Predsednik. - Naslednja točka je poročilo Richarda Ashwortha v imenu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o poenostavitvi SKP (KOM(2009)0128 – 2009/2155(INI)) (A7-0051/2010).
Richard Ashworth, poročevalec. – Gospod predsednik, komisar, smo na začetni stopnji razprave, ki vodi k reformi skupne kmetijske politike po letu 2012. V tem poročilu sem predlagal nekatera načela, na katerih mora temeljiti reformirana skupna kmetijska politika. Jasno je, da se mora kmetijska industrija spremeniti. Morala se bo spremeniti, da bi odražala izzive časa, v katerem živimo zdaj, še bolj pa časa, ki prihaja.
To bodo vprašanja kot je varnost preskrbe s hrano, nestanovitnost trga, podnebne spremembe in potreba po primernem izpolnjevanju pričakovanj glede zagotavljanja javnih dobrin. Zato je jasno, da se mora skupna kmetijska politika spremeniti, da bi odražala te izzive, vendar pa je jasno tudi, da se mora spremeniti način uporabe skupne kmetijske politike.
Pri določitvi teh načel, na katerih mora temeljiti reformirana skupna kmetijska politika, se namerno nisem spuščal v podrobnosti; te bodo zajete v poznejših poročilih. Razvil pa sem dve glavni temi. Prvič, da mora biti skupna kmetijska politika enostavnejša, pravičnejša in preglednejša in da se mora, drugič, spremeniti kultura skupne kmetijske politike, da mora biti prihodnja reformirana skupna kmetijska politika bolj usmerjena k rezultatom in manj obremenjena s prekomernim urejanjem.
Izpostavil sem štiri načine, s katerimi lahko zmanjšamo birokratsko obremenitev kmetij. Prvič, zagotoviti moramo, da so zahteve za industrijo sorazmerne z ocenjenimi tveganji. Drugič, lahko bi uskladili inšpekcijske standarde in odpraviti moramo podvajanje inšpekcijskih standardov in postopkov, ki se jih zahteva od industrije. Tretjič, lahko bi obstajale ali morajo obstajati večje možnosti za samocertificiranje v industriji in, četrtič, zagotoviti moramo, da so kazni za kmetije sorazmerne s stopnjo kršitve in ne takšne kot sedanje neustrezne pavšalne kazni, zlasti v primerih, ko za kršitve ni kriv kmet.
Po mojem mnenju bi moral biti en cilj skupne kmetijske politike pomoč in spodbujanje industrije, da se prilagodi tem novim izzivom. Da bi to dosegli, je treba spremeniti kulturo v skupni kmetijski politiki. Sprejeti mora prožnejši, milejši pristop. Bolj se je treba posvetovati z zainteresiranimi stranmi v industriji in natančneje oceniti vpliv predlagane zakonodaje. Prav tako mora biti njena razlaga enostavnejša. Reformirana skupna kmetijska politika mora biti sposobna javno dokazati zagotavljanje javnih dobrin s strani industrije. Najti mora način za zmanjšanje stroškov industrije za izpolnjevanje njenih zahtev in nazadnje mora učinkovito in uspešno ter pravično upravljati industrijo.
Poročilo predlaga številne načine za dosego tega.
Sari Essayah (PPE). – (FI) Gospod predsednik, obremenitev upravljanja kmetijstva je treba vsekakor zmanjšati, kar zadeva kmete, ti načini, ki jih je izpostavil poročevalec, pa so zelo dobrodošli. Nekateri kmetje so povedali, da se počutijo kot zločinci, ko se poskušajo spopasti z različnimi upravnimi dokumenti in pravili. Skupna kmetijska politika mora biti enostavnejša.
Povedati je treba tudi, da bodo, ko prihaja do vse več sprememb na trgih in se zmanjšuje uvozna zaščita, upravni in ureditveni mehanizmi za trg potrebni tudi v prihodnje. V prihodnosti bodo potrebni tudi sistemi za ugotavljanje stanja in morda promocijske aktivnosti za izvoz.
Jasno je, da ni enostavne poti za ohranitev teh sistemov. Zlasti v primeru občutljivih proizvodov kot je mleko moramo vzpostaviti zakonodajni sistem, podoben sistemu kvot; drugače bo proizvodnja v regijah z omejenimi možnostmi postala nemogoča.
Csaba Sándor Tabajdi (S&D). – (HU) Čestitam poročevalcu, saj niso odlični samo njegovi predlogi, ampak celotna filozofija. Odlični so, ker si prizadevajo v prihodnosti podpreti tiste, ki dejavno kmetujejo, z drugimi besedami tiste, ki dejansko obdelujejo zemljo. Odlična se mi zdi tudi točka, da je pomembno končati sektorska in druga izkrivljanja v prihodnji skupni kmetijski politiki, in tu bi še enkrat poudaril diskriminacijo novih držav članic. Podobno je zelo pomembno ne samo, da se poenostavi predpise Skupnosti, ampak je veliko odvisno tudi od izvajanja držav članic. Naj navedem značilen primer: pred dvema letoma je Svet sprejel uredbo o uvedbi zahteve za obvezno individualno elektronsko identifikacijo vsake posamezne ovce in koze, namenjene za zakol, starih manj kot 12 mesecev. V primeru revnejših držav članic, kjer država ne more zagotoviti podpore, je to pravilo izčrpalo sektor in ga pahnilo v brezupen položaj. To je še ena ponazoritev načina, na katerega lahko pretirano urejanje in čezmerna birokracija pogosto povzročita resno škodo v okviru skupne kmetijske politike, in predstavlja še en razlog za to, da je poročilo gospoda Ashwortha pomembno prav tako kot sta pomembni poročili gospoda Dorfmanna in gospoda Le Folla.
Herbert Dorfmann (PPE). - (DE) Gospod predsednik, hvala, gospod Ashworth, za to odlično poročilo. Skupna kmetijska politika je uspešna politika, vendar pa ta uspeh včasih skalimo s pretirano birokracijo. To velja za prvi steber kmetijske politike in tudi za drugi. Vendar pa je predvsem pri majhnih gospodarstvih obseg birokracije včasih enostavno nesorazmeren s proizvodnjo, ki jo predstavlja dobljeni denar.
Med reformo naše kmetijske politike moramo razmisliti o zakonodaji za male proizvajalce in o tem, kako najti precej enostavnejšo metodo za takšna gospodarstva, ki jim iz različnih proračunskih poglavij pogosto namenimo skupno samo nekaj sto do nekaj tisoč evrov premij, ne da bi pri tem izpred oči izgubili svoje cilje in povzročili pomanjkanje jasnosti pri dodeljevanju subvencij. To mora biti mogoče in moramo si prizadevati za dosego tega.
Zoltán Balczó (NI). – (HU) Poročilo Richarda Ashwortha o poenostavitvi skupne kmetijske politike podaja odlične predloge. Njegova velika odlika je, da vprašanje preučuje z vidika kmetov. Seveda je pomembno tudi, da se denar davkoplačevalcev porablja na najbolj zakonit način. Vendar je to samo sredstvo, ne konec. Cilj je izpolniti vse naloge sektorske politike. Odbori za kmetijstvo pogosto zamenjujejo ti dve stvari v škodo dosege cilja. Potrebna je radikalna sprememba perspektive. Namesto tega, kar bi lahko opisali kot kulturo podreditve med strankami, kmeti in uradniki, potrebujemo kulturo sodelovanja. Komisija mora tudi pripraviti uredbo, ki odborom za kmetijstvo nalaga obveznost, da zagotovijo nadomestila in določijo sankcije, če so prizadeti interesi kmeta po njegovi krivdi. Zagotoviti moramo, da se bodo tisti s pravicami lahko za popravo krivice obrnili na neodvisno sodišče. Na Madžarskem to še ni mogoče.
Czesław Adam Siekierski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, poenostavitev skupne kmetijske politike je lepa zamisel in težko si je predstavljati, da bi ji kdo nasprotoval. Poenostavitev pomeni zmanjšanje števila inšpekcijskih pregledov, omejitev upravnih stroškov in prihranek časa za kmete. To je resnično čudovito.
Vendar pa bi rad izpostavil dva primera, ki zahtevata nekoliko drugačen pristop. Prvič, obstajajo določena področja proizvodnje, kjer je težko poenostaviti podporne instrumente. Tu imam v mislih tobak, hmelj in druge tovrstne posebne proizvodnje. Drugi primer je primer ohranjanja proizvodnje na območjih z omejitvami, kjer je treba za podporo proizvodnji uporabiti posebne instrumente, ki jih je omenil predhodni govornik. Strinjam se z avtorjem, da mora biti skupna kmetijska politika, politika prihodnosti, jasna in pregledna, vendar pa mora biti tudi učinkovita, učinkovitost pa je nekaj, kar ne gre vedno z roko v roki z enostavnostjo.
Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, evropsko kmetijsko politiko je treba poenostaviti, jo narediti preglednejšo in razumljivejšo. To je sporočilo poročevalca, gospoda Ashwortha, in je dobro sporočilo in pravo sporočilo.
Namen našega poročila je spodbuditi Komisijo h krepitvi njenih prizadevanj za poenostavitev skupne kmetijske politike (SKP) na oprijemljiv način. Ta bi našim kmetom prihranilo veliko časa in denarja ter bi povečala družbeno sprejemanje SKP.
Naši kmetje bi se lahko ponovno osredotočili na pravo delo, namreč proizvodnjo hrane. Zato si želim, da bi poenostavitev skupne kmetijske politike postala dolgoročna naloga tu v Parlamentu in v Komisiji.
Andris Piebalgs, član Komisije. – Gospod predsednik, poenostavitev in boljša zakonodaja sta za Komisijo prednostni nalogi. Poročevalcu, gospodu Ashworthu, bi se zahvalil za odlično poročilo na tem precej zapletenem in zahtevnem področju.
Komisija se povsem strinja, da morata poenostavitev in zmanjšanje upravne obremenitve koristiti zlasti kmetom. To jim bo omogočilo, da več časa porabijo za svoje osrednje kmetijske dejavnosti. Komisija pozdravlja predstavljeno poročilo; na splošno se spopada z glavnimi področji, ki zbujajo zaskrbljenost evropskih kmetov, in Komisiji daje nove zamisli in pripombe v zvezi s poenostavitvijo skupne kmetijske politike.
V zadnjih letih je Komisija dosegla znaten napredek v zvezi s poenostavitvijo skupne kmetijske politike. Naj navedem samo en dokaz: skupina gospoda Stoiberja, ki Komisiji svetuje glede upravne obremenitve, je jasno navedla, da se je raven birokracije za kmete zaradi poenostavitvenih dejavnosti Komisije znatno zmanjšala. Toda poenostavitev je trajen proces; delo se bo leta 2010 nadaljevalo.
Poleg tega se zdaj razmišlja o prihodnosti skupne kmetijske politike. Začeli smo že javno razpravo in to pomeni, da bomo morali vsi sodelovati pri iskanju učinkovitih načinov za zmanjšanje upravne obremenitve ob sočasni ohranitvi visoke ravni zaščite finančnih interesov Evropske unije in hkrati tudi zelo uspešnega kmetijstva. V tem procesu bi opozoril samo na eno željo in bom omenil samo en primer zanjo. Včasih se poenostavitve ne sme izvesti na račun izziva, s katerim bi se lahko soočili. Kot primer vzemite sledljivost. V zadnjih letih smo imeli miren položaj, brez večjih škandalov ali izbruhov epidemij, vendar pa je sledljivost sočasno ključna. Ne smemo je kar ukiniti, ker ni bilo nobene krize. Zato menim, da bi morali biti v celotnem procesu zelo previdni, ko poenostavljamo; ne smemo pozabiti na lekcije v preteklosti in razloge za uvedbo določenih pravil. Zato bo Komisija nadaljevala z delom glede tega procesa, pri tem pa bomo zelo pazljivi, da ne bomo pozabili naučenih lekcij.
Predsednik. - Razprava je zaključena.
Glasovanje bo potekalo čez dva tedna na naslednjem delnem zasedanju v Bruslju.
Pisne izjave (člen 149)
Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Novi sistem mora temeljiti na objektivnih in pravičnih merilih. Zmanjšanje razlik v izplačilih v različnih državah članicah je ključnega pomena za dosego tega cilja. Cene za prevoz blaga, kmetijske stroje in gnojila ter stroški dela imajo v mnogih državah podobno zgornjo mejo. Da bi bili pogoji konkurence na enotnem trgu enaki, mora biti raven osnovnih neposrednih plačil enaka ali primerljiva po vsej Uniji. Prišel je čas, da začnejo načela, ki veljajo na drugih področjih gospodarstva, veljati tudi v kmetijstvu. Ne smemo pozabiti tudi, da potrebujejo nove države članice pomembna sredstva za podporo modernizaciji in rekonstrukciji kmetijstva ter da bi ujele države „stare petnajsterice“.