani, je ključnega pomena ohraniti naše trenutne ravni proizvodnje. Vendar pa bomo morali najti ravnotežje med zagotavljanjem zadostne količine hrane za svetovno prebivalstvo in proizvodnjo te hrane na način, ki ne vodi k povečanju negativnih vplivov na svetovno podnebje. Vloga, ki jo pri tem lahko odigrajo evropski kmetje, bo postala osrednja tema v razpravi, ki je v teku, o prihodnji obliki SKP po letu 2013, bistvenega pomena pa je, da EU pomaga našim kmetom pri tem uravnoteženju.

Popolnoma podpiram poziv tega poročila Evropskega parlamenta k nadomestilu kmetom za njihova prizadevanja za zmanjšanje emisij in k zagotovitvi podpore za prilagoditev ukrepom za blažitev podnebnih sprememb. Predlog poročila o razvoju strategije na ravni EU za obravnavanje vpliva neugodnih vremenskih razmer na kmetijstvo EU je zelo dobrodošel in vsekakor zelo primeren glede na izredno neugodne podnebne razmere, ki so jih v zadnjih mesecih občutili kmetje.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Podnebne spremembe imajo neposreden vpliv na kmetijstvo. Njihovi najhujši učinki so posebno razvidni med prebivalstvom na podeželju, katerega preživetje je odvisno od kmetijstva. Ženske so med najbolj ranljivimi glede vplivov podnebnih sprememb. Razlogi za to so, da po eni strani predstavljajo večino kmetijske delovne sile v mnogih državah, medtem ko po drugi strani glede prihodka nimajo dostopa do enakih priložnosti kot moški.

Kmetijska metoda, uporabljena v tisočletju, v katerega smo pravkar vstopili, zahteva človekova prizadevanja, ki morajo izpolniti pomembne zahteve: zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano in varnosti hrane za svetovno prebivalstvo (po pričakovanjih bo do leta 2050 naraslo na 9 milijard), usklajevanje ukrepov za podporo količinskega in kakovostnega povečanja kmetijske proizvodnje, namenjenih proizvodnji hrane z razvojnimi zahtevami, ki jih nalaga proizvodnja biogoriv, skupaj z varstvom ekosistemov in prekinitvijo povezave med gospodarsko rastjo in poslabšanjem okolja.

Menim, da je treba sprejeti novo strategijo, utemeljeno na novem pristopu, ki se bo osredotočala na modele trajnostne kmetijske proizvodnje, pri čemer bo potrebna kompenzacijska pomoč za pokritje dodatnih stroškov, povezanih s temi cilji (tj. lokalne pogodbe za okoljsko certificiranje), in tudi na ustvarjanje „zelenih delovnih mest“ in vključevanje žensk na trg dela (ohranjanje podeželja, ohranjanje biotske raznovrstnosti, rastlinjaki za zelenjavo in cvetje).

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov