Dobesedni zapisi razprav

Torek, 20. april 2010 - Strasbourg

14. Splošne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu glede poenostavitve nekaterih zahtev in glede nekaterih določb, povezanih s finančnim poslovodenjem (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A7-0055/2010) Evgenija Kirilova v imenu Odbora za regionalni razvoj o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu glede poenostavitve nekaterih zahtev in glede nekaterih določb, povezanih s finančnim poslovodenjem (COM(2009)0384 – C7-0003/2010 – 2009/0107(COD)).

Gospod Kirilov, poročevalec tega poročila, ni mogel priti zaradi razmer v zračnem prometu. Besedo ima gospa Krehl, ki nadomešča gospoda Kirilova.

  Constanze Angela Krehl, namestnica poročevalca. – (DE) Gospod predsednik, žal mi je, da gospod Kirilov ne more sam predstaviti poročila. Zelo trdo je delal, da bi pripravil poročilo za Parlament na temo, ki je zelo pomembna za regije in državljane Evropske unije. Zato bi rada prebrala njegove opombe. So v angleškem jeziku, kar je zelo presenetljivo za bolgarskega poslanca. Vendar pa je dobro, da mi ni treba govoriti bolgarsko. Zelo sem vesela, da ga lahko zastopam tu v Parlamentu, čeprav ni mogel dobiti poleta v Sofiji.

Gospod predsednik, vesel sem, da imamo nocoj priložnost razpravlati o pomembnih spremembah splošne uredbe o strukturnih skladih. Te spremembe so pomemben element skupnih prizadevanj na evropski in nacionalni ravni za premagovanje posledic gospodarske krize. So logično nadaljevanje dokumentov, ki so bili sprejeti lani.

Nato, kot poročevalec o vlogi kohezijske politike na naložbe v realno gospodarstvo, sem pozval Svet in Komisijo, naj poenostavita pravila o strukturnih skladih in tako poenostavita dostop do teh skladov, ko jih bodo države članice bolj potrebovale.

Vesel sem, da so bila sprejeta glavna priporočila Parlamenta za nadaljnjo poenostavitev. Prepričan sem, da nove spremembe spološnih predpisov, poenostavitev nekaterih obstoječih postopkov, zaslužijo našo podporo. Zmanjšanje nepotrebnega upravnega bremena, birokracije in nejasnih pravil bo prispevalo k večji preglednosti, boljšemu nadzoru in manjšemu številu nepravilnosti.

To pomeni tudi izboljšano izvajanje in pravilno potrošnjo denarja EU. Tu je samo en primer. S spremembo člena 88 se države članice dalje spodbuja k odkrivanju in popravilu nepravilnosti preden jih najdejo nadzorne ustanove EU. V tem primeru države članice ne bodo izgubile zadevnega denarja, ampak ga bodo lahko ponovno uporabile za druge projekte v zadevnem programu.

Druga skupina sprememb zadeva pravila o finančnem poslovodenju. Predplačila za države, ki jih je najbolj prizadela kriza, bodo za leto 2010 povečana. Vse države članice bodo dobile več časa za potrošnjo sredstev, ki so bila leta 2007 dodeljena za projekte, ki niso bili odobreni ali izvedeni v rokih.

Obe skupini ukrepov sta pomembni zaradi njunega sporočila upravičencem in zaradi njune praktične koristi. Protikrizni ukrepi so jasen prikaz solidarnosti. Prinesli bodo svež denar, da se bodo lahko države članice rešile iz krize.

Vsi ukrepi bodo zlasti sedaj povzročili uresničitev večjega števila projetov. To je ključno za ustvarjanje novih delovnih mest, naložb in infrastrukture ter prilagoditev delavcev in podjetij gospodarskim spremembam.

Obe vrsti ukrepov sta koristni in dragocenejši, če se izvajata pravočasno, a še vedno čakata na končno odobritev. Žal je bila v Svetu velika zamuda pri dosegi sporazuma, ko je bil ta vodilno telo za sprejetje spremenjene uredbe.

Močno verjamem, da sedaj, ko ima Parlament enaka pooblastila kot Svet, ne bo več odlagal odobritve in začetka veljavnosti teh dolgo pričakovanih in potrebnih ukrepov.

  Johannes Hahn, član Komisije. (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospa Krehl, najlepša hvala za vaše poročilo. Prav tako bi vas rad prosil, da mojo zahvalo predate gospodu Kirilovu. Zelo trdo je delal, da bi zagotovil, da bomo lahko danes razpravljali o teh predlaganih spremembah splošne uredbe, potem ko so tako hitro prešle skozi vse institucionalne stopnje, in upam, da nam bodo omogočile, da jih v kratkem z veliko večino sprejmemo v Parlamentu, da bo mogoče hitro uveljaviti pomembne točke. To je dober znak pozitivnega dialoga med Svetom, Parlamentom in Komisijo in dober primer dejstva, da je medsebojno delovanje med institucijami učinkovito.

Kakšen je cilj teh sprememb? Dolgoročno želimo poenostaviti predpise, a kratkoročno želimo pomagati tistim državam članicam, ki jih je najbolj priozadela sedanja kriza. Sprejemamo kompromisni predlog Sveta, s katerim se Parlament v veliki meri strinja, ker je pomembno, da zagotovimo hitro in ciljno usmerjeno pomoč in da začnemo s programom.

Skupni splošni cilj te pobude je pospešiti izvajanje programov. Nedavno smo prestavili prvo strateško poročilo in smo določili tisto, kar ni posebno dobro delovalo, in tista področja, kjer smo imeli prvih nekaj let sedanjega programskega odbobja pozitiven razvoj. Biti moramo samokritični in si ogledati pravila, ki so na nekaterih mestih zapletena. Po mojem mnenju smo uspeli s sedanjo tretjo serijo sprememb programa, ki poteka, rešiti to težavo. Poleg tega bi radi pomagali prebroditi to krizo.

Kaj je mogoče narediti? Naj vam dam nekaj ločenih primerov: standardizacija pragov za velike projekte na 50 milijonov EUR, enostavnejši predpisi za spreminjanje operativnih programov, če – in to je zelo pomembna točka – je to potrebno za premagovanje krize, omogočanje subvencioniranja energetsko učinkovitih ukrepov pri gradnji in obnovi hiš, posledica česar ne bo le varčevanje z energijo, ampak bo imelo tudi pozitiven vpliv na sektorje, povezane z gradbeno industrijo.

Sedanja uredba je ciljno usmerjena zlasti v obstoječe likvidnostne probleme petih prizadetih držav – Romunije, Madžarske in treh baltskih držav – in je namenjena, kakor je že bilo povedano, pospešitvi sprejemanja sredstev zaradi povečane prožnosti. Mnogo projektov bo mogoče izvajati hitreje z uporabo obljubljenega financiranja v znesku 775 milijonov EUR, ki se lahko dajo na voljo prej kot je bilo načrtovano.

Nazadnje pa bi se ob upoštevanju tega rad skliceval na znesek 6,2 milijarde EUR, ki je že bil izplačan vnaprej v letu 2009. Kaže, da čeprav strukturni skladi najprej niso bili namenjeni kot financiranje v sili in jih v prihodnosti ne bi smeli obravnavati kot takšne, pa so lahko, če je potrebno, zadosti prožni za ustrezen prispevek ob krizi.

Rad bi se vsem zahvalil in veselim se razprave.

  Regina Bastos, poročevalka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. – (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, kot poročevalka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve bi rada najprej čestitala gospodu Kirilovu, kljub njegovi prisilni odsotnosti, in izpostavila način kako je izdelal to pomembno poročilo in podprl njegov glavni cilj. Rada bi se zahvalila gospe Krehl za prestavitev, ki nam jo je podala.

Glavni cilj, da preidem neposredno k bistvu, je poenostavitev postopkov in pospešitev izvajanja programov, financiranih iz Kohezijskega sklada, strukturnih skladov in Evropskega sklada za regionalni razvoj.

V sedanji finančni, gospodarski in socialni krizi pritisk na nacionalne finančne vire raste. Ta pritisk bo zmanjšan z boljšo uporabo financiranja s strani Skupnosti in hitrejšim prenosom teh sredstev upravičencem, ki jih je najbolj prizadela gospodarska recesija.

Več kot 20 milijonov Evropejcev je brezposelnih, ali 4 milijone pred več kot letom dni, in žal napovedi kažejo, da se bo brezposelnost še povečevala. Te razmere od nas terjajo, da zagotovimo ustrezno izvajanje kohezijskih programov, ker so pomemben in močan vzvod za pomoč realnemu gospodarstvu, zlasti za mala in srednje velika podjetja in delovna mesta. MSP so gonilna sila za evropsko gospodarsko in proizvajalci trajnostne rasti, ki ustvarjajo številna kakovostna delovna mesta.

Nadaljnja poenostavitev in razjasnitev pravil za vodenje kohezijske politike bosta nesporno pomenili pozitiven vpliv na hitrost izvajanja programa, zlasti z zagotavljanjem jasnejših in manj birokratskih pravil za nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, ki bodo omogočila večjo prožnost za prilagoditev programov novim izzivom.

  Sophie Auconie, v imenu skupine PPE. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, glede na to, da sem več mesecev konstruktivno sodelovala s poročevalcem, gospodom Kirilovom, bi mu rada tu izrazila svoje prisrčne zahvale.

Rada bi tudi izpostavila kakovost dela, ki ga je opravil Svet, zlasti od začetka španskega predsedstva. To je vse še toliko pomembnejše nocoj, ko razpravljamo o uredbi, katere ukrepe pričakuje več tisoč akterjev na tem področju. Prepričana sem, da je za te akterje na tem področju regionalna politika najbolj otipljiv izraz Evropske unije na njihovem območju ali regiji.

Vseeno pa je regionalna politika vse prepogosto obravnavana kot zapletena in restriktivna, čeprav je namenjena, da jim pomaga. Zato je čas, da njeno podobo spremenimo s temeljito poenostavitvijo pravil glede njene uporabe. 350 milijard EUR evropskih sredstev je namenjanih v korist našim evropskim sodržavljanom. Danes kažemo ustrezen pristop, pričakovan na tem področju, v času gospodarske in socialne krize, ki jo doživljamo.

Če bi morala izbrati le določene vidike tega pomembnega besedila, bi dejala, da nam daje večjo prožnost in solidarnost v Evropi. Večja prožnost, ker predlagani ukrepi za poenostavitev omogočajo zmanjšanje količine informacij, ki jih je treba zagotoviti, za manj kontrol in za večjo prožnost glede projektov, ki ustvarjajo dohodke.

Vendar pa povečuje tudi solidarnost, ker se sprejemajo izjemni ukrepi za boj proti gospodarski krizi, kot so finančne ugodnosti – kakor sta dejala gospod komisar in gospa Krehl – in nov sistem izračunavanja. Končno glasovanje v začetku maja nam bo zato omogočilo, da bomo v veliko pomoč prejemnikom evropskega financiranja pa tudi oddelkom za načrtovanje, a ne pozabimo, da je treba še veliko storiti na področju poenostavitve.

  Karin Kadenbach, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, gospod Hahn, gospe in gospodje, menim, da je gospod Hahn nocoj povzel namen naše razprave, ki je zagotoviti hitro in ciljno usmerjeno pomoč. Takoj moramo pospešiti izvajanje teh programov. Menim, da je tretja sprememba splošne uredbe o strukturnih skladih odziv na finančno krizo in bi morala, kakor je že bilo povedano, omogočiti hiter in zlasti enostaven dostop do teh sredstev.

Iz preteklih izkušenj vemo, da je denar iz strukturnih skladov pomembno prispeval k izboljšanju kakovosti življenja, ustvarjanja delovnih mest in dajanju prihodnosti ljudjem v regijah. Menim, da je v času, kot je ta, solidarnost Evropske unije potrebna, da bi zagotovili financiranje v izrednih razmerah. Kot smo dejali, potrebni sta prožnost in tudi solidarnost.

Ukrepi za boj proti krizi so znaki solidarnosti in potrebujemo prožna predplačila, da se bodo lahko izvajali ti projekti, ki izboljšujejo kakovost življenja in ustvarjajo delovna mesta. Kot je poročevalec – ali v tem primeru nocoj gospa Krehl – že omenil, je pri sprejetju te uredbe prišlo do skoraj nedopustljive zamude. Zlasti s tega vidika bi morala biti prihodnja kohezijska politika oblikovana tako, da ne bo s postopkovnimi in tehničnimi ovirami ovirala hitrega in učinkovitega izvajanja regionalne politike.

Zato podpiram poziv poročevalca, da ta sprememba uredbe o strukturnih skladih začne veljati hitro. Zagotoviti moramo hitro in ciljno usmerjeno pomoč.

  Elisabeth Schroedter, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospod Hahn, govorimo preprosto. Poenostavitev, ki jo vsi tu tako zagovarjajo, bo pomenila, da za velike naprave za čiščenje odplak in ogromne sežigalnice odpadkov ne bo več, kakor sedaj velja v uredbi, potrebna odobritev s strani Komisije, ko bo naložba večja od 25 milijonov EUR, ampak šele, ko bo znesek presegel 50 milijonov EUR. Za projekte v vrednosti, nižji od 50 milijonov EUR, Komisija ne bo več ocenjevala analiz razmerja med stroški in koristmi in morda se te analize ne bodo več izvajale. V nasprotju s sedanjim stanjem se ne bodo več izvajala preverjanja za določitev, ali so ti projekt skladni z okoljsko zakonodajo EU ali ne.

Zaradi dejstva, da se ti projekti delno financirajo s posojili, prav tako ne bo preiskav za ugotavljanje, ali je smiselno obremenjevati državljane regije z velikimi posojili, in določanje, ali je kreditno breme v sorazmerju s koristmi projekta za državljane. To so privlačne transakcije za banke, ker lahko zaračunavajo visoka plačila v prvih letih projekta. Zato so bila v preteklosti predhodna ocenjevanja velikih projektov bistvena za zagotavljanje učinkovite porabe evropskih sredstev. Zato mi v Skupini Zelenih/Evropskega svobodnega zavezništve menimo, da je treba preverjanja velikih projektov povečati in ne zmanjšati, kakor je določeno v tem predlogu. Zato smo proti povečanju praga ocenjevanja.

Poleg tega želimo, da sta analiza razmerja med stroški in koristmi in skladnost z zakonodajo EU pregledni za javnost in da se ne ponarejajo, kakor se je počelo v preteklosti. Uredba o strukturnih skladih še naprej izgublja zaradi dejstva, da bodo lahko veliki projekti, ki prejemajo finančna sredstva, trajali le pet let od trenutka naložbe. Zato smo Zeleni že pozvali k razširitvi na deset let, da bi zagotovili resnično trajnost naložb in ustvarili trajna delovna mesta v regijah.

Če se projekti v regiji nahajajo dlje časa, bo to preprečilo odgovornim za projekte, da bi pobrali evropske subvencije in nato po petih letih preprosto izginili. Primer Nokije v Severnem Porenju-Vestfaliji kaže na škodo, ki jo je mogoče povzročiti regijam, ko postane menjavanje subvencij široko sprejeto. Po našem mnenju bi morala zato klavzula o trajnosti še naprej veljati za mala in srednje velika podjetja za pet let in ne za tri leta, kakor je predloženo v spremembi.

Mi, Zeleni temu nasprotujemo tudi zato, ker bo zaradi kombinacije večjih naložb brez preverjanj in s krajšim trajanjem projektov zelo verjetno prišlo do metanja denarja skozi okno. Menimo, da tega evropskim davkoplačevalcem ni mogoče opravičiti.

Če naše spremembe ne bodo sprejete, ne moremo glasovati za poročilo. Prav tako bomo zahtevali poimensko glasovanje, da bomo lahko državljanom, ko se nam bodo pritoževali, da je bil denar zapravljen, pokazali, kako so glasovali poslanci.

(Govornica se je strinjala, da sprejme vprašanje v skladu s členom 149(8))

  Lambert van Nistelrooij (PPE). – (NL) Gospod predsednik, imam vprašanje za gospo Schroedter. V svoji analizi je izbrala dokaj negativen pristop. Moje vprašanje njej se glasi: ali ne drži, da morajo zaradi sofinanciranja lokalne vlade, ki izvajajo programe v državah članicah v strateških okvirih, dogovorjenih za vsako državo članico in znotraj teh pravil, izpolniti svoje odgovornosti? Zakaj danes slika tako negativno podobo? Danes ni potrebno v ta predlog prinašati vse te negativnosti.

  Elisabeth Schroedter (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, z veseljem bom odgovorila na vprašanje. Poenostavljajo se naložbe v velike projekte. To velja za naložbe do vrednosti 50 milijonov EUR, ki jih je do sedaj ocenjevala EU, ker smo odgovorni za denar davkoplačevalcev. Menim, da bi moralo to stanje za velike projekte ostati nespremenjeno, ker se po naših izkušnjah ti projekti pogosto začnejo s prekomernimi vlaganji in končajo tako, da potem breme nosijo državljani.

  Oldřich Vlasák, v imenu skupine ECR. – (CS) Gospod komisar, gospe in gospodje, tu razpravljamo o kompromisnem predlogu za spremembo uredbe, predlogu, ki je ciljno usmerjen v poenostavitev in pospešitev dostopa do evropskih sredstev. Zagotovo imamo skupni interes, da se ta cilj doseže in to bi morali upoštevati pri razpravah o prihodnosti kohezijske politike po letu 2014. Predlagan sporazum velja predvsem za velike projekte, povezane z okoljem in infrastrukturo, projekte, ki ustvarjajo dobičke, in podporo za energetske projekte in obnovljive vire energije v stanovanjskem sektorju. Zato kompromisni predlog ne vključuje nikakršnega korenitega poseganja v arhitekturo evropskih sredstev. Obsežne spremembe trenutno niti niso možne. Zmoremo le postopno posodabljanje obstoječega sistema. Predlog je kompromis.

Na tej točki bi rad izjavil, da podpiram izjavo, ki jo je predložila Madžarska glede uporabe instrumentov finančnega inžiniringa v okviru Kohezijskega sklada za posege na področju energetske učinkovitosti in virov obnovljive energije. Po drugi strani pa me skrbi retroaktivni ukrep, ki se nanaša na obveznosti, ker ne bo odobren do leta 2010, medtem ko bi morala biti sredstva vrnjena v blagajno EU konec leta 2009. V tem okviru je zato bistvenega pomena, da se pojasnijo vse tehnične podrobnosti te zakonodaje. Vendar pa smo našli kompromis in zato bi bilo treba razpravo zaključiti. Mislim, da je nujno, da se poenostavitev evropskih sredstev, ki jih danes odobravamo v Strasbourgu, odraža na tem področju v državah članicah. V tem smislu bomo imeli v naših regijah še vedno veliko dela.

Močno pozdravljam prizadevanja sedanjega Ministratva za lokalni razoj v Češki republiki, ki je sredi tega leta odobrilo zakonodajno spremembo o dviganju posameznih zneskov iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada. Ta upravna poenostavitev v glavnem vključuje postopke za odobritev in finančno načrtovanje ter upravljanje, vključno z dejavnostmi nadzora in reševanjem neskladnosti.

  Cornelia Ernst, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, govorim v imenu svojih kolegov, ki ne morejo biti prisotni in rada bi podala nekaj pripomb. Prva je, da zelo pozdravljamo poenostavitev strukturnih skladov. Zagotovo obstajajo nekatere stvari, ki bi jih kritizirali in gospa Schroedter je te omenila, a menimo, da zadeve ne bi smeli zavlačevati le zaradi tega. Pozdravljamo poenostavitev in prav tako menimo, da je treba to uredbo nujno izvajati. Zapravljenega je bilo že preveč časa.

Vendar pa moram govoriti odprto. Kompromis ni ravno takšen, kot smo si ga predstavljali. Kakor vsi veste, je Komisija predložila še en predlog, ki se nanaša na 100-odstotno enkratno plačilo vmesnih zahtevkov za plačilo za omejeno obdobje in za namen ukrepov v politiki trga dela. To ni bilo sprejeto zaradi vrste razlogov, o katerih je podrobno razpravljal Odbor za regionalni razvoj. Vendar pa se moramo vprašati, ali smo storili dovolj, da bi sprejeli, kar je Komisija navajala v svojem sporočilu z dne 3. junija 2009 kot skupno zavezo za zaposlovanje, ki jo je mogoče uporabiti za boj proti krizi.

Cilj je bila poenostavitev rabe strukturnih skladov za pomoč pri premagovanju krize in o tem razpravljamo sedaj. Zlasti Evropski strukturni skladi so, kot vsi vemo, eno najpomembnejših orodij za vlaganje v državljane in za boj proti krizi ter za ustvarjanje delovnih mest. Če pogledamo Evropo, postane jasno, da je imela kriza do sedaj ogromen vpliv na trge dela v državah članicah in da je resnično potrebno ukrepati. Če si položaj podrobno ogledamo, smo imeli velika povečanja brezposelnosti, ne le v petih državah, ampak v vseh državah članicah. Poleg tega brezposelnost igra pomembno vlogo tudi neodvisno od krize. V Evropi imamo zelo visoko raven brezposelnosti, ki se še povečuje in ni povezana s krizo.

Alternativni predlog, ki ga je predložila Komisija, zagotovo predstavlja korak naprej, kar pozdravljamo, ker bo vsaj pet držav članic z BDP, ki je od leta 2008 padel za 10 %, prejelo sorazmerno velike subvencije. Te države članice bodo imele korist od tega in od dodatnih predplačil iz Kohezijskega sklada in evropskih strukturnih skladov. Vse to je dobro, a rada bi, da bi se storilo več. Naše stališče poznate iz tega, kar smo povedali v odboru. Po eni strani smo veseli in po drugi nismo, a vsak korak nas tudi pelje naprej in tu bi morali iti.

(Govornica se je strinjala, da sprejme vprašanje v skladu s členom 149(8))

  Elisabeth Schroedter (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, edino vprašanje je, gospa Ernst, zakaj vaša skupina na plenarnem zasedanju ni predložila spremembe? Imeli ste priložnost vložiti spremembe, da bi se lahko ponovno uporabil prvotni osnutek Komisije. Prav tako bi se bilo morda mogoče ponovno pogajati glede 100-odstotnega financiranja evropskih strukturnih skladov s Svetom.

  Cornelia Ernst (GUE/NGL). – (DE) Gospod predsednik, gospa Schroedter, mislim, da smo menili, da imamo le omejene možnosti in smo se zato odločili proti. Predvidevam, da je moj kolega menil enako. Ko sem pogledala celotno pobudo Komisije, sem bila navdušena. Vendar pa sem po dolgih razpravah v zvezi s temi temami v zadnjih nekaj dneh spoznala nekaj stvari. Rada bi videla več. Res je, da bi lahko predložili spremembo, prav imate. Vendar pa, če smo iskreni, vemo, kaj se bo zgodilo in zato se je moja skupina odločila proti spremembi. Temu moram sama posvetiti pozornost.

  Lambert van Nistelrooij (PPE). – (NL) Gospod predsednik, izjemni časi zahtevajo izjemne ukrepe. Danes se je uresničil dolgo varovan sen poenostavljenega postopka in hitrejših rezultatov tega parlamenta. Na koncu bi radi ohranili in ustvarili delovna mesta in ta teden, kakor je izpostavil gospod Hahn, so se pojavile nekatere številke, ki razkrivajo, kaj je lahko dosegla kohezijska politika: 1,4 milijona več delovnih mest v preteklem obdobju. Evropska sredstva je mogoče sedaj na splošno zagotoviti hitreje in enostavneje, ne le za velike projekte, ampak tudi za male, da bomo lahko še naprej spodbujali inovacije, okoljske izboljšave, urbani razvoj, itd..

Parlament je nasprotoval eni točki in to je bil predlog, da se opustitvi sofinanciranja. No, to bi bila grožnja za enega od naših temeljev sistema, s čimer narodne uprave, lokalne oblasti in, kjer je mogoče, posamezniki prispevajo k skupnemu projektu regionalnega in mestnega razvoja. Tako se moramo sedaj osredotočiti na ohranjanje financiranja za nekoliko daljše obdobje treh, namesto dveh let, kar je še ena točka, s katero ste se strinjali. Zaradi tega bo ostalo nekaj denarja, sofinanciranje bo mogoče in dobra stvar v zvezi s tem je, da bomo v primeru morebitne zamude še vedno lahko omogočili, da se ti dragoceni projekti nadaljujejo. To ne pomeni, da bo denar zapustil regijo: o, ne, to pomeni, da se denar troši. To je načrt, ki je veljal za leto 2007. Imam vprašanje za gospoda Hahna: ali ne želi temu dobremu zgledu slediti še z enim. Zakaj ne moremo tega načrta ponoviti v letih 2008 in 2009? To bi bil zelo pozitiven korak. Ali lahko odgovorite na to?

Za zaključek, lahko bi pokazali tudi nekaj solidarnosti. Nekatere države ne porabijo vseh sredstev evropskih strukturnih skladov in pustijo neporabljenih 30 ali 40 % le-teh. Zakaj niso pokazale solidarnosti in teh sredstev prenesle na druge države. To je popolnoma dopustno in bi tem državam omogočilo, da bi se postavile nazaj na noge. To bi pomenilo izkazovanje resnične solidarnosti, a žal se to ni zgodilo. Zato je moj občutek upravičeno pozitiven, vsaj do poročevalca. Ta postopek je sedaj trajal devet mesecev in sprašujem se, kakor se je seveda gospa Krehl, ali bi ga bilo mogoče zaključiti v naslednjem skupnem krogu pogajanj med Parlamentom, Svetom in Komisijo.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE). – (GA) Gospod predsednik, od leta 1973 je moja država prejela približno 18 milijard EUR od strukturnega in Kohezijskega sklada Evropske unije. Skozi leta je kohezijska politika igrala pomembno vlogo pri razvoju in oživljanju irskega gospodarstva. Evropski socialni sklad je zlasti pomemben, ker se na Irskem in seveda povsod po Evropi poskušamo boriti proti brezposelnosti.

Od kar se je Irska leta 1973 pridružila Evropski uniji, je ta država prejela več kot 7 milijard EUR finančne podpore v okviru Evropskega socialnega sklada.

Ta denar je bil v prvi vrsti porabljen za pomoč pri boju proti brezposelnosti mladih in dolgoročni brezposelnosti. V okviru operativnega programa EU za človeške vire za Irsko v obdobju od leta 2007 do 2013 Evropska unija Irski zagotavlja 375 milijonov EUR v okviru Evropskega socialnega sklada. Celotni proračun tega programa znaša 1,36 milijarde EUR.

Ta denar se uporablja za zagotavljanje usposabljanj za tiste, ki so brezposelni, za invalidne ljudi, za tiste, ki zgodaj opustijo šolanje in za ljudi na robu družbe. Živimo v dobi globalizacije. Za namen odzivanja na izzive in priložnosti, ki jih za irsko delovno silo ustvarja globalizacija, Evropski socialni sklad na Irskem prav tako podpira vseživljenjska usposabljanja, ki jih je mogoče prilagoditi realnostim globaliziranega trga dela. Tako je sedanja gospodarska in finančna kriza dokazala pomembnost in vrednost tega pomembnega sklada – Evropskega socialnega sklada.

  Kay Swinburne (ECR). – Gospod predsednik, v osnovi kaže, da ima to poročilo nekaj zelo dobrih ciljev, ki pomagajo državam članicam EU, ki jih je močno prizadela gospodarska in finančna kriza preko Evropskega financiranja. Ima hvalevreden cilj, da želi zmanjšati pritisk na proračune držav članic, ko zahteve zanje prihajajo iz vseh smeri. Zmanjšanje pragov projektov in poenostavitev postopka, vse to bo v pomoč, pa tudi predfinanciranje dogovorjenih projektov za hiter zagon gospodarstev.

Ko se Evropa srečuje s številkami glede brezposlenosti, ki presegajo 10 %, v mnogih državah še mnogo slabše, in ko kaže, da se gospodarstvo šele sedaj počasi oživlja, je mnogo stvari, ki bi jih morale početi države članice, da bi ponovno zgradile svoje državne finance. Vendar pa je to poročilo precej omejeno in kaže, da ne obravnava mnogih med njimi.

A opozorilo za previdnost: zamisel, da državam članicam ne bi bilo več treba sofinancirati projektov z njihovim denarjem, se zdi zelo tvegana politika. Že tako veliko evropskega denarja ni ustrezno izkazanega za projekte potrošnje zaradi neustreznih nadzornih postopkov. Odprava interesa države članice za zagotavljanje, da se njen lastni denar dobro potroši, ne bi smela biti povabilo k njihovem zlorabljanju.

Zagotoviti moramo, da sproščanje meril za sofinanciranje ne bo pomenilo zmanjšanja odgovornosti. Vendar pa ta problem sam po sebi verjetno ne bo imel mnogo učinka na moje volivce v Walesu, ker, če bo Evropska unija dosegla svoje, po letu 2013 ne bomo imeli več denarja, ki bi ga lahko potrošili za projekte, ki potekajo in se sedaj tako radodarno sofinancirajo iz evropskih sredstev. Medtem ko je vse lepo in prav reči, da so nekatere nove države članice revnejše od starih in tako potrebujejo posebno pomoč, pa upam, da ogromen dolg Združenega kraljestva in zelo nizek BDP na prebivalca v moji regiji Wales, ki je bila nedavno brezkoristno primerjana z Ruando, pomeni, da ne bo pozabljena. Preko ustnega sporočila sem izvedel, da morda nastajajo načrti, da se regije, kot je Wales, diskvalificirajo in upam, da bomo v prihodnosti izpolnjevali pogoje za prehodno financiranje.

  Andrey Kovatchev (PPE). – (BG) Gospod komisar, najprej bi rad čestital gospodu Kirilovu za njegovo poročilo. Pozdravljam in podpiram vsak korak, ki zagotavlja in pospešuje zakonito rabo evropskih solidarnostnih skladov. Evropska unija si ne sme dovoliti, da bi jo državljani EU primerjali z vulkanom, ki bruha birokratski prah, ki dežuje na željo po zmanjšanju razlik med evropskimi regijami. Težko, morda celo nemogoče je uporabljati strukturne sklade, s katerimi želimo doseči naše gospodarske, socialne in politične cilje. Menim, da je treba spremembe za poenostavitev postopkov gledati ne le v luči sedanje krize, ampak morajo dolgoročno poenostaviti tudi dostop do solidarnostnih instrumentov Evropske unije.

Mislim, da bo kljub zamudi predlog, ki ga je predložila Evropska komisija skupaj s spremembami, razloženimi v tem poročilu, nudil boljšo priložnost državam članicam in končnim upravičencem, da bodo izboljšali svoj položaj v okviru sedanje krize. Rad bi poudaril pomembnost spremembe, ki zadeva dolgoročno razmejene izdatke sredstev, predvidenih za leto 2007. Ta sprememba bo ponudila drugo priložnost vsem državam članicam, vključno z Bolgarijo, kjer je raven teh sredstev še vedno zelo nizka, da bi izvajali projekte z uporabo sredstev, ki bi bila drugače izgubljena. Obrniti se moramo na regionalne in lokalne oblasti, pa tudi druge zainteresirane strani in jih pozvati, naj izkoristijo to drugo možnost. Menim, da je prožnost, izpostavljena v poročilu ob upoštevanju izvajanja programov, ki spodbujajo uporabo sredstev, pravi pristop pri pripravi privatizacijske politike v prihodnosti.

Glede poenostavitve upravnih predpisov za rabo strukturnih skladov je poročilo korak v pravo smer k temu, da se najde ravnovesje med poenostavitvijo usklajevanja projektov kolikor je mogoče z evropskimi sredstvi in nadzorovanjem rabe teh sredstev. Preureditev predpisov mora biti koristna pri zagotavljanju večje preglednosti v očeh evropskih državljanov in davkoplačevalcev, pa tudi pri pomoči določanja izvedljivih pogojev za države članice. Med celotnim postopkom pa ne smemo pozabiti končnega cilja, ki je dosega primerljivih družbenih in gospodarskih pogojev po vsej Evropski uniji.

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). – (HU) Od izbruha gospodarske krize je bila Evropska unija večkrat presojana kot nesposobna ustreznega odzivanja na krizne razmere. Moj pogled na to je, da sta sedanja razprava in odlično poročilo gospoda Kirilova izjemna ovržba tega in kažeta, da se je Evropska unija lahko odzvala na te postopke. Ne razumem kolegov, ki jih skrbi, da bodo sedanje poenostavitve pomenile, da postopki ne bodo nazdorovani, glede na to, da je velika vrednost kohezijske politike natanko v tem, da ima zelo točen nadzorni mehanizem. Zato ne bi smeli skrbeti, in če moje kolege poslance skrbi glede tega, upam, da to ni pomenjkanje solidarnosti na njihovi strani pri tistih državah članicah – na primer naši državi, Madžarski –, ki po njihovem mnenju teh sredstev ne bodo primerno porabile. Seveda jih bomo zelo primerno porabili. Ta razprava je tudi zelo pomembna, da bi se potrdilo, da je kohezijska politika potrebna. Zelo sem vesel, da sta tu gospod Hahn in gospod Cioloş. Zelo me skrbi, da v prvem dokumentu gospoda Barrosa ni niti omenjena skupna kmetijska politika in še celo kohezijska politika je omenjena zelo površno, čeprav sta to zelo pomembni kohezijski politiki Skupnosti, ki sta nepogrešljivi pri zeleni rasti, inovacijah in ustvarjanju delovnih mest, z drugimi besedami, da bi zagotovili nove cilje strategije EU 2020. Zato kohezijska politika ne bi smela biti oslabljena, ampak namesto tega okrepljena.

  Iosif Matula (PPE). – (RO) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, kot rezultat vseh sprememb zakonodajnih okvirov na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni, ki so usmerjeni v reševanje posledic krize, njenega vpliva na realno gospodarstvo in trg dela, se sedaj močno in obsežno čuti. Velika brezposelnost ima resen vpliv na gospodarstva držav članic, a še vedno so velike težave pri zagotavljanju finančnih sredstev.

Učinkovito izvajanje programov kohezijske politike je bistveno, saj zagotavlja pomemo povečanje pri zagotavljanju pomoči realnemu gospodarstvu v obliki 347 milijard EUR, dodeljenih za obdobje 2007–2013. Dodatna prizadevanja je treba ciljno usmeriti v upravičence, ki so bili najbolj prizadeti, da bi pospešili tok finančnih sredstev za financiranje investicij v regije držav članic. Mislim, da je ena pomembna narejena sprememba priložnost, da se financira velik projekt iz različnih programov v primeru projektov, ki zajemajo več regij.

Rad bi čestial poročevalcu za delo, ki ga je opravil. Vendar pa moram podati pripombo, da, čeprav je bilo poročilo težko pričakovano, je le počasi napredovalo. Predlagam, da moramo najti rešitve in dati mnogo večjo prednost ciljem, da bi se izognili razmeram, ko se predolgo zavlačuje z odličnimi ukrepi. Splošna poenostavitev upravnih postopkov bo pomagala povečati sposobnost porabe teh sredstev, tudi v državah, ki se srečujejo s tem problemom, z drugimi besedami, v naši države, Romuniji. Izbruh vulkana je svet v petih dneh obrnil naokoli in lahko sproži še eno krizo. Koliko časa bomo potrebovali, da se bomo sposobni odzvati? Ena zadeva, ki mi je zelo jasna, je, da moramo od sedaj naprej sprejemati odločitve mnogo hitreje.

(Aplavz)

  Monika Smolková (S&D). 4– (SK) Najprej bi rada pohvalila delo poročevalca, gospoda Kirilova. Zelo dobro je, da so se evropske institucije s ciljem, da se odzovejo na gospodarsko krizo, odločile, da pospešijo postopek financiranja projektov regionalnega razvoja in tudi poenostavijo pravila, ki urejajo rabo strukturnih skladov. Prav tako naj bi prišlo do podaljšanja časovnega obdobja za rabo sredstev EU, odobrenih v letu 2007, da bi se državam članicam zagotovilo več časa, da jih lahko izkoristijo.

Na Slovaškem imamo rek, da je hitra pomoč dvakrat učinkovitejša. Države članice, ki jih je kriza najbolj prizadela, se veselijo uredbe, o kateri danes razpravljamo. Komisija je prvi osnutek predstavila julija lani. Do maja se ne bomo odločili. Celoten zakonodajni postopek je do danes trajal devet mesecev. Morda je čas, da začnemo razmišljati o enostavnejših in krajših zakonodajnih postopkih v konkretnih in določenih primerih.

Kriza, brezposelnost, revščina in poglabljanje regionalnih razlik so natanko takšni primeri, kjer je nujno ukrepati hitreje in prožneje. Težko bomo brezposelnim pojasnili, da smo potrebovali več kot tri četrtine leta, da smo sprejeli zakonodajo, ki naj bi jim pomagala sedaj, v času, ko to potrebujejo.

  Pascale Gruny (PPE). – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, danes se vsi strinjamo in pozdravljamo ukrepe za poenostavitev dodeljevanja strukturnih skladov, predlagane v poročilu gospoda Kirilova.

Vseeno pa sem kot predsednica parlamentarne delovne skupine za Evropski socialni sklad ogorčena nad tem, koliko časa je bilo potrebnega za postopek pregleda, ki sedaj poteka. Prvotni predlog Komisije izhaja iz junija 2009. Čeprav je bil namen tega pregleda pomagati državam članicam v boju proti gospodarski in socialni krizi, pa je trajalo šest mesecev, da je Svet dosegel sporazum. To je nesprejemljivo. Res je, da je bil med tem spremenjen zakonodajni postopek, da bi dobil Parlament enake pristojnosti kot Svet. Vendar pa kot izvoljeni predstavniki Evropske unije danes javnosti ne moremo opravičiti teh zamud.

Sedaj bom na kratko skrenila in pozdravila odgovornost, ki jo je Parlament pokazal s tem, ko se je čim bolj strinjal s stališčem Sveta, da ne bi še naprej zavlačeval tega postopka. Vendar pa bi rada ponovno izrazila svoje razočaranje. Potrebujemo Evropsko unijo, ki lahko sprejema hitre odločitve, ki imajo resnični vpliv na tem področju.

Sedaj pa se za trenutek obrnimo v prihodnost. Ukrepi za poenostavitev, ki so bili danes predlagani za boj proti gospodarski krizi, so pozitivni, a rada bi dodal, da bi lahko bili še bolj velikopotezni, če ukrepi, ki se uporabljajo za sedanje programsko obdobje 2007–2013, ne bi bili tako okorni in zapleteni.

Zato Evropski parlament ob misli na prihodnja pogajanja za večletni zakonodajni okvir za obdobje 2014–2020 pozivam, naj pokaže drznost pri svojih predlogih za poenostavitev upravljanja in uporabe strukturnih in kohezijskih skladov.

  Sergio Paolo Francesco Silvestris (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz izražam svoje spoštovanje glede poročila gospoda Kirilova in žal mi je, da danes ne more biti tu z nami.

Nadaljnja poenostavitev mehanizmov, ki se nanašajo na Sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad, je dobra zamisel in bo dobra za porabo. V času, ko se ta sredstva porabljajo tudi za boj proti krizi, moramo plačilne agencije postaviti v položaj, ko lahko potrošijo ves svoj denar; vendar pa ta naš ukrep pomeni tudi, da imamo še en izgovor manj.

Izgovor manj za koga? Za regije, ki na primer trošijo sredstva iz Kohezijskega sklada in pogosto ne morejo potrošiti vsega svojega denarja, ker tega ne morejo storiti, a imajo še vedno kaotično naravo in prekomerno birokracijo evropskih postopkov, ki so odvisni za njihovo pomanjkanje porabe.

Danes ta izgovor ne velja več; danes so vsa telesa, zadolžena za razporejanje evropskih sredstev postavljena v položaj, ko...

(Predsednik je prekinil govornika)

  Ioan Enciu (S&D). – (RO) Učinki gospodarske krize se čutijo od leta 2008. Glavne težave, ki jih sedaj srečujemo, so brezposelnost, upad življenjskih standardov in revščina. V smislu politik Evropske unije neprestano potekajo prizadevanja za razširitev in izboljšanje instrumentov, ki so na voljo za reševanje teh učinkov, kar prav tako pomeni spodbujanje gospodarske rasti v Evropi. Poročilo gospoda Kirilova je dober primer tega. Osnovan je bil na podlagi nekaterih odličnih in dobrodošlih predlogov Komisije, namenjenih za poenostavitev postopka za vloge, ki omogoča državam članicam dostop do ustreznih sredstev.

Pozdravljam in podpiram poročilo, ki ga je pripravil gospod Kirilov v smislu združevanja zneskov, ponujenih za velike projekte in sprejemanje posebnih tehničnih meril in pogojev za poenostavitev upravljanja razpoložljivih sredstev. Te spremembe so skladne s strategijo Evropa 2020, ki spodbuja ustvarjanje delovnih mest in podpira naložbe, usmerjene v varstvo okolja.

  Sidonia Elżbieta Jędrzejewska (PPE). – (PL) Gospod predsednik, gospod Hahn, tisti, ki so govorili pred mano, so že omenili prednosti kohezijske politike in tega tu ne bi rada ponavljala. Rada bi le poudarila, da imata naša država Poljska in naša regija Wielkopolska ravno tako korist od kohezijske politike. Zaradi tega sem zelo vesela in tako razumem spremembe uredbe. Vesela sem zaradi neprestanih prizadevanj za boljšo porabo sredstev – boljšo porabo sredstev kot del kohezijske politike. Za izboljšanje izvajanja in porabe pa je nujno potrebno neprestano poenostavljanje in neprestana liberalizacija zakonodaje, ki upravlja izvajanje te politike. Zato to uredbo razumem kot naslednji korak za poenostavitev izvajanja. To me veseli. Rada bi povedala tudi, da morajo biti ta prizadevanja neprekinjena. Ves čas se moramo boriti proti prekomerni birokraciji in ves čas moramo poskušati zagotavljati, da bo zakonodaja v korist upravičencem.

  Othmar Karas (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospod Hahn, kohezijska politika je pomembno politično orodje. Daje nam možnost, da pomagamo v boju proti krizi, da spodbudimo kratkoročno povpraševanje in da hkrati vlagamo v dolgoročno rast in konkurenčnost. Pomembno je, da zelo jasno povemo, da so kohezijska politika in zlasti predplačila in hitrejše lokalno izvajanje v letu 2009 pomembno prispevali k povečanju kupne moči, ki je koristila gospodarstvu in pomagala omejiti padec zasebne potrošnje. Kohezijska politika je tudi zelo pomemben del strategije Evropa 2020. Zato ne razumem, zakaj je vaš kolega komisar, gospod Rhen, povezal sankcijske mehanizme za neupoštevanje predpisov enotnega finančnega trga z omejitvami glede regionalne politike.

(Predsednik je prekinil govornika)

  Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (PPE). – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, v naslednjih nekaj tednih bomo glasovali o poročilu gospoda Kirilova in to pozdravljam, saj je nujno potrebno.

Javnost in naši izvoljeni predstavniki sedaj že skoraj leto dni čakajo na otipljive in trajne ukrepe iz kohezijske politike v odgovor na krizo; nacionalni in lokalni akterji so porabili leto dni za pozivanje k večji prožnosti in prilagodljivosti dodeljevanja evropskih sredstev.

Danes, ko Parlament premišljije o novih ukrepih, usmerjenih v večjo preglednost pri uporabi Kohezijskega sklada, moramo bolj kot kdaj koli prej uspeti s svojo potezo, da te zahteve poenostavimo. Poročilo gospoda Kirilova je prvi korak k tej poenostavitvi. Pozivati mora tudi k drugim, ker sta na kocki verodostojnost in vidnost evropskega ukrepanja v vsakodnevnem življenju.

To poročilo je tudi dokaz evropske solidarnosti, da lahko v času, ko dvomimo v našo enotnost, zagotovi tistim članicam, ki to potrebujejo, ukrepe, prilagojene njihovim razmeram. V teh temnih in oblačnih časih je lahko poročilo gospoda Kirilova dih svežega zraka. Upam, da bo to poročilo le prvi korak.

  Johannes Hahn, član Komisije. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi se rad zahvalil vsem, ki so uspeli priti v to dvorano od blizu in od dlje, da bi izkazali takšno zavezanost med razpravo. Rad bi se vam zahvalil, ker ste široko podprli kohezijsko politiko in ker ste uvideli, da omogoča, da pomagamo našim regijam in ljudem v njih. Češka poslanka se je sklicevala na rek, da je hitra pomoč dvakrat učinkovitejša. Dejal bi, da je to evropsko razumevanje. Kljub vsem težavam in napakam smo se v tej pobudi držali tega načela.

Moj kratek odgovor gospe Schoedter je, da vam ni treba skrbeti, da bodo mehanizmi nadzora trpeli preprosto zato, ker smo standardizirali pragove, da bomo lahko ocenili projekte, ki pogosto enotno zajemajo obe področji. Imamo tudi nadzorne mehanizme na lokalni in nacionalni ravni. To je pojem, ki leži v ozadju skupnega upravljanja. Prav tako na nas vplivajo drugi predpisi, na primer, pri javnem naročanju in pri sistemu državne pomoči. Sem sodijo tudi določeni roki, ki jih kot regionalni politiki ne moremo preprosto zanemariti.

Kar zadeva razširitev predpisa N+3, menim, da bi morali sprejeti zelo restriktiven pristop. Zagotoviti bi morali, da se pravila ne ublažijo in da regije ne bodo mislile, da se lahko vsedejo in ne počnejo ničesar. Namesto tega se morajo zavezati k rabi sredstev, ki so na voljo.

Ali bi lahko, prosim, posredovali gospe Swinbrune, da ni nikakršnih znakov, da se bo zgodilo tisto, česar se boji, če bo proračun zadosti velik. V prihodnosti bomo Walesu zagotavljali regionalna sredstva, ki so na voljo, in tudi vsem drugim regijam. Zaradi tega ne odobravam rabe denarja iz strukturnih skladov v težkih časih za izvedbo navideznih sankcij, ki nimajo nikakršnega učinka.

Še enkrat hvala za vašo široko podporo. V svojo zahvalo vključujem člane osebja Generalnega direktorata za regionalno politiko, ki so zelo trdo delali na tem področju.

  Karin Kadenbach, namestnica poročevalca. – (DE) Gospod predsednik, z veseljem bom posredovala vse pohvale in pozitivne ocene z današnje razprave gospodu Kirilovu. Ponovno bi rada izpostavila dve točki.

Za porabo imamo na voljo le denar evropskih davkoplačevalcev in zato moramo poskrbeti, da bo dostop do sredstev kar se da enostaven in pregleden. To je cilj tega poročila. Vendar pa prav tako menim – in ta zahteva velja za gospo Schroedter –, da ne bi smeli namigovati, da posamezne države članice ne počnejo vsega, kar je mogoče, za ravnanje v skladu z evropskim pravom. To sem danes razumela med vrsticami in mislim, da tega ne bi smeli namigovati o nikomer. Delam na predpostavki, da vse države članice in vse institucije počnejo vse, kar je v njihovi moči, da bi zagotovile, da se evropska sredstva uporabljajo učinkovito in pravilno.

Gospe Swinburne bi rada podala še eno pripombo, a ta ni namenjena le njej. Tu ne gre za dajanje miloščine revnim regijam. Regije subvencioniramo, da bi povečali kupno moč in ustvarili delovna mesta, ker je kupna moč v teh regijah del celotnega prispevka k zagotavljanju, da lahko Evropa začne ponovno proizvajati in prodajati izdelke. To bo okrepilo notranji trg. Z drugimi besedami, ne gre le za dejanje splošne solidarnosti. Vsakdo, ki ve nekaj o gospodarstvu in poslovnem svetu, bo razumel ne le z družbenega vidika, ampak tudi s poslovnega in gospodarskega vidika, zakaj potrebujemo regionalno politiko in zakaj jo lahko uporabljamo kot hiter in učinkovit ukrep, zlasti v času krize, za spodbujanje evropskega gospodarstva v vseh evropskih regijah.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo na delnem zasedanju v prvem tednu maja.

Pisne izjave (člen 149)

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) To poročilo o spremembi splošne uredbe o izvajanju strukturnih in Kohezijskih skladov je še posebno pomembno za državljane Evropske unije. Številne države članice, med njimi Romunija, so do danes malo koristile evropska sredstva. Veliko število državljanov, podjetij in lokalnih oblasti je kritiziralo zapletene postopke, ki so jih ovirali, kadar koli so poskušali pridobiti financiranje za svoje projekte.

Izdelava osnutka tega poročila kaže željo Evropskega parlamenta, da reši probleme, izpostavljene v zvezi s tem. Podpiram predloge, usmerjene v poenostavitev postopkov za dostop do evropskih skladov. Zmanjšanje količine nepotrebnih upravnih postopkov in birokracije, skupaj z vzpostavitvijo jasnejših pravil, bo pomagalo povečati raven porabe evropskih sredstev.

Pozdravljam te ukrepe, zlasti, ko države članice prizadeva gospodarska kriza. Pet evropskih držav, med njimi Romunija, bo sodelovalo v postopku za pospeševanje porabe evropskih sredstev. Izvajanje novega postopka za predplačila bo omogočilo, da se hitreje zaključi več projektov. Dalje, Romunija bo imela koristi od spremembe pravil glede zmanjšanja tveganja izgube sredstev, ki ne bodo dovolj hitro porabljena.

  Alain Cadec (PPE), v pisni obliki. – (FR) Gospodarska kriza je pokazala potrebo po javnih ukrepih za podporo zasebnih dejavnosti, ki so v težavah. Kohezijska politika Evropske unije v tem pogledu igra bistveno vlogo. Z zagotavljanjem finančne podpore za tiste, ki jih je prizadelo gospodarsko nazadovanje, predstavljajo strukturni skladi vzvod, s katerim lahko spodbudijo dejavnost.

Vseeno pa ostaja dostop do evropskega financiranja težaven za številne morebitne upravičence. Postopki so zapleteni, zamude pa so predolge, čeprav nujnost krize zahteva enostavne in hitre ukrepe.

Kot del te skrbi za pojasnitev pozdravljam pobudo Komisije, usmerjeno v poenostavitev finančnega upravljanja strukturnih skladov. Različni predlogi potekajo v smeri učinkovitejše kohezijske politike, a takšne, ki nima preveč določenega vpliva na proračun Skupnosti. Ta pragmatičen pristop pozdravljam.

Vendar pa se Komisija ne sme ustaviti tu. Ta reforma, ki jo zahtevajo krizne razmere, mora biti prva stopnja korenite poenostavitve načina upravljanja evropskih skladov. Kohezijska politika mora postati instrument za učinkovitejše javno posredovanje z namenom zagotavljanja resnične podpore gospodarski dejavnosti.

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rada bi čestitala poročevalcu za delo, ki ga je opravil. Prav tako pozdravljam dejstvo, da sta Svet in Odbor za regionalni razvoj končno potrdila sporazum. Menim, da je za nas najpomembneje, da lahko čim prej sprejmemo to poročilo, da bomo lahko državam članicam, ki jih je najbolj prizadela kriza, ponudili finančno podporo, potrebno za oživitev gospodarstva. Eden ključnih vidikov, izpostavljenih v tem poročilu, je poenostavitev postopkov za dostop do evropskih sredstev in njihovo izvajanje. Potrebujemo ukrepe za pospešitev hitre oživitve, zlasti sedaj, v gospodarski krizi.

Posledično mislim, da je dajanje predplačil v višini 2 % iz Evropskega socialnega sklada in v višini 4 % iz Kohezijskega sklada idealna rešitev za države članice, ki se srečujejo pomembnimi likvidnostnimi problemi, s čimer se jim omogoči, da imajo koristi od stalne pomoči. Finančna sredstva iz Evropskega socialnega sklada bi morala aktivno prispevati k oživitvi gospodarstva držav članic, ki jih je kriza najbolj prizadela, ter tako pomagati njihovim prizadevanjem za ohranitev delovnih mest, izboljšanje ravni poklicnih kvalifikacij in dodatno preprečevanje in boj proti brezposelnosti.

  Georgios Stavrakakis (S&D), v pisni obliki. – (EL) Najprej bi rad čestital poročevalcu Evgeniju Kirilovu in vsem članom našega odbora, ker smo zaradi njihove vztrajnosti in odločnosti uspeli danes izvesti to razpravo in napredovati neposredno k sprejetju tega izredno pomembnega poročila, ne da bi zapravili še kaj dragocenega časa. Rad bi poudaril odločilno vlogo sprememb pri povečanju porabe dodeljenih sredstev, zmanjšanju birokracije in zapletenosti pravil, maksimiranju vpliva financiranja na gospodarstvo kot celoto in tako večkratno povečanje koristi za državljane. V svoji avdienci je komisar Hahn po pravici izpostavil, da ima kohezijska politika kljub dejstvu, da je to morda najuspešnejša evropska politika, sovražnike in tudi prijatelje. Sprejetje teh sprememb, o katerih danes razpravljamo, je pomemben korak, a še mnogo nujneje je, da Evropska komisija takoj naredi naslednji korak, ki pa je predložitev njene vizije politične kohezije za prihodnost skupaj z zamislimi in predlogi za nujne izzive v okvir, obratovanje in pristojnosti, nova orodja in tako naprej.

Sedaj je skrajni čas za naslednji korak, preden pridejo na površje dokumenti brez funkcije.