Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 6. maj 2010 - Bruselj

3. Evropska investicijska banka (EIB) - letno poročilo 2008 (razprava)

  Predsednik. – Prva točka je poročilo (A7-0062/2010) gospoda Deutscha v imenu Odbora za proračunski nadzor o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2008 (2009/2166 (INI)).

  Tamás Deutsch, poročevalec. – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, predsednik Maystadt, Evropska investicijska banka – letno poročilo za leto 2008. To je naslov točke na našem dnevnem redu. Vendar pa je to poročilo veliko več kot analiza dejavnosti Evropske investicijske banke pred dvema letoma.

Gospe in gospodje, dan za dnem poslušamo – in zato menim, da je to treba poudariti –, da se je Unija znašla na koncu nekega obdobja in na začetku novega. Uveljavitev Lizbonske pogodbe pred približno šestimi meseci po eni strani in svetovna finančna in gospodarska kriza, njen vpliv in odziv Evropske unije nanjo po drugi strani pomenita, da smo se znašli na koncu nekega obdobja v življenju Unije in obenem na začetku novega obdobja.

Z drugimi besedami, v drugem desetletju 21. stoletja se v življenju Evropske unije začenja novo obdobje. Poročilo je bilo pripravljeno v tem novem obdobju in verjamem, da se bomo morali v Evropskem parlamentu in Evropski investicijski banki odzvati na najpomembnejša vprašanja in izzive novega obdobja. Poročilo govori o dejavnostih banke, finančne ustanove izpred dveh let, in nenavadno je, da lahko rečemo, da smo lahko kljub okoliščinam svetovne finančne in gospodarske krize zelo zadovoljni z dejavnostmi banke, finančne ustanove. Pred dvema letoma se je Evropska investicijska banka hitro in učinkovito odzvala na pojav svetovne finančne in gospodarske krize z okrepitvijo svojih posojilnih dejavnosti, zlasti s povečanjem posojil malim in srednje velikim podjetjem, po drugi strani pa je z vsemi svojimi razpoložljivimi sredstvi sodelovala tudi pri izvajanju Evropskega načrta za oživitev gospodarstva.

Lizbonska pogodba je začela veljati pred šestimi meseci. Ponuja nam sredstva in priložnost, da nadalje okrepimo proces obnovitve organizacijske, nadzorne in osrednje strukture Evropske investicijske banke. V tem smislu je banka znatno napredovala že leta 2008, pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe. Vredno je tudi omeniti, da se Evropska investicijska banka zavestno pripravlja na finančno perspektivo Evropske unije po letu 2014, kjer se ji ponuja priložnost za pridružitev financiranju makroregijskih strategij in podporo razvoja podeželja, novih virov energije, zelenih vlaganj in razvoja infrastrukture. Drugi vidik, ki je po našem mnenju pomemben in je v poročilu tudi obravnavan, je ta, da bi morala Evropska investicijska banka sodelovati pri financiranju Strategije EU 2020, ki je tik pred ratifikacijo in se osredotoča na odpiranje novih delovnih mest. Dejansko se je Evropska investicijska banka odločila za financiranje malih in srednje velikih podjetij ravno zato, da bi podprla ustvarjanje delovnih mest.

Nazadnje bi želel vašo pozornost usmeriti še na dve vprašanji. Menim, da je ključnega pomena, da Evropska investicijska banka še naprej podpira odpravo infrastrukturnih neenakosti znotraj Evropske unije. Pomembno je podpreti programe, ki pomagajo uravnovesiti infrastrukturne standarde v EU.

Nenazadnje, v preteklih letih je Evropska investicijska banka za svoje dejavnosti vedno dobila podporo Evropskega parlamenta. Na podlagi pripravljalnega dela v zadnjih nekaj mesecih verjamem, da bo banka s pomočjo konstruktivnih kritik, ki jih poročilo vsebuje, še naprej dobivala podporo Evropskega parlamenta, ki jo potrebuje za svoje delovanje. Hvala za vašo pozornost in z zanimanjem pričakujem razpravo.

  Philippe Maystadt, predsednik Evropske investicijske banke. − (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, naj se vam sprva vsem zahvalim, da ste me počastili z vabilom, da spregovorim na plenarnem zasedanju. S tem se nadaljuje tradicija, ki se je začela pred nekaj leti.

Najprej naj se zahvalim poročevalcu gospodu Deutschu za odlično poročilo.

Zlasti cenim to, da se je gospod Deutsch, skupaj s članoma odbora gospodom Bermanom in gospodom Kalfinom, potrudil in prišel v Evropsko investicijsko banko, da bi nam postavil zelo specifična vprašanja. Pozdravljam to odlično sodelovanje s Parlamentom.

V resnici je Evropska investicijska banka edina mednarodna finančna ustanova, ki se prostovoljno odziva in je odgovorna parlamentarni ustanovi. Menim, da je to odlična zadeva: verjamem, da je krepitev dialoga z Evropskim parlamentom nujno potrebna, če želimo odigrati svojo vlogo, opraviti svojo posebno nalogo, ki je: biti banka, ampak ne običajna banka, ki služi politikam Evropske unije.

Kot je izpostavil že gospod Deutsch, to smo se zelo trudili doseči, da bi se odzvali na krizo.

Septembra 2008, po padcu banke Lehman Brothers, je Svet Ecofin zahteval, da povečamo obseg posojil za realno gospodarstvo. Na zahtevo Sveta smo se lotili dela in mislim, da lahko rečem, da smo izpolnili svoje zaveze, saj se je v letu 2009 obseg naših posojil povečal z 58 milijard na 79 milijard, kar pomeni 37-odstotno povečanje obsega naših posojil v Evropski uniji.

Povečanje je v glavnem zadevalo tri sektorje, ki sta nam jih Svet in Parlament določila kot prednostna področja.

Prvo področje je zahtevalo posebna prizadevanja za države in regije, ki jih je kriza najhuje prizadela. To povečanje v glavnem zadeva tako imenovane konvergenčne regije in zlasti določene države, ki so se v letu 2009 soočile s posebnimi težavami. Nikoli prej nismo odobrili toliko posojil državam, kot so Madžarska, Litva in Romunija. Poleg tega to tudi pojasnjuje, zakaj bomo letos posebno pozornost namenili Grčiji: prejšnji teden sem bil v Atenah in z grško vlado smo se dogovorili, da bomo obseg posojil Grčiji znatno povečali – v znak podpore in kot prispevek k splošnim prizadevanjem, da se grško gospodarstvo ponovno postavi na noge.

Drugo področje, ki je dobilo prednostni status, je podpora malim in srednje velikim podjetjem: povečali smo obseg posojil bankam, da bodo lahko še naprej posojale malim in srednje velikim podjetjem, in sicer z novim produktom, ki nam bo omogočil boljši nadzor nad dejansko porabo sredstev, ki jih posojamo. Lani smo bankam posodili več kot 12 milijard EUR za mala in srednje velika podjetja.

Tretje področje, ki smo ga morali postaviti med prednostna, je boj proti podnebnim spremembam. Lani smo zagotovili skoraj 17 milijard EUR finančnih sredstev za projekte, ki neposredno pripomorejo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

Menim, da lahko rečemo, da smo v letu 2009 dosegli, kar so od nas pričakovali, ali z drugimi besedami, prispevali smo svoj delež k Evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva.

Seveda moramo nadaljevati v tej smeri in zelo na kratko bi omenil tri velike izzive, s katerimi se bomo soočili v prihodnjih mesecih in letih.

Prvi, kot je že vaš poročevalec pravilno poudaril, je ta, da še naprej prispevamo k prednostnim nalogam Evropske unije. To pomeni, da bomo kot EIB morali prispevati svoj delež k izvajanju Strategije EU 2020. Kot veste, je Komisija uvedla to novo strategijo, o kateri trenutno razpravljata Svet in Parlament. EIB je pripravljena dati svoj prispevek, zlasti z uporabo inovativnih finančnih instrumentov, ki nam bodo omogočili okrepiti vzvod nekaterih sredstev iz evropskega proračuna. Ti so, seveda, skupni instrumenti Komisije in banke, ki bi jih želeli spraviti v pogon.

Drugi večji izziv, s katerim se soočamo, je ponovna opredelitev zunanjih pooblastil EIB. O tem bomo imeli priložnost razpravljati s Parlamentom. Komisija je pravkar predstavila predlog, ki je popolnoma skladen s poročilom odbora, ki ga sestavljajo razumni ljudje, na čelu s predsednikom gospodom Camdessusom. Ključni element tega predloga je narediti sistem še učinkovitejši. Kot vam je znano, nam jamstvo Evropske unije za posle, ki sodijo v njena zunanja pooblastila, prinaša prednosti. Zato je naš cilj, da ta uporabimo na najboljši možni način, Komisija pa predlaga poenostavitev, uskladitev naših zunanjih pooblastil. Komisija tudi predlaga, da se 2 milijardi EUR, ki sta bili dani na stran, uporabita za projekte, ki prispevajo k boju proti podnebnim spremembam.

S tem pridem do tretjega izziva, ki bi ga želel izpostaviti: potreba po tem, da Evropska investicijska banka skupaj z drugimi ustanovami prispeva svoj delež zlasti k izpolnjevanju zaveze, ki jo je Evropska unija sprejela v Københavnu. Kot veste, je Evropska unija sprejela nekaj večjih zavez, da bo podprla tako imenovano pospešeno financiranje. Z ozirom na to menimo, da lahko EIB, ki je v teh zadevah pridobila neizpodbitno strokovno znanje, k temu veliko prispeva. Zato smo predlagali sodelovanje z drugimi nacionalnimi finančnimi ustanovami za vzpostavitev mreže, evropske platforme, ki bo lahko usklajevala in s tem optimizirala financiranje projektov v državah v razvoju. Francoska razvojna agencija in nemška KfW sta že pokazali zanimanje za to pobudo in upam, da bomo skupaj s Komisijo uspeli pripomoči k dokončni izvedbi tega instrumenta v prihajajočih tednih.

To, gospod predsednik, gospe in gospodje, so trije največji izzivi za prihodnje mesece in leta, na katere sem vas želel opozoriti.

  Olli Rehn, član Komisije. − Gospod predsednik, v imenu Komisije bi se želel zahvaliti gospodu Deutschu za odlično poročilo, poleg tega pa bi izrekel tudi dobrodošlico predsedniku Philipu Maystadtu na plenarnem zasedanju in mu čestital za velika prizadevanja EIB pri premagovanju gospodarske krize in podpori načrtu EU za oživitev gospodarstva.

V izjemnih okoliščinah smo posredovali izjemen poziv banki in ta se je brez odlašanja odzvala in okrepila svoje posojilne posle na rekordno raven. Zaradi svojega odličnega finančnega položaja je to lahko storila, kljub temu da je bilo v tistem času težko pridobivati finančna sredstva na trgu.

Povečan obseg posojil je bil namenjen predvsem tistim področjem, za katera menimo – in verjamem, da je Parlament enakega mnenja –, da imajo prednost, zlasti mala in srednje velika podjetja, energetika in podnebne spremembe, a tudi vlaganja v konvergenčne regije Unije, ki jih je gospodarska recesija posebej hudo prizadela. Poleg tega je bila EIB v okviru skupne pobude z EBRD in Svetovno banko sposobna povečati svojo podporo finančnemu sektorju v državah Srednje in Vzhodne Evrope, ki so tudi v posebej težkem položaju.

EIB bo odigrala zelo pomembno vlogo v izvajanju Strategije EU 2020, saj bo podpirala vlaganja v infrastrukturo, zelene tehnologije, inovacije in mala in srednje velika podjetja.

Postavljamo tudi podlago za izboljšanje hkratne uporabe nepovratnih sredstev EU in finančnih instrumentov EIB tako znotraj kot zunaj Unije, vključno s konvergenčnimi regijami, kjer lahko EIB igra pomembno vlogo v izboljšanju absorpcije strukturnih sredstev.

Kar zadeva zunanjo sfero, sem zelo zadovoljen z vmesnim pregledom zunanjih pooblastil EIB, o katerem govori poročilo gospoda Camdessusa, ki zaključuje, da je jamstvo EU Evropski investicijski banki učinkovit in močan instrument z visokim finančnim in političnim vzvodom.

Camdessusovo poročilo je vsebovalo tudi veliko dobrih predlogov o večji uskladitvi zunanjega delovanja EIB s politikami EU in o načinih izboljšanja sodelovanja med EIB in EBRD na podlagi resolucije Parlamenta o letnih poročilih EIB in EBRD za leto 2007.

Parlament je pozval k izboljšanju sodelovanja med obema bankama. Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da sta se EIB in EBRD sporazumeli o sodelovanju v državah, kjer obe poslujeta. To bo podlaga za globalnejši tristranski sporazum s Komisijo, ki bo nadomestil sedanje regionalne sporazume.

Glavni rezultat vmesnega pregleda je zakonodajni predlog, ki ga je Komisija pravkar predložila Parlamentu in Svetu, da se spremenijo pooblastila EIB za obdobje do zaključka sedanje finančne perspektive.

Verjamem, da boste našli trden in uravnotežen predlog, ki upošteva priporočila in pomisleke Parlamenta. Njegov namen je povečati usmerjenost zunanjih pooblastil na ključna področja politike, kjer se je EIB s preteklimi dejavnostmi že dokazala, zlasti pri podnebnih spremembah, socialni in gospodarski infrastrukturi in razvoju lokalnega zasebnega sektorja, obenem pa dati več poudarka razvojnim vidikom financiranja EIB.

Za zaključek naj povem, da se veselimo konstruktivnih in plodnih razprav o tem predlogu z vami in s Svetom v naslednjih mesecih. Upamo, da bomo ponovno lahko dosegli sporazum na prvi obravnavi, da lahko še naprej zagotavljamo pravno stabilnost za zunanja pooblastila, ki nam omogočajo, da smotrno in učinkovito zasledujemo cilje zunanje politike EU.

  Edit Bauer, poročevalka mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov. – (HU) Gospe in gospodje, v svojem mnenju o poročilu je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve izjavil, da je Evropska investicijska banka dobro ravnala v reševanju krize v letu 2008.

Kaj lahko pričakujemo od investicijske banke v času krize? Predvsem to, da skuša nadomestiti upad posojilne dejavnosti poslovnih bank z ustvarjanjem likvidnosti. Ugotovimo lahko, da EIB nenehno povečuje obseg posojil z ugodnimi obrestnimi merami vse od leta 2008 in da se je zavezala, da bo priskrbela dodatnih 15 milijard EUR na leto za mala in srednje velika podjetja v letih 2009 in 2010.

Zakaj je to tako pomembno? Očitno zato, ker so ta podjetja tista, ki ustvarijo največ delovnih mest, v tem trenutku pa so naši največji problemi v Evropi povezani z zaposlovanjem. Moramo ustvarjati nova delovna mesta.

Banka je tudi ravnala pravilno, prav v zvezi s tem, ko je prestrukturirala nekatera ciljna področja. V veliki meri se je obrnila k malim in srednje velikim podjetjem ter jim pomagala v najkrajšem času poiskati trdna tla pod nogami. Odbor predsedniku Maystadtu predlaga tri področja, kjer bi poslovanje banke lahko postalo učinkovitejše in preglednejše.

Prvič, banka bi se morala še bolj osredotočiti na države, ki jih je kriza najhuje prizadela, in tako še okrepiti notranjo povezanost Unije. Drugič, banka naj ne sklepa partnerskih sporazumov o financiranju malih in srednje velikih podjetij samo z velikimi poslovnimi bankami, ampak naj v partnerstva vključuje tudi regionalne banke in hranilnice, saj te finančne ustanove najbolje poznajo trge. Nazadnje, kot tretjič, trdno smo prepričani, da bi morale finančne ustanove, ki sodelujejo v partnerstvu, posredovati financiranim malim in srednje velikim podjetjem vsaj 20 % svojega dobička, ki izhaja iz celotnega 50-odstotnega financiranja EIB, ali z drugimi besedami – večji odstotek, kot ga zahtevajo sedanje pogodbe.

Na splošno lahko rečemo, da je bila EIB uspešna in da je še vedno vodilna ustanova pri zagotavljanju ustreznih odzivov na krizo, vendar pa bo potrebno še naprej združiti moči, da bomo lahko z Evropsko komisijo in Evropsko investicijsko banko dosegli še nadaljnji napredek, zlasti pri ustvarjanju novih delovnih mest.

  Karin Kadenbach, poročevalka mnenja Odbora za regionalni razvoj. – (DE) Gospod predsednik, gospod Rehn, v imenu Odbora za regionalni razvoj se želim najprej zahvaliti za poročilo, poleg tega pa se zahvaljujem tudi poročevalcu.

Odbor pozdravlja visoko stopnjo kapitalske ustreznosti Evropske investicijske banke (EIB). Veseli nas, da gospodarska in socialna kohezija in konvergenca, predvsem pa konvergenčni steber kohezijske politike EU, tvorijo glavni cilj EIB. Prav tako zelo cenimo prispevek EIB k doseganju konvergenčnih ciljev, saj je za konvergenčne projekte namenila 21 milijard EUR posojil, kar je 41 % vseh posojil EIB v EU.

Poleg tega bi želela izpostaviti dodano vrednost, ki jo ima izvajanje ukrepov v sodelovanju s Komisijo, in strategijo EIB, da ponudi dodatno podporo in finančno vzvodje za posege strukturnih skladov.

  Jean-Pierre Audy, v imenu skupine PPE. – (FR) Gospod predsednik, najprej bi vas želel pozdraviti, predsednik Maystadt, in vam povedati, s kakšnim veseljem vas ponovno vidim, saj sem sam pred nekaj časa pripravljal enako poročilo. Prav tako pozdravljam tudi komisarja, poročevalcu in poročevalcem za druge skupine pa želim reči, da so opravili izredno delo, zato tudi njih pozdravljam.

Gospod predsednik, obžalovanja vredno je, da je sedež Sveta prazen, kajti EIB je medvladni instrument. Države članice pa so partnerice EIB. Poleg tega ponovno pozdravljam pozornost, ki jo predsednik Maystadt in njegovi kolegi izkazujejo Parlamentu v vseh teh zadevah.

Najprej bi spregovoril o nadzoru, kajti ta tematika mi je zelo blizu, saj menim, da morajo naloge Evropske investicijske banke vključevati preudaren nadzor. Tega nadzora nima, ker je mednaroden subjekt, nad katerim nacionalni revizorski organi nimajo moči.

Vložil sem predlog spremembe, da bi naš evropski bančni organ, katerega bomo, upajmo, uspeli ustanoviti, imel tako opredeljene pristojnosti, da bi lahko izvajal preudarne nadzorne naloge. Komisar, želel bi, da bi to idejo podprli. Kot slišim, so države članice proti. Države članice Evropski investicijski banki ne bodo mogle zaupati nalog na dolgoročni osnovi ali zagotoviti, da je pod preudarnim nadzorom.

Zaključiti želim z vlaganjem in vlogo EIB. Evropska unija ne vlaga dovolj in danes vemo, da moramo več vlagati bodisi v prometno omrežje, energetiko, hitre vlake, avtoceste, univerze, vodo, prostor ali zdravje. Vendar pa ima Evropska investicijska banka prav: je banka in mora zaščititi svojo bonitetno oceno AAA.

Zato predlagam, da si v Strategiji EU 2020 postavimo cilj vložiti vsaj 1 bilijon EUR. To je mogoče storiti, vendar pa moramo v EU imeti investicijski proračun in sodelovati z EIB z uporabo inovativnih instrumentov. Predlagam, da Evropska unija postane partnerica banke, saj bi tako ustvarili boljšo sinergijo med Unijo in tem instrumentom, ki je nedvomno ključnega pomena za prihodnost Evrope.

  Cătălin Sorin Ivan, v imenu skupine S&D. – (RO) Prepričan sem, da se vsi strinjamo, da je Evropska investicijska banka med tistimi evropskimi projekti, ki jih lahko štejemo za uspešne evropske projekte. Na tej točki ji moram tudi čestitati, da je med krizo uspela ohraniti svojo bonitetno oceno AAA, kar je odlično.

Po drugi strani pa sedanje gospodarske razmere v Evropi pomenijo, da mora Evropska investicijska banka dodobra prevetriti svoje poslanstvo. Tu bi omenil le tri pomembne točke. Prvi, dana posojila morajo podpirati agendo Evropa 2020. Drugič, odobrena posojila morajo biti uporabljena za podporo obsežnim investicijskim projektom, da lahko gospodarstvo Evrope ponovno oživi. Nazadnje pa lahko Evropska investicijska banka podpre – in mora podpirati – izgradnjo precej stabilnejšega in močnejšega evropskega gospodarskega okvira.

  Olle Schmidt, v imenu skupine ALDE. – (SV) Gospod predsednik, komisar, gospod Maystadt, poročevalcu bi se želel zahvaliti za zanimivo in odlično poročilo. V imenu Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo bi najprej pohvalil banko za njeno odlično delo. Evropska investicijska banka (EIB) je hitro in odločno ukrepala, ko je finančna kriza udarila z vso silo. Banka je pokazala svojo sposobnost spoprijemanja z velikimi izzivi, ki jih je izkusila, ko je svetovna gospodarska kriza dosegla gospodarstva v Evropski uniji.

Povečala je zalogo denarja in zagotovila precejšnje povečanje obsega posojil. To je ublažilo poglabljanje finančne krize in je bilo pomembno pri zagotavljanju kakršnega koli okrevanja. Pomembno vlogo EIB pri podpiranju malih in srednje velikih podjetij, ki je bila tu omenjena, je treba izpostaviti in poudariti v največji možni meri. Ta vlaganja so pomembno prispevala k ublažitvi krize. Mala podjetja so seveda gonilo našega gospodarstva. Predstavljajo 99 % vseh naših podjetij v Evropi in zaposlujejo 100 milijonov ljudi.

Dejstvo, da ima EIB strategijo za zagotavljanje trajnostne dolgoročne rasti v Evropski uniji, je seveda izredno pomembno, in to smo že večkrat povedali; z zelenim razvojem, vključno z vlaganjem v projekte vseevropskega omrežja. Dobro delujoče vseevropsko prometno omrežje je eden od najpomembnejših elementov evropske pobude za rast; vulkan na Islandiji nas je mogoče naučil lekcijo.

Izenačitev razlik v Evropi je drugi pomemben element dela EIB. EU koristi, če ima stabilne in gospodarsko močne sosede. V tem smislu lahko delo EIB obravnavamo kot posebej pomembno s strateškega vidika.

Odprtost, preglednost in boj proti prevaram so posebej pomembna področja. V liberalni skupini ALDE smo zadovoljni, da je EIB dejansko upoštevala priporočila, ki jih Parlament že vrsto let predlaga. Menimo, da je to zelo dobro. Tu lahko EIB deluje kot svetel vzor odprtosti za druge ustanove EU.

Nazadnje bi spregovoril še o madežu na protokolu EIB. Kakšno razočaranje, da je enakost znotraj EIB še vedno na tako nizki ravni. Ženske so še vedno v veliki manjšini, gospod Maystadt, zlasti med visokimi uradniki in direktorji EIB, saj predstavljajo zgolj okrog 20 % zaposlenih. EIB se mora na tem področju izboljšati. O tem smo lahko brali v njeni Strategiji raznolikosti iz decembra 2008. Skratka, so tri dobre stvari in ena manj dobra, lahko bi rekli slaba točka.

  Philippe Lamberts, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospod Maystadt, sodržavljani, potrebujemo banke, kot je vaša. Da, potrebujemo jih v času, ko nam zasebne banke, enako kot industrija, kažejo, da delujejo v nasprotju s splošnim interesom, da ne opravljajo več svojega dela, ki je: kreditiranje družbe. Potrebujemo javne posojilne instrumente, in to zlasti na evropski ravni. Samo iz tega razloga torej verjamem – in verjamemo –, da bi morala EIB prevzeti vedno pomembnejšo vlogo.

Kakšna pa naj bi bila ta vloga po našem mnenju? Seveda bi to morala biti vloga katalizatorja. Javna banka, kot je vaša, ne more zadostiti vsem potrebam na trgu, vendar pa bi morala biti katalizator: katalizator, ki bi našim družbam in gospodarstvom pomagal, da se spremenijo, da se lahko soočijo z dvema bistvenima izzivoma našega časa, ki ne pomenita samo naučiti se živeti znotraj fizičnih omejitev našega planeta – tu gre seveda za podnebno vprašanje in vprašanje izrabe virov –, ampak tudi spopadati se z vse večjim izzivom socialne kohezije, tako znotraj Evropske unije kot na planetu kot celoti, saj imate na področju razvoja pomembno poslanstvo.

S tega vidika mi dovolite, da navedem samo eno številko. Če pogledamo energetska vlaganja, ki ste jih financirali v letu 2009, vidimo, da so bile tri četrtine namenjene tehnologijam 19. in 20. stoletja in samo ena četrtina obnovljivim virom energije.

Zato je izziv, ki ga postavljamo pred vas, gospod Maystadt, in pred EIB, da obrnete to razmerje, da zagotovite, da bodo v letu 2010 in odtlej tri četrtine vaših vlaganj – vsa na dolgoročni osnovi – v smeri te preobrazbe. Menim, da boste na tak način igrali vlogo katalizatorja. Gospod Maystadt, velikokrat ste bili najboljši med najboljšimi; prosimo vas, da zagotovite, da je EIB resnično najboljša med najboljšimi na svetovni ravni.

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, najprej bi se želel zahvaliti poročevalcu gospodu Deutschu za zelo dobro opravljeno delo. Menim, da je povečanje obsega posojil za toliko, kot navaja poročilo, resnično ambiciozen cilj. Dejansko menim, da je z vidika evropskega davkoplačevalca in evropskega volivca evropski investicijski pakt pomemben, samo če deluje kot finančna „pipa“ za mala in srednje velika podjetja. Večja finančna zaveza bi morala tu biti sprejeta z odprtimi rokami, saj je na tem področju dokaj pomembna. Podpora temu sektorju je še posebej dragocena, toliko bolj v kriznih časih.

Kot predstavnik Srednje in Vzhodne Evrope in kot Poljak moram reči, da je za nas izredno pomembno, da banka podpre preobrazbo v naši regiji Evrope in zmanjša sedanje delitve. Prav tako me veseli, da banka kaže veliko zavezanost odnosom z evropskimi skladi. Tudi to ima za nas posreden pomen.

  Marta Andreasen, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, ko gledam projekte, ki jih EIB financira, me preseneča, kako veliko jih vključuje velika podjetja in kako malo jih vključuje mala in srednje velika podjetja, katerim bi morali pomagati. Ali podjetja, kot so General Motors, Electrolux in Arcelor Mittal, resnično potrebujejo EIB, razen zaradi ugodnih pogojev, ki jih ponujajo? In kaj so taka posojila naredila za evropsko gospodarstvo? So ustvarila nova delovna mesta? Ne, izvozila so delovna mesta, ponekod v cenejše evropske države, ponekod popolnoma zunaj EU.

Electrolux je primer uspeha EIB. Pridobili so 250 milijonov EUR posojila za izboljšanje svojih kapacitet, zgradili pa so nove tovarne na Poljskem, v Romuniji in na Madžarskem. Takoj ko so bile dokončane, so tja preselili proizvodnjo iz Velike Britanije, kjer je v Spennymoorju v Angliji delo izgubilo skoraj 2000 ljudi, zato mislim, da se lahko vsi strinjamo, da EIB igra zelo pomembno vlogo v gospodarstvu Evrope, zlasti v trgovinski bilanci: izvaža naša delovna mesta in uvaža brezposelnost.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, lepo je prebrati v letnem poročilu, da se je Evropska investicijska banka (EIB) hitro odzvala na krizo, tako da je zelo povečala razpoložljiva sredstva. Kreditiranje malih in srednje velikih podjetij mora zlasti ostati ena od njenih najpomembnejših prednostnih nalog in jo je treba razširiti, kjer je mogoče. Vendar pa je pomembno zagotoviti, da zadevni podjetniki dejansko dobijo posojila.

Kar zadeva sistem spremljanja in nadzorovanja, podpiram predlog za ustanovitev evropskega bančnega organa. Vendar pa mora ta organ, če želi delovati učinkovito, dobiti daljnosežne pristojnosti in mora biti tudi pooblaščen za spremljanje bank, ki poslujejo prek nacionalnih meja.

Kar zadeva cilje Evropske investicijske banke, pa bi želel videti večjo osredotočenost na dejavnosti znotraj Evrope. To je nujno potrebno v luči sedanje finančne in gospodarske krize in bi tudi omogočilo, da se izognemo podvajanju prizadevanj in navzkrižjem interesov z Evropsko banko za obnovo in razvoj.

  Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospod predsednik, strinjam se s kolegi, ki hvalijo odlično delo EIB.

– Na eni strani pohvale EIB, na drugi pa njihovo veliko nasprotje – žalostna, mračna, nemoralna zgodba, ki se je odvijala v zasebnih bankah, kjer so si izplačevali pretirano visoke nagrade in groteskne dodatke, s popolnim pomanjkanjem korporativnega upravljanja. EIB – morda do neke mere tudi zato, ker je odgovorna Parlamentu, kot je dejal predsednik – je popolno nasprotje tega in zato jo je treba pohvaliti za dobre in ustrezne ukrepe, zlasti pa za hiter odziv na gospodarsko krizo.

Omenil je, kar drži, da so malim in srednje velikim podjetjem namenili posebno pozornost in podporo, in vem, da je EIB v moji domovini malim in srednje velikim podjetjem zagotovila 300 milijonov EUR. Toda vprašanje je: ali ta sredstva dobijo mala in srednje velika podjetja in, če ne, ali je mogoče ugotoviti, zakaj ne? Ali je kakšna druga rešitev za podjetja, ki so zavrnjena, čeprav imajo morda dobre poslovne načrte?

Seveda na Irskem vsak dan vidimo podjetja v stečaju in celo v torkovi izdaji časopisa Irish Times je bil naslov „Država zmanjšuje sklad za pomoč podjetjem za 22 milijonov EUR“. Zatorej še nismo iz najhujšega.

Želel bi tudi postaviti vprašanje: obstajajo nepreverjeni dokazi, da zasebne banke uporabljajo denar, ki bi ga morala dobiti mala in srednje velika podjetja, za svoje druge dejavnosti. Zanima me naslednje: je to res? Ali je to mogoče ugotoviti in, predvsem, ali lahko v Parlamentu na kak način pripomoremo k temu?

  Jens Geier (S&D). - (DE) Gospod predsednik, gospod Maystadt, gospod Rehn, najprej bi se rad zahvalil gospodu Deutschu za opravljeno delo. Ob tej priložnosti pa bi želel tudi poudariti pomen Evropske investicijske banke (EIB) za Evropo in za državljane Evrope ter izpostaviti dejstvo, da moramo bolje uporabiti to edinstveno ustanovo, zlasti v časih gospodarske krize.

Z vidika proračunskega nadzora, ki v sodobnih časih obsega tudi dejanske rezultate in uspešnost evropskih programov in institucij, si je EIB svojo visoko oceno nedvomno zaslužila, zlasti glede politične zanesljivosti. Ustvarja realno dodano vrednost za Evropejce, in sicer z vlaganji v svojih šest glavnih programov, od vseevropskih omrežij do podpore malim in srednje velikim podjetjem, in v socialne programe, kot je projekt za boj proti podnebnim spremembam. Prepričan sem, da bo ta dobil široko podporo Evropskega parlamenta. Vendar pa to tudi pomeni, da mora Parlament v prihodnje razširiti svoje lastne nadzorne postopke. Tu se na primer sklicujem na investicijski sklad.

Nazadnje bi želel povedati še nekaj, kar je posebej pomembno za mojo skupino in je namenjeno neposredno EIB. Pozdravljamo dejstvo, da je EIB znova preučila svojo politiko v zvezi z offshore finančnimi središči. Vendar pa potrebujemo tudi zagotovilo, da prihodek skladov EIB ne bo romal v tovrstne davčne oaze, drugače bi EIB tvegala, da zapravi svoj ugled in bonitetno oceno, ki jo je uspela doseči.

  Charles Goerens (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, Evropska investicijska banka je tako banka kot ustanova. Kot banka ne sme pozabiti, da je ustanova, in kot ustanova ne sme pozabiti, da je banka. Zato se mora po eni strani odzvati na zahteve Evropske unije, po drugi strani pa ne sme zanemariti svoje sposobnosti refinanciranja.

S tega vidika nimamo pravice od nje zahtevati, da prevzema nepotrebna tveganja, zlasti pri svojih posegih v državah v razvoju. Zato je pomembno, da se nagibamo k takšni vrsti dogovora med državami članicami in Evropsko komisijo na eni strani ter Evropsko investicijsko banko na drugi strani, kjer imajo institucionalni donatorji priložnost sodelovati z donacijami, Evropska investicijska banka pa lahko v skladu s svojo vlogo daje posojila.

Ta previdnostni ukrep bi nas obvaroval pred nazadovanjem, kot ga je doživela Svetovna banka, ki je morala pred nekaj leti odpisati 50 milijard dolga, ki ga v nobenem primeru ne bi dobila vrnjenega. Menim, da se lahko takšni izkušnji izognemo s preudarnostjo, ki se je pokazala v poslovanju Evropske investicijske banke, in želel bi jo spodbuditi, da še naprej razvija svoje posege v državah v razvoju, kajti tam je zagotovo še vedno nekaj manevrskega prostora.

  Malika Benarab-Attou (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, predsednik Evropske investicijske banke, v poročilu EIB za leto 2008 je Parlament zahteval, da se zunanje dejavnosti banke uskladijo s splošnimi cilji Evropske unije.

Zato bi bil projekt financiranja jedrske elektrarne v Jordaniji v nasprotju s temeljnim pomenom člena 3(5) Pogodbe o Evropski uniji. Citiram: „V odnosih s preostalim svetom Unija prispeva k trajnostnemu razvoju Zemlje“.

Februarja 2009 so jordanske oblasti stopile v stik z EIB, da bi ta podprla njihov projekt razvoja jedrske energije, ki zlasti vključuje izgradnjo jedrske elektrarne do leta 2016.

Zato sem z zadovoljstvom prejela zagotovilo vaših služb, da Evropska investicijska banka tej prošnji ni ugodila in da je mnenja, da je njeno delo podpirati projekte v Jordaniji, ki so usmerjeni k razvoju vetrne in sončne energije, ki sta energiji prihodnosti za naš planet, saj sta obnovljivi.

Bo to stališče obveljalo tudi pri drugih prošnjah za financiranje jedrskih elektrarn?

  Paweł Robert Kowal (ECR). – (PL) Gospod predsednik, stabilnost Ukrajine je samoumeven cilj vseh držav članic EU, deloma tudi zato, ker je Ukrajina med našimi najpomembnejšimi in največjimi partnericami. Če bolje pogledamo, vidimo, da je Ukrajina sredi krize. Stabilnost ukrajinskega proračuna bo odločilnega pomena za socialno in politično situacijo in tudi za prihodnost države. Več pomoči in politične podpore kot ponudimo Ukrajini, bolj upravičeno bomo lahko pričakovali reforme ukrajinskega gospodarstva v prid prostemu trgu.

Gospodarska kriza v Ukrajini ni samo kriza za Ukrajino, ampak se tiče vseh nas. Danes, v težki situaciji Ukrajine, postaja jasno, v kolikšni meri lahko pomagamo. Zato podpiram makrofinančno pomoč Ukrajini. Menim, da bi danes morali reči, da bi morala biti pomoč večja, saj večja kot je ta pomoč, večja in ambicioznejša so lahko naša pričakovanja od Ukrajine.

  Nikolaos Salavrakos (EFD). – (EL) Gospod predsednik, Evropska investicijska banka je nedvomno zgodba o uspehu, odkar je bila ustanovljena pred 52 leti, zlasti pri doseganju in krepitvi ciljev Evropske unije in financiranju malih in srednje velikih podjetij, ki so temelj poslovanja v Evropski uniji in srčika podjetij, ki jih je treba med sedanjo gospodarsko krizo ohraniti, da se ohranijo delovna mesta in socialni mir v Uniji.

Kot vsi vemo, se danes Unija ukvarja z grško krizo. Seveda ne vem, ali jo bodo prihodnji zgodovinarji poimenovali „grška kriza“ ali „finančna kriza“ ali morda celo „monetarna kriza“. Vem pa, da če bi Galileo živel danes, ne bi rekel, da se svet vrti, ampak da „svet drvi“, kajti dogodki drvijo drug za drugim in mi, kot Evropska unija, jim moramo slediti in poiskati prave rešitve.

Menim, da tu vsi verjamemo, da moramo, če želimo, da nam življenje v Evropski uniji gladko teče, pospešiti zaključek politične in gospodarske združitve. Zaradi tega menim, da ima EIB strokovno znanje in objektivno sposobnost, da še nadalje ukrepa, in predlagam – ta predlog zlasti namenjam gospodu Olliju Rehnu, ki ga izjemno spoštujem zaradi njegove resnosti, s katero se loteva različnih vprašanj –, da se preuči možnost, da bi EIB v prihodnje sodelovala v ocenjevanju bonitete držav članic.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, predhodni govorniki so upravičeno poudarili pomen Evropske investicijske banke (EIB). Gospa Kandenbach je na primer omenila njen bistven prispevek k socialni konvergenci. To bi želel postaviti v političen kontekst. Z veliko zaskrbljenostjo ugotavljamo, da skrajne desničarske stranke postajajo vse bolj priljubljene v vse več državah. To se dogaja zato, ker socialna konvergenca v Evropski uniji ne deluje na način, kot bi si vsi želeli.

Ti radikalni desničarji so pogosto volkovi v jagnječji koži in lahko tako prikrijejo svoj močan, ciničen prezir do človeštva. Moj zadnji primer, gospod predsednik – in zavedam se vaše politične usmeritve – se dotika tega, kar je gospod Mölzer pravkar storil. Imel je zanimiv krajši govor, medtem pa je enega od svojih politični nasprotnikov – torej mene – ozmerjal s psihopatom. Takšno izražanje je značilno za Hitlerjev fašizem. Na takšen način ti ljudje delujejo, namreč svoje politične nasprotnike označijo za pošasti. Prosim vas, da izvedete potrebne ukrepe, prav tako pa bi osebje EIB pozval, da s svojim delom nadaljuje, zlasti na področju preglednosti. Svojo dejavnost bi morali narediti še preglednejšo, kajti ta pristop bo pripomogel k boju proti novemu vzponu fašizma.

  Sophie Auconie (PPE). – (FR) Gospod predsednik, s poročilom Evropske investicijske banke za leto 2008 praznujemo obletnico: EIB dejavno prispeva k gospodarskemu razvoju naše celine že več kot 50 let.

Ker je to banka Evropske unije, ki odobrava dolgoročna posojila, igra odločilno vlogo v boju proti krizi, ki jo danes doživljamo. Izreči bi morali priznanje za odzivnost, ki jo je pokazala od jeseni 2008. Samo v letu 2008 je EIB izplačala 10 milijard EUR več sredstev, kot je predvidevala.

Kot članica parlamentarnega Odbora za regionalni razvoj in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve me še zlasti zanima pomoč EIB za mala in srednje velika podjetja v Evropi. Zdi se mi izjemno pomembno, da še naprej razvijamo pobude, kot je JEREMIE. Podjetja potrebujejo kapital, tvegani kapital, jamstva, posojila in tehnično pomoč – kot jih predvideva JEREMIE. Pred letom dni je regija Auvergne – del mojega evropskega volilnega okrožja, ki ga gospod Audi, ki je danes tu prisoten, dobro pozna – uvedla ta mehanizem pomoči za mala in srednje velika podjetja. Vreden je 25 milijonov EUR, od tega znesek 18 milijonov EUR izhaja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in bo namenjen pomoči malim podjetjem, podpori inovacijam in premagovanju krize.

Zadovoljna sem, da vidim to konstruktivno sodelovanje med EIB, Evropskim investicijskim skladom in našimi lokalnimi oblastmi. Gospod Maystadt, prepričana sem, da moramo nadaljevati v tej smeri.

  Thijs Berman (S&D). – Gospod predsednik, v EU se je EIB v letu 2008 hitro in ustrezno odzvala na finančno krizo, tako da je povečala svoj kapital in skoraj podvojila vlaganja in črpanja sredstev v primerjavi s predhodnimi leti, zlasti za mala in srednje velika podjetja. Vendar pa v skladu s svojimi zunanjimi pooblastili EIB te potrebe po nujnem proticikličnem ukrepanju ni pokazala v državah v razvoju. EIB je celo precej zmanjšala svoja vlaganja v državah AKP, Aziji in Latinski Ameriki. Letno poročilo žal kaže, da je bil odziv EIB na krizo za države v razvoju veliko prepočasen.

Glavna naloga EIB kot javne ustanove v državah v razvoju ne bi smela biti samo vlaganje v težko infrastrukturo; druga in enako pomembna naloga je zagotavljanje kapitala v času pomanjkanja in podora trgom, kjer se zasebne banke držijo v ozadju. V skladu s svojimi zunanjimi pooblastili bi morala EIB vlagati več v finančne storitve ter ponuditi boljši dostop do posojil in varčevanj za državljane in mala in srednje velika podjetja. To vodi v trajnostno rast tu in v državah v razvoju.

  Georgios Stavrakakis (S&D). – (EL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, preden pozdravim predsednika Maystadta v Evropskem parlamentu in mu čestitam tako za uspehe Evropske investicijske banke kot za njen ambiciozen poslovni načrt, bi želel izraziti svojo zgroženost nad včerajšnjim morilskim napadom na tri moje sodržavljane v Atenah s požigom na njihovem delovnem mestu in izreči svoje sožalje njihovim družinam.

Nedvomno je sedanja gospodarska kriza izpostavila pomembno delo Evropske investicijske banke. Dodatna finančna podpora EIB je omogočila hitra črpanja in je podprla realno gospodarstvo, zlasti z zaščito koristnih projektov in s pomočjo podjetjem, ki so se uspela obdržati v teh tako izredno težkih časih.

EIB je odigrala tudi pomembno osrednjo vlogo v ključnem programu na področju konkurenčnosti v Evropi, v okviru katerega je EIB prek pobud JASPERS in JEREMIE spodbujala instrumente, da bi ponudila še bolj ključno podporo inovativnosti.

Vloga EIB postaja vse pomembnejša, ne samo v okviru kohezijskih ciljev, ampak tudi v izvajanju Strategije EU 2020. Po pričakovanjih naj bi pametni instrumenti finančnega mehanizma, ki jih EIB ves čas razvija, in novejša pobuda ELENA (Lokalna evropska pomoč za energetske projekte) odločilno pripomogli k zaposlovanju prek pomembnih vlaganj v sektorje, kot sta trajnost in varnost oskrbe z energijo, ki neposredno vplivajo na lokalni gospodarski razvoj in na izboljšanje kakovosti življenja naših državljanov.

  Zigmantas Balčytis (S&D). – (LT) Predsednik Adamkus, potem ko sta Evropo prizadeli finančna in gospodarska kriza, je bila podpora Evropske investicijske banke malim in srednje velikim podjetjem še posebno nujna. Menim, da je odločitev, ki jo je banka sprejela leta 2008, da malim in srednje velikim podjetjem nameni 42 % več posojil kot prejšnja leta, pravilna, saj ta predstavljajo 99 % podjetij Evropske unije in zaposlujejo več kot 100 milijonov ljudi. Ker gospodarska kriza ni še končana in brezposelnost še vedno narašča, moramo zagotoviti, da Evropska investicijska banka še naprej povečuje priložnosti za posojila za mala in velika podjetja, izboljšuje dostop do kapitala in poenostavlja zapletena birokratska pravila, da je projekte mogoče hitreje in učinkoviteje financirati, zlasti v tistih državah članicah in sektorjih, ki jih je kriza najbolj prizadela. Enako kot podpori podjetjem, ki sem jih omenil, mora Evropska investicijska banka še naprej posvečati veliko pozornosti tudi financiranju razvoja trajnostne, konkurenčne in verne energetske infrastrukture ter harmonične infrastrukture v prometnem sektorju.

  Proinsias De Rossa (S&D). – Gospod predsednik, če ne bi imeli Evropske investicijske banke, bi jo sedaj obupano poskušali ustanoviti. Pozdravljam predlog, da se znesek posojil močno poveča, in podpiram tudi njeno vlogo nudenja pomoči državam v razvoju zunaj EU.

Vseeno pa – po mojem mnenju – zapravljamo ta dragoceni vir s tem, ko ne črpamo njenega strokovnega znanja v širši finančni krizi. Nujno potrebujemo evropski mehanizem za finančno stabilnost. Z ustanovitvijo skrbniškega sklada, kot ga je predlagala stranka Evropskih socialdemokratov, bi lahko zagotovili podporo državam članicam, izpostavljenim brezvestnim špekulantom, brez neposrednega prispevka davkoplačevalcev in tako zagotovili manjše razpone. To bi jasno pokazalo trgu – zlasti brezvestnim špekulantom –, da nismo pripravljeni dovoliti, da se katero koli državo članico spravi na tla in uniči, kot se sedaj dogaja v Grčiji in se bo po vsej verjetnosti zgodilo v drugih državah članicah, nenazadnje tudi v moji, v Irski.

  Corina Creţu (S&D). – (RO) V trenutni krizi je Evropska investicijska banka uspela hitro spremeniti svoje prednostne naloge in zagotoviti posojila v podporo malim in srednje velikim podjetjem, ki so najbolj izpostavljena tveganjem kot posledicam krize in večjim stroškom zaradi posojilne dejavnosti. Za nas je pomembno, da vidimo, v kolikšni meri lahko banka sofinancira projekte, ki jih financirajo strukturni skladi v državah članicah na vzhodu, kajti kot se vsi zavedate, se številna mala in srednje velika podjetja in lokalne oblasti soočajo z velikimi težavami pri dostopanju do evropskih sredstev, za katera ni sofinanciranja na finančnem in bančnem trgu.

Menim, da se morajo v prihajajočem obdobju dejavnosti banke osredotočiti na države, ki jih je kriza hudo prizadela in ne uspejo ponovno zagnati svojega gospodarstva, da bi tako podprla kohezijo in preprečila vztrajno gospodarsko in družbeno pešanje.

Evropska investicijska banka ima posebno mesto v finančnem mehanizmu, ki je EU na voljo za ponoven zagon gospodarske rasti. Zato podpiram priporočilo, da lahko EU, kot pravna oseba, postane deležnik banke skupaj z državami članicami, saj bi to okrepilo sodelovanje.

  Predsednik. – Za pol minute bom dal besedo gospodu Mölzerju, ki meni, da je bil omenjen v govoru drugega poslanca.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, želel bi podati osebno izjavo v skladu s členom 151 poslovnika zaradi resnih obtožb, ki jih je proti meni izrekel gospod Martin v svojem govoru.

Poudariti moram, da ne želim imeti ničesar s tem poslancem. Njegov politični pristop je obsojanje svojih kolegov, obsojanje celotnega Parlamenta v medijih in zatrjevanje, da so uradniki v Parlamentu leni, nedejavni in nesposobni. Ne bom se pogovarjal z osebo, ki uporablja metode tajne službe, kot so kamere v ključavnicah, miniaturne kamere in drugo tajno orožje, da bi vohunil za drugimi. Danes nisem govoril z njim in tudi v prihodnje ne bom. Ne želim imeti ničesar s takšnim človekom. Zavračam trditev gospoda Martina in menim, da bi jo moral preklicati.

  Predsednik. – Gospod Mölzer, vaše besede so bile torej zabeležene v zapisnik današnje seje.

  Petru Constantin Luhan (PPE). – (RO) Naj začnem s čestitko Evropski investicijski banki za njena prizadevanja pri doseganju ciljev Skupnosti. Ta ustanova je odigrala ključno vlogo v sedanji finančni in gospodarski krizi in jo še naprej igra.

Cilj konvergence ima močno podporo strukturnih in kohezijskih skladov, saj gre za enega najpomembnejših ciljev banke. 21 milijard EUR, kar je približno 41 % vsote posojil EIB v Evropski uniji, je bilo namenjenih financiranju posojil za projekte, ki so si zastavili ta cilj. Menim, da se revnejše regije ne morejo razviti, dokler ne ustvarimo tako infrastrukture, ki omogoča dostopnost, kot tudi prave socialne in izobraževalne infrastrukture na podlagi skupnih standardov za vse državljane Evropske unije.

Zato dejansko spodbujam Evropsko investicijsko banko, da nadaljuje z ukrepi za spodbujanje gospodarske in socialne kohezije v Evropski uniji in ukrepi za boj proti finančni krizi s povečevanjem …

(Predsednik je prekinil govornika)

  George Sabin Cutaş (S&D). – (RO) Evropska investicijska banka igra glavno vlogo v povečevanju ravni konvergence po vsej Evropski uniji, kar je bil ključen prispevek v gospodarski recesiji, ki je močno prizadela vlaganja, zlasti v javno infrastrukturo.

Menim, da se je EIB odzvala zelo hitro na izzive, ki jih je prinesla kriza, na primer s tem, da je odobrila financiranje Romuniji v skupnem znesku skoraj 1,5 milijard EUR za leto 2009. Ta posojila potrjujejo, na kako raznolike načine se banka vključuje v pospešitev procesa premostitve razvojnih vrzeli v popristopnem obdobju.

Kot so dejali moji kolegi poslanci, je velik del posojil namenjen podpori malim in srednje velikim podjetjem. Menim, da lahko boljši dostop teh podjetij do kapitala odigra ključno vlogo v spodbujanju evropskega gospodarstva in odpravljanju brezposelnosti. V tem smislu bi bilo koristno vsako leto oceniti dostopnost in učinkovitost teh posojil, da bi zagotovili večjo preglednost glede njihovega končnega cilja in izboljšali upravni postopek.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – Gospod predsednik, ploskati bi morali pomembni vlogi, ki jo Evropska investicijska banka igra v obnovi naših gospodarstev v večini naših držav v teh težkih časih. Za mojo domovino Litvo to zagotovo velja. EIB pomembno sodeluje v nacionalnem svežnju spodbud, zlasti pri izboljšavah financiranja malih in srednje velikih podjetij ter tudi financiranja obnovljivih virov energije in prometnih projektov.

Vseeno pa bi pozvala evropske vlade, da EIB zagotovijo pomembnejša pooblastila za posojanje našim sosedam, zlasti vzhodnim, ki tudi trpijo za posledicami krize in resnično potrebujejo posojila in vlaganja. Zlasti so potrebna vlaganja v težavne sektorje, kot so promet, okolje in nenazadnje tudi energetika. Zadnji je še posebej pomemben sektor, če upoštevamo probleme z energetsko infrastrukturo, ki …

(Predsednik je prekinil govornico.)

  Andrzej Grzyb (PPE). – (PL) Gospod predsednik, tudi jaz bi se želel toplo zahvaliti gospodu Maystadtu in Evropski investicijski banki ter tudi gospodu Deutschu, ki je pripravil poročilo.

Dejansko sta se med razpravo izluščila dva cilja: prvi je razvoj in drugi stabilizacija ali ravno obratno, vrstni red ni pomemben. V Evropski uniji in njenih državah članicah v glavnem razmišljamo o razvoju na področju kohezije. Tu želim še posebej izpostaviti vlogo, ki jo lahko igra financiranje sektorja malih in srednje velikih podjetij. V lizbonski strategiji smo že dejali, da brez sektorja malih in srednje velikih podjetij in brez regionalnega sodelovanja ne bomo mogli razviti kohezije.

Imamo države zunaj Unije, ki so sosede Evropske unije, to so države vzhodnega partnerstva, kjer brez pomoči Evropske investicijske banke – gospod Kowal je tudi govoril o tem in enako gospa Andrikienė – ne bo mogoče …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Paul Rübig (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospod Maystadt, zanima me, kakšen učinek ima razprava o Baslu III na banko in zlasti na Evropski investicijski sklad (EIS). Ali ste mnenja, da imamo potrebno kreditno sposobnost za zagotavljanje učinkovite podpore v gospodarski krizi, ali pa menite, da bi bilo treba našo kreditno sposobnost izboljšati? Kakšne priložnosti vidite v prihodnosti za to, da bi bilo v krizah, kot je sedanja, na voljo več tveganega kapitala? Podpora EIS je v težkih časih zelo pomembna zlasti za mala in srednje velika podjetja.

Želel bi se zahvaliti Evropski investicijski banki (EIB) za uspešno sodelovanje z EIS in zaradi dejstva, da je s svojo usmerjenostjo na mala in srednje velika podjetja, predvsem pa na vseevropska omrežja, dosegla velik napredek.

  Philippe Maystadt, predsednik Evropske investicijske banke. − (FR) Gospod predsednik, vsem govornikom bi se želel zahvaliti za njihove komentarje. Seveda si nekatera izpostavljena vprašanja zaslužijo podrobnejšo razpravo. Sedaj lahko ponudim samo nekaj odgovorov in vprašanja bom ločil na tista, ki zadevajo naše operativne prednostne naloge, in tista, ki zadevajo bolj nadzor in upravljanje.

Med našimi operativnimi prednostnimi nalogami je ena, ki ste jo mnogi med vami izpostavili, in sicer podpora, ki bi jo morali zagotavljati malim in srednje velikim podjetjem. To sta zlasti izpostavila gospa Győri in gospod Schmidt. Menim, da popolnoma upravičeno poudarjata pomen podpore malim in srednje velikim podjetjem.

Kot nedvomno veste, smo v letu 2008 začeli z novim produktom za posojila bankam za mala in srednje velika podjetja, ki nam omogoča učinkovitejše spremljanje uporabe posojenih sredstev. Zato vam lahko povem, da smo od zadnjega četrtletja leta 2008 to konca leta 2009 odobrili 21 milijard EUR posojil, od katerih jih je bilo dejansko porabljenih 16 milijard EUR. Poleg tega je bilo na koncu lanskega leta več kot 90 % teh sredstev že posojenih malim in srednje velikim podjetjem.

Zato menim, da lahko zagotavljamo precejšnjo podporo na ta način, in sicer prek poslovnih bank in posrednikov, med katerimi niso, kot je poudarila že gospa Győri, samo tradicionalne poslovne banke, ampak tudi regionalne banke in hranilnice. Razširili smo svoj nabor posrednikov.

Poskušamo tudi tesno sodelovati z našo podružnico, Evropskim investicijskim skladom, v skupnih ukrepih, kajti sklad lahko izdaja garancije za portfelj posojil, odobrenih malim in srednje velikim podjetjem. Gospa Auconie je predstavila zelo specifičen primer tega sodelovanja in hvaležen sem za njene besede podpore v zvezi s tem.

Druga operativna prednostna naloga, ki je pritegnila vaše zanimanje, je seveda konvergenca, in potrdim vam lahko, da si Evropska investicijska banka prizadeva še povečati svoje poslovanje v tako imenovanih konvergenčnih regijah. Tako boste videli, da se je v letu 2009 obseg naših posojil povečal bolj v novih državah članicah kot v starih. To je rezultat naših odločenih prizadevanj, da pripomoremo k zmanjšanju vrzeli med državami članicami, kajti to je dejansko pravi duh konvergence.

V zvezi s tem je pomembno, kot sta gospa Kadenbach in gospod Czarnecki še posebej poudarila, da dobro sodelujemo s Komisijo na področju uporabe strukturnih skladov, in lahko vam zagotovim, da to tudi drži.

Poleg tega smo skupaj s Komisijo zaključili več skupnih programov: JASPERS za zagotavljanje tehnične pomoči pri pripravi projektov, ki lahko pridobijo pomoč iz strukturnih skladov, JEREMIE, ki je izvirna ideja za spreminjanje strukturnih skladov v finančne instrumente z možnostjo obnavljanja (enake zneske lahko uporabimo večkrat), in nazadnje tudi JESSICA, ki je prav tako ideja za uporabo strukturnih skladov za financiranje prenove mest.

Tretje operativna prednostna naloga združuje energetiko in boj proti podnebnim spremembam. Morda bomo imeli priložnost za bolj poglobljeno razpravo o tem, zagotavljam pa vam, da je zamisel takšna, da več poudarka namenimo obnovljivim virom energije in energetski učinkovitosti – v skladu s strategijo, sprejeto na evropski ravni.

Gospod Lamberts je navedel številke za obdobje 2002–2008, vendar če pogledate najnovejše številke, zlasti za leto 2009, ugotovite, da se razmerje obrača, saj smo v letu 2009 financirali projekte v zvezi z obnovljivimi viri energije v vrednosti več kot 4 milijarde EUR, kar predstavlja več kot 70 % našega financiranja proizvodnje električne energije.

Nameravamo torej nadaljevati z obračanjem tega razmerja, in sicer z obsežnejšim financiranjem obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, in tu bi se želel zahvaliti gospodu Stavrakakisu, ki je v svojem govoru omenil program ELENA, ki je prav tako skupni program s Komisijo za nudenje tehnične pomoči na področju energetske učinkovitosti.

Glede energije bi še želel gospe Benarab-Attou povedati, da pri kombinaciji politik spoštujemo izbiro vsake države članice. Če se neka država članica odloči, da bo uporabila jedrsko energijo, EIB temu ne more nasprotovati, vendar pa potrjujem, da v primeru Jordanije razpravljamo samo o financiranju obnovljivih virov energije.

Odslej se bom na kratko posvetil samo nekaterim vprašanjem o nadzoru in upravljanju. Kar zadeva nadzor – gospod Audy je govoril o tem in pozna naše stališče – smo popolnoma odprti in v veliki meri našo uporabo evropskega proračuna že nadzoruje neodvisen odbor za revizijo iz Evropskega računskega sodišča, poleg tega pa tudi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in evropski varuh človekovih pravic. Menim, da smo že sedaj najbolj nadzorovana mednarodna finančna ustanova.

Ne glede na to pa priznavam, da bi bil bančni nadzor lahko koristen in zato smo popolnoma odprti za predloge v zvezi s tem, zlasti prek novega evropskega bančnega organa.

Kar zadeva Basel III, pa bi gospodu Rübigu preprosto povedal, da na tem področju zagnano delamo. Prezgodaj je še za mnenje o vplivu, ki bi ga ta lahko imel, saj smo šele v fazi posvetovanj o Baslu III in parametri še niso bili določeni.

Kar zadeva offshore finančna središča, bi gospodu Geierju rekel, da se za to temo zelo zanimamo. Če želi, lahko našo novo politiko podrobneje razložimo, v glavnem pa je naša najpomembnejša skrb ta, da preprečimo izogibanje davkov prek offshore finančnih središč.

Nazadnje pa še posebna točka, ki jo je omenil gospod Schmidt. Prav ima, še vedno lahko dosežemo napredek na področju enakosti spolov. Številka, ki jo je navedel, velja samo za vodilno osebje. Drži, da imamo premalo žensk med vodilnimi kadri EIB. Izvedli smo načrt ukrepov in upamo, da bomo v naslednjih nekaj letih to stanje popravili; zagotoviti pa mu želim, da imamo za to potrebno voljo in da želimo izboljšati današnje stanje, ki je resnično nesprejemljivo.

  Olli Rehn, Komisija. − (FI) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, rad bi se vam zahvalil za zelo profesionalno in konstruktivno razpravo, gospodu Deutschu pa za njegovo odlično poročilo.

Povedal bi tri stvari v zvezi s to zadevo. Prvič, prepričan sem, da bosta ta razprava in poročilo postavila trdno osnovo za takojšnje sprejetje zunanjih pooblastil Evropske investicijske banke. To je za nas pomembno, da lahko zagotovimo učinkovito izvajanje skupnih ciljev EU v zunanji politiki in razvojnem sodelovanju.

Drugič, Evropska investicijska banka je ključen partner Evropske komisije, zlasti če želimo doseči cilje Evrope 2020, še posebej na področju trajnostne rasti in zaposlovanja. EIB ima v rokah ključ za razvoj infrastrukture, inovativnosti in malih podjetij, in na tem področju sodelujemo tesno in brez težav.

Veliko vas je omenilo razmere v Grčiji, kar je razumljivo. Včeraj sem v imenu Komisije izrazil sožalje sorodnikom in prijateljem ljudi, ki so izgubili življenje v Atenah zaradi nasilja. Ostra razprava je značilnost demokracije, vendar pa nasilja nikoli ne smemo tolerirati in moramo za tovrstno obnašanje postaviti zelo stroge meje.

Komisija se dejavno vključuje v izgradnjo stabilizacijskega programa za grško gospodarstvo in sprejetje obsežnega finančnega reševalnega svežnja za podporo finančni stabilnosti po vsem območju evra in zagotovitev stabilnosti grškega gospodarstva. Konec prejšnjega tedna smo Evroskupini predlagali obsežen finančni reševalni sveženj in stabilizacijski program, vreden 110 milijard EUR. Finančni ministri Evroskupine so prejšnjo nedeljo sprejeli odločitev na podlagi predloga Komisije, ECB in MDS. Bila je težka, obenem pa tudi potrebna in odgovorna odločitev. Sedaj je najpomembnejše, da vsi nacionalni parlamenti svoje odločitve čim prej dorečejo. Jaz osebno sem prepričan v vašo podporo pri doseganju tega cilja.

Ne gre samo za Grčijo, ampak za stabilnost gospodarstva celotnega evrskega območja. Ključnega pomena je, da pogasimo ogenj v Grčiji, preden preraste v požar po vsej Evropi. Prepričan sem, da lahko uspemo, a le če bomo delovali odgovorno. Sedaj ni čas za nabiranje točk priljubljenosti: čas je za odgovorno in odločno ukrepanje. Evro ni samo tehnični dogovor: je morda najpomembnejši skupni politični projekt Evropske unije.

  Tamás Deutsch, poročevalec. – (HU) Gospod predsednik, predsednik Maystadt, komisar Rehn, dovolite mi, da izrazim svojo hvaležnost kolegom poslancem, predsedniku in komisarju za to dragoceno razpravo.

Pred glasovanjem mi dovolite, da na koncu svojega večmesečnega temeljitega in po mojem mnenju tudi dragocenega pripravljalnega dela podam tri pripombe. Kot je že pred več sto leti dejal Montecuccoli, uspešna vojna oziroma bojevanje uspešne vojne zahteva denar, denar in denar. Jasno je, da če želimo rešiti gospodarske probleme, ki nas vse pestijo, potrebujemo nova delovna mesta, nova delovna mesta in nova delovna mesta. Pomembno je, da si je Evropska investicijska banka to vedno postavila med svoje glavne cilje, današnja razprava pa nam tudi potrjuje, da bo pri doseganju teh ciljev še naprej delovala v partnerstvu z Evropskim parlamentom, Komisijo in Svetom.

Čutim, da so govori kolegov poslancev, ki Evropsko investicijsko banko pozivajo, naj več pozornosti nameni državam članicam, ki jih je kriza najhuje prizadela, pomembni. Verjamem, da tudi v tem pogledu trkamo na odprta vrata.

Nenazadnje pa, kar zadeva zunanja pooblastila Evropske investicijske banke, menim, da so govori na današnji plenarni razpravi, ki izpostavljajo pomembnost podpore in kreditiranja evropskih držav, ki mejijo na Evropsko unijo, prav tako pomembni. Omenjena je bila Ukrajina in tudi balkanske regije. Osebno se strinjam. Nenazadnje pa mi dovolite, da na koncu razprave omenim še dva gospoda. Ob takšnih priložnostih priznanje običajno prejmejo voditelji ustanov. Seveda bi čestital predsedniku Maystadtu za opravljeno delo, vendar pa naj se zahvalim tudi gospodu de Crayencourju in gospodu Britu, ki sta odlična partnerja Evropskega parlamenta, za njuno delo. Čisto za konec pa mi dovolite, da se zahvalim še svojim kolegom poslancem za sodelovanje. Prizadevanja so bila skupna, zato je tudi uspeh zasluga vseh.

  Predsednik. – Gospod Hans-Peter Martin je prosil za besedo zaradi osebnega omenjanja. Njegov rojak gospod Mölzer je omenil gospoda Hansa-Petra Martina, njegovo preteklost in njegovo ravnanje, zato ima v skladu s členom 151 pravico do odgovora.

Ti govori o osebnih omembah se ne smejo spremeniti v pingpong, v katerem ena oseba omenja drugo in druga omenja prvo, zato bom po govoru gospoda Martina to zadevo obravnaval, kot da je v celoti zaključena. Gospod Martin ima na voljo eno minuto in prosim ga, da se strogo drži člena 151 ter ga opozarjam, da ga bom po natanko eni minuti prekinil.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, žalostno je, da se moram na plenarnem zasedanju ukvarjati s tem. Povedati moram, da tisto, kar je povedal gospod Mölzer, ni res. Na poti sem me je resnično ozmerjal s psihopatom. V zadnjih letih mi je pogosto rekel, naj obiščem psihiatra. Na ta način delujejo skrajni desničarji. Lani je vodja Skupine socialdemokratov dejal: „Prepričan sem, da je Hein-Christian Strache nacist.“ To je človek, katerega stranki gospod Mölzer pripada in s katerim tesno sodeluje.

Resnično verjamem, da na podlagi tega, kar smo večkrat tukaj doživeli, ne bi smeli razpravljati samo o gospodarski krizi, finančni krizi in o tem, čemur sedaj lahko rečemo denarna vojna. Ukvarjati bi se morali tudi z nevarnim vzponom desničarskega radikalizma. Če bi sedeli tu zadaj, gospod predsednik, bi s svojimi političnimi izkušnjami prepoznali nevarne težnje, ki se ponovno pojavljajo na Madžarskem, v Avstriji in drugod. To je treba ustaviti, preden nam uide iz rok.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes ob 11.00.

Pisne izjave (člen 149)

  Liam Aylward (ALDE). – (GA) Evropska investicijska banka ima ključno vlogo v zvezi z malimi in srednje velikimi podjetji, ki skušajo preživeti trenutno gospodarsko krizo. Mala in srednje velika podjetja zagotavljajo 70 % evropskega zaposlovanja in imajo zaradi tega osrednjo vlogo v delovanju evropskega gospodarstva.

Največja težava, s katero se ta podjetja trenutno soočajo, je dostop do sredstev in kapitala. Osrednjo vlogo EIB pri zagotavljanju pomoči malim in srednje velikim podjetjem je treba pozdraviti, banko pa je treba podpreti v njenih prizadevanjih. V obdobju 2008–2011 je za mala in srednje velika podjetja zagotovljenih več kot 30 milijard EUR, več kot 50 000 podjetij v EU pa je bilo financiranih s strani EIB v letu 2009.

Pozdravljam priporočila v poročilu glede izboljšanja preglednosti sistema, kjer se posojila odobravajo prek finančnih posrednikov EIB. Finančni posredniki morajo ta posojila posredovati malim podjetjem. Sistem banke za spremljanje teh posojil je treba izboljšati in s tem zagotoviti učinkovitost teh posojil.

  Jim Higgins (PPE). – Resnično cenim nenehno podporo, ki jo Evropska investicijska banka (EIB) namenja Irski v gospodarski krizi. EIB se je na občudovanja vreden način odzvala na stroge likvidnostne omejitve in ostre kreditne pogoje, ki so privedli do hudih problemov v financiranju malih in srednje velikih podjetij in upada zaupanja v finančne trge. EIB je tudi igrala pomembno vlogo v Evropskem načrtu za oživitev gospodarstva, zlasti glede izboljšanega financiranja malih in srednje velikih podjetij, obnovljivih virov energije in čistega prometa. Ključnega pomena je, da EIB drzneje sprejema tveganja v svoji posojilni politiki do malih in srednje velikih podjetij, da bi tem podjetjem omogočila dostop do kapitala za tvegane projekte. Lani je EIB Irski zagotovila 1,02 milijardi EUR za šest dejavnosti, kar je največ, kar je Irska doslej prejela. Pozdravljam dejstvo, da se banke, ki delujejo kot posredniki, pogodbeno obvežejo, da bodo malim in srednje velikim podjetjem posodile dvakratni znesek posojila, ki so ga prejele od EIB, da se zagotovi, da prednosti financiranja EIB resnično pridejo v roke malim in srednje velikim podjetjem. Vseeno pa ta ureditev potrebuje strog nadzor, saj se mnoga mala in srednje velika podjetja na Irskem borijo za posojila irskih bank, ki so prejemnice posojil iz EIB.

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Leta 2008 je Evropska investicijska banka praznovala svoj 50. rojstni dan. Ves ta čas je znatno prispevala k razvoju integracije, uravnoteženemu in trajnemu razvoju ter gospodarski in socialni koheziji, in sicer s podpiranjem investicijskih projektov v Evropi in posojanjem javnemu in zasebnemu sektorju z uporabo finančnih trgov in lastnih sredstev. Leto 2008 je bilo prav tako začetek svetovne finančne in gospodarske krize, ki je opustošila evropsko gospodarstvo. Glede na omejeno likvidnost, strožjo posojilno politiko in kapitalske omejitve bank je Evropska investicijska banka priskočila na pomoč številnim ogroženim vlaganjem in projektom. Kot odziv na krizo je EIB v letu 2008 v precejšnji meri povečala svoj obseg posojil podjetjem. To je bilo izredno pomembno, zlasti za sektor malih in srednje velikih podjetij, ki ga je kriza izjemno hudo prizadela. Ker ta podjetja pri svojem dostopu do kapitala pogosto naletela na hude omejitve pri bankah, ki so bile do vratu v problemih, je bila zanje EIB zadnje upanje. Pozitivna vloga EIB v času krize je neizpodbitna. Vseeno pa je vredno razmisliti, kako bi sredstva, ki so banki na voljo, še bolje izkoristili. Najboljši način za to je, da poenostavimo zapleteno birokracijo in natančno opredelimo postopke.