Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 6. maj 2010 - Bruselj

4. Množična grozodejstva v nigerijskem mestu Jos v januarju in marcu (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je izjava Komisije o množičnih grozodejstvih v nigerijskem mestu Jos v januarju in marcu.

  Olli Rehn, član Komisije. − Gospod predsednik, z veliko žalostjo smo izvedeli, da je nekdanji predsednik Umaru Musa Yar’Adua sinoči umrl. Zelo veliko je prispeval k političnemu in demokratičnemu življenju v Nigeriji in s pomočjo svojih politik pripomogel k stabilnosti, zlasti v podregiji Zahodna Afrika.

V skladu z ustavo začasni predsednik Jonatan avtomatično postane trajni predsednik. Kot razumemo, bo kmalu zaprisegel, verjetno že nocoj, pri predsedniku nigerijskega vrhovnega sodišča. Od njega pa se pričakuje, da bo izpeljal zaprisego podpredsednika iz severa države, kar odpira nove špekulacije o politični sceni v Nigeriji.

Evropska unija je predan partner Nigerije in ji je v zadnjih težkih mesecih politične negotovosti ves čas nudila močno in konstruktivno podporo. Nasilni konflikti v Josu in sosednjih vaseh letošnjega januarja in marca, v katerih je bilo po poročanjih pomorjenih ali hudo ranjenih več sto državljanov, pa so še posebej uničujoči. Tisoči so ostali brez doma in so sedaj v taboriščih.

Tudi sam čutim zaskrbljenost, ki so jo spoštovani poslanci izrazili zaradi množičnih grozodejstev v mestu Jos, in želim vam potrditi, da se je EU nanje odločno odzvala.

Takoj ko so se pojavile novice o dogodkih v januarju in marcu, je Komisija stopila v stik z Mednarodnim rdečim križem v Nigeriji in drugimi lokalnimi agencijami, ki so potrdile, da so humanitarne potrebe večine žrtev zadovoljene in da so bolnišnice sposobne oskrbeti nove ranjene. EU je bila prva med mednarodnimi partnerji Nigerije, ki je javno izrazila svoje stališče o nasilju.

Januarja je visoka predstavnica/podpredsednica Catherine Ashton pripravila skupno izjavo s Hillary Clinton, Davidom Milibandom in Bernardom Kouchnerjem ter izrazila globoko obžalovanje zaradi nasilja in tragične izgube življenj. Vse stranke smo pozvali k vzdržnosti in iskanju miroljubnega načina za reševanje sporov, zvezno vlado pa smo pozvali, da storilce nasilnih dejanj privede pred sodišče. EU je izdala še deklaraciji o Nigeriji v februarju in marcu ter izvedla diplomatsko demaršo z nigerijskim Ministrstvom za zunanje zadeve, da bi na ta način obsodila zadnje izbruhe nasilja.

EU je zahtevala, da zvezna vlada Nigerije opravi celovito preiskavo vzrokov za zadnje izbruhe nasilja in storilce nasilnih dejanj privede pred sodišče. V zadnjih 10 letih je zaradi nasilnih konfliktov v Nigeriji umrlo več kot 14 000 ljudi, več kot tri milijone pa je razseljenih znotraj države.

Muslimanske ali krščanske skupnosti ni mogoče opredeliti zgolj kot agresorja ali žrtev, kajti v preteklosti sta obe igrali obe vlogi. Očitno je, da konflikt vedno nastane med izredno revnimi ljudmi. Konflikti, ki naj bi bili po navedbah versko motivirani, pogosto izbruhnejo zaradi drugih vzrokov, vključno s konflikti med tradicionalnimi voditelji, bitkami med skupnostmi za zemljo in naravne vire, političnimi obračuni ter napetostmi med državo in zveznimi oblastmi. Verske razlike pogosto spodbujajo in poglabljajo obstoječe razlike, ki vodijo v večje konflikte.

Ukrepi, ki jih izvajata EU in Nigerija, so preplet diplomacije in dolgoročnega razvojnega sodelovanja. V okviru ERS podpiramo razvojno sodelovanje v Nigeriji. Dva najpomembnejša sektorja sta mir in varnost ter upravljanje in človekove pravice. Z rednim političnim dialogom z Nigerijo v skladu s sporazumom iz Cotonouja tudi dejavno spodbujamo mir in varnost, z Nigerijo prav tako vzdržujemo reden dialog o človekovih pravicah in demokratičnih načelih, vključno z etnično, versko in rasno diskriminacijo.

Nazadnje pa menim, da je ključnega pomena, da ostanemo pozorni na ponovne izbruhe nasilja med skupnostmi v Nigeriji. Predlagam, da ga obravnavamo kot prednostno nalogo za dialog na naslednjem ministrskem srečanju EU in Nigerije letošnjo jesen.

  Gay Mitchell, v imenu skupine PPE. – Gospod predsednik, naj se pridružim komisarju in izrečem sožalje prebivalcem Nigerije ob smrti predsednika Umaruja Yar’Adue.

Nedavni izbruhi nasilja v Nigeriji so odraz širšega problema, s katerim se država sooča. Incidenti v Josu, mestu z nasilno preteklostjo, so zelo zaskrbljujoči. Mesto leži na križišču med muslimanskim severom in krščanskim jugom – zaradi tega mnogi verjamejo, da incidenti temeljijo zgolj na verskem sovraštvu.

V našem skupnem predlogu resolucije smo pozvali k širši preiskavi osnovnih vzrokov konflikta. Ker sem doma na Irskem, vem, da so ljudje predolgo govorili o konfliktu na Severni Irski kot o konfliktu med katoliki in protestanti, dejansko pa je bila zadeva precej bolj subtilna in je bil srž problema v precej resnejših vprašanjih, vključno z vprašanji državljanskih pravic.

Nujno je, da se izogibamo poenostavljenim trditvam, da so ta okrutna pobijanja rezultat izključno verskega sovraštva. Preden naredimo zaključke, moramo upoštevati socialne, politične in gospodarske dejavnike. Etnično rivalstvo med ljudstvoma Hausa in Berom je treba tudi upoštevati kot dejavnik nasilja. Poboji so storjeni na podoben način in so posledica predhodnih konfliktov v letih 2001, 2004 in 2008. Že v preteklosti so spore reševali z nasiljem in to je ponovno prevladalo nad dialogom.

Izredno veliko razočaranje je, da v država, kot je Nigerija, ki je osma največja proizvajalka nafte na svetu, tako velik odstotek ljudi živi pod pragom revščine. Samo z zagotovitvijo miru, varnosti, demokracije in politične stabilnosti se lahko Nigerija izkoplje iz revščine in ustvari blaginjo in socialno pravico, ki bo ljudi odvračala od uporabe nasilja pri reševanju konfliktov.

Pozivam Komisijo, da nadaljuje svoj dialog z Nigerijo v skladu s sporazumom iz Cotonouja, da preuči osnovne vzroke za konflikt in nudi vso pomoč, ki je potrebna za zagotovitev, da se ta grozodejstva ne ponovijo.

  Thijs Berman, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, naša skupina S&D se pridružuje komisarju Rehnu in izreka sožalje ob smrti nigerijskega predsednika Umaruja Yar’Adue.

Nasilje med muslimanskim in krščanskim prebivalstvom v nigerijskem mestu Jos letošnjega januarja in marca kaže na napete in eksplozivne razmere v tej regiji. Čeprav očiten razlog na videz tiči v verski razsežnosti, pa se moramo osredotočiti tudi na druge, globlje vzroke, kot je pravilno poudaril že kolega Gay Mitchell. Ključnega pomena je to, da v regiji primanjkuje virov in da različne skupine nimajo enakega dostopa do teh virov. Obenem je tudi boj za rodovitno kmetijsko zemljo pomemben osnovni vzrok za nasilne konflikte med krščanskimi in muslimanskimi naseljenci. Domorodni kmetje se počutijo ogroženi zaradi priseljencev, ki iščejo pašnike za svojo živino.

Zato pozivamo k obsežnejši preučitvi vzrokov za konflikt. Če ne bomo storili ničesar glede revščine in diskriminacije, se bodo ti konflikti nadaljevali. To pomeni, da celotno prebivalstvo potrebuje enake priložnosti in enak dostop do osnovnih dobrin, kot sta ustrezna izobrazba ali dostop do politične moči. Dolgoročno in trajno rešitev lahko najdemo samo tako, da upoštevamo vse te dejavnike. Pozivamo k poštenemu in preglednemu pregonu storilcev nasilnih dejanj, zgroženi pa smo nad novico, da lokalni guvernerji grozijo z usmrtitvijo na smrt obsojenih zapornikov, da bi zmanjšali prezasedenost nigerijskih zaporov, kjer ljudje čakajo več let, da sploh pridejo pred sodnika. Nigerijski državni guvernerji bi bolje storili, če bi se lotili velikega števila temeljnih problemov v kazenskem pravosodju. Samo tako bodo storilci nasilnih dejanj deležni poštenega in preglednega sojenja.

  Charles Goerens, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, pravkar smo izvedeli za smrt predsednika Umaruja Yar'Adue. V imenu moje skupine želim izreči sožalje ob prezgodnji smrti predsednika Nigerije.

Umrl je v času, ko se je razkol med muslimani in kristjani še posebej strašljivo zaostril. 200 kristjanov, pobitih v regiji Jos, je razlog za sedanjo resolucijo. To barbarstvo bi lahko premlevali v nedogled, pa bi vsakič znova ugotovili, da nedvomno izhaja iz verskega razkola. Ponovno bi ugotovili, da revščina vse samo še poslabšuje. Med drugim je to rezultat nesposobnosti političnih oblasti, da odpravijo korupcijo. Lahko bi ponovno omenili spore zaradi pomanjkanja nekaterih naravnih virov, zlasti rodovitne zemlje v tej regiji, kot tudi spremenjeno podnebje, ki poslabšuje dejavnike, ki sem jih pravkar omenil.

Kaj lahko stori Evropska unija v takšnih okoliščinah?

Seveda lahko citira člen 8 sporazuma iz Cotonouja, da okrepi dialog s političnimi oblastmi te države. To bomo storili.

Lahko tudi obsodimo grozodejstva. To bomo storili v tej resoluciji.

Lahko seveda obžalujemo dejstvo, da ta bogata država – vodilna izvoznica nafte v Afriki – ni sposobna vlagati svojega bogastva v odpravo revščine.

Dejansko lahko storimo vse, kar je treba; lahko vse to obsojamo znova in znova. Mislim, da žarek upanja obstaja, Nigerija pa mora sama voditi gibanje, ki bo državo spravilo nazaj v pravo smer. Začasni predsednik Goodluck Jonathan ima vse potrebne lastnosti za pogumen boj proti problemom, ki sem jih pravkar omenil.

Država mora sama sebe spraviti na noge in mislim, da so ljudje takega kova redki. Zaželeti mu moramo srečo in prodornost ter podpreti to izjemno osebnost, ki je začasni predsednik te države.

  Nicole Kiil-Nielsen, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze prav tako izreka sožalje, ki so ga pravkar izrazili kolegi poslanci.

Iskreno podpiramo resolucijo o množičnih grozodejstvih v Nigeriji, ki žal predstavljajo samo en vidik temačne slike na področju človekovih pravic v tej državi.

V tem času, ki mi je dodeljen, bi želela govoriti o nigerijskih zaporih, polnih zapornikov, katerih pravice so sistematično kršene. Po podatkih poročila organizacije Amnesty International za leto 2008 65 % zapornikov v tej državi nikoli ni bila dokazana krivda za kakršen koli zločin. Nekateri na sojenje čakajo že 10 let.

Problemi so takšni, da Nigerija nima druge izbire, kot da jih prizna in obljubi, da bo reformirala sistem. Še vedno čakamo na to reformo.

Svoj govor osredotočam na zapore, kajti sedanje razmere so nas ponovno opomnile na to, kako malo je vredno življenje človeka v Nigeriji, še toliko bolj v zaporu.

Nacionalni gospodarski svet Nigerije je objavil svoj načrt za usmrtitev več sto na smrt obsojenih zapornikov, da bi zmanjšali prezasedenost zaporov: pobijanje zaradi prenatrpanosti. Nič ni bolj šokantnega od tega, zlasti ker lahko z gotovostjo trdimo, da je veliko teh na smrt obsojenih zapornikov nedolžnih in večina ni imela pravice do pravičnega sojenja, še toliko bolj pa zato, ker je februarja 2009 nigerijski zvezni minister za zunanje zadeve pred Združenimi narodi izjavil, da njegova država uveljavlja de facto moratorij na smrtno kazen.

Zato bom med glasovanjem vložila ustno spremembo, da javno obsodim to nedavno sprejeto potezo več nigerijskih guvernerjev.

  Peter van Dalen, v imenu skupine ECR. – (NL) Gospod predsednik, v imenu moje skupine bi rad izrekel sožalje nigerijskemu ljudstvu ob smrti njihovega predsednika.

Gospod predsednik, grozodejstev, storjenih v Josu in njegovi okolici, ni mogoče opisati, na žalost pa ne gre za osamljene primere. Ponavljali se bodo tudi v prihodnje, če ne bo nič ukrenjeno. Nasilje se še vedno pojavlja, skoraj vsak dan, in kristjani so večinoma žrtve.

Nigerija mora storiti štiri stvari. Prvič, brez odlašanja mora odpreti neodvisno preiskavo in preučiti vlogo vojske, ki državljanom očitno ni znala nuditi učinkovite zaščite. Drugič, storilce mora sodno preganjati. Grozljivi dogodki te vrste se ne smejo tolerirati. Tretjič, spodbuditi mora dialog med etničnimi in verskimi skupinami. Četrtič, poiskati mora rešitev za napetosti med različnimi skupinami prebivalstva, ki si lastijo iste predele zemlje.

Evropa mora seveda Nigeriji pomagati pri teh ukrepih, vendar mora tudi pritisniti na državo, kajti spirala nasilja se mora dokončno ustaviti.

  Marie-Christine Vergiat, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi sama želim kot drugi poslanci izreči sožalje nigerijskemu ljudstvu ob smrti njihovega predsednika.

Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice ne bo glasovala za predlog skupne resolucije, ki nam je bila danes predstavljen, in noče imeti nič s tem.

Dejansko verjamemo, da se resolucija, v nasprotju z nekaterimi stvarmi, o katerih sem vas pravkar slišala govoriti, v resnici ne loteva vzrokov ponavljajočega se nasilja v tej državi in jih samo delno obravnava, čeprav javno obsojamo to nasilje in dejansko zahtevamo, da storilci kazensko odgovarjajo.

Nigerija je čudovita afriška država, z bogato posvetno zgodovino, s svojimi 140 milijoni prebivalcev pa je daleč najgosteje naseljena država na celini. Lahko bi celo rekli, da bi morala biti bogata država, saj so tam odkrili naftna polja. Po višini BDP je v Afriki na drugem mestu, za Južnoaftriško republiko in pred Alžirijo. Vendar pa večina njenega prebivalstva živi pod pragom revščine in Nigerija je edina država z bogatimi zalogami nafte na svetu, ki ima proračunski primanjkljaj.

Najbolj ironično pa je to, da Nigerija uvaža skoraj vse naftne derivate, ki jih njeno gospodarstvo potrebuje, ker nima rafinerijskih zmogljivosti. Poudariti je treba, da so tri njene glavne rafinerije nedelujoče in, kar je še huje, da je njena proizvodnja nafte v zadnjih letih precej upadla zaradi nenehnih napadov na naftna črpališča.

Zakaj je Nigerija v tej situaciji?

Zato ker je ta država očiten primer plenjenja afriških virov s strani nekaterih mednarodnih podjetij, v tem primeru naftnih družb, zlasti pa ene družbe, ki v sodelovanju z nekaterimi našimi vladami izkorišča 40 % nigerijske nafte.

Te družbe postavljajo in odstavljajo vlade v skladu s svojimi potrebami in na škodo prebivalstva v tej državi in njegovih potreb. Delta reke Niger, katere flora in favna sta bili nekoč med najlepšimi na svetu, je postala pravo smetišče. Razlog ni samo v pridobivanju nafte, ampak tudi v tem, da je vsak mesec v pristanišče pripeljanih 500 zabojnikov, polnih najrazličnejših strupenih odpadkov, ki se odvržejo na ogromna odprta odlagališča.

Nigerija je med najbolj skorumpiranimi državami na svetu. Sponzorji uspešnih hunt so si v žepe natlačili več kot 325 milijard EUR od 400 milijard EUR, ki jih država zaslužila z nafto. Kje so ti dolarji? Na bančnih računih v Švici, Združenem kraljestvu in Franciji.

Osebno menim, da je to nedopustno, in občutek imam, da je resolucija, ki jo sprejemamo, nedorasla izzivom, ki jih izraz mednarodne solidarnosti Evropske unije Afriki zajema.

  Fiorello Provera, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vemo, kako težko je vzpostaviti miroljubno sobivanje različnih verskih skupin v Nigeriji, zlasti v odnosih med kristjani različnih veroizpovedi in muslimani. Kot nas opominja tudi resolucija, o kateri bomo glasovali, so razmere izredno kritične: od konca vojaške vladavine v letu 1999 je bilo v verskih ali etničnih konfliktih ubitih več kot 14 000 ljudi. Govori se o več kot 500 smrtnih žrtvah v preteklih treh mesecih.

Na žalost pa Nigerija ni edina država s konflikti in napetostmi med verskimi skupinami. Zato bi bilo zaželeno, da bi Evropskega parlament pripravil letno poročilo o verski svobodi po vsem svetu, ki se na strukturiran način odziva na problem, ključnega pomena za stabilnost veliko držav. Sklicujem se na izjavo komisarja Rehna, ki ga osebno zelo cenim, v kateri pravi, da je Nigerija zelo revna država: to ne drži, Nigerija je zelo bogata država, vendar pa jo k tlom tišči skorumpiran in nesposoben vladajoči sloj, ki je izropal vire države in spravil v revščino več milijonov državljanov.

To je pravi problem, zato je socialna in gospodarska obnova v tej državi, kot tudi v mnogih drugih afriških državah, odvisna od tega, ali država dobi nov vladajoči sloj, ki spoštuje potrebe državljanov.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, potem ko bo svetovno nogometno prvenstvo v Južnoafriški republiki mimo, bo Nigerija ponovno v središču naše afriške politike. To je velika, bogata država z velikimi socialnimi neenakostmi. Seveda se je znašla tudi sredi konflikta med kitajsko in evropsko potjo k globalizaciji. Trdno sem prepričan, da moramo ostati na evropski poti, kar pomeni nasprotovanje zlorabam in kršitvam človekovih pravic ter tudi pridobivanje tistih ljudi, ki so bili zaprti, za partnerje, ne pa skorumpiranih voditeljev nekaterih klik in skupin v vladi, ki nam prinašajo le kratkoročne koristi. V tem primeru moramo podpreti resolucijo in tudi tisto, kar je povedala gospa Vergiat. Njen domet je dovolj velik, pomembno pa je, da se EU zavzema za človekove pravice. Ne smemo tolerirati tistega, kar namerava Kitajska storiti v Nigeriji, in niti njenega nespoštovanja človekovih pravic.

  Mario Mauro (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nasilje ne rešuje konfliktov, samo povečuje njihove tragične posledice. Ne samo da je nasilje napačno, nemoralno, nepravično in nehumano, ampak se tudi ne splača: ne prinaša koristi. To je najmanj učinkovit način iskanja rešitve za probleme, ki prizadenejo celotno regijo, kajti če element, ki sproži nasilje med krščansko manjšino in muslimani, ni samo verski fundamentalizem, ampak tudi pomanjkanje gospodarskega razvoja, ki povzroča zamere in napetosti med različnimi etničnimi skupinami, potem mora Evropska unija skupaj z Afriško unijo in celotno mednarodno skupnostjo zvezno vlado Nigerije (ki je odgovorna za veliko vidikov te situacije) pripraviti do tega, da dojame, da je spodbujanje civiliziranega in miroljubnega sobivanja različnih etničnih pripadnikov in skupin v državi dejavnik prednosti za vse in za celotno prebivalstvo.

Poleg vzpostavitve ustreznega preiskovalnega sistema, kot so mnogi zahtevali, in zatrtja odgovornih za grozljivo prelivanje krvi v preteklih mesecih – upam si reči tudi v preteklih letih – je treba prevzeti tudi vsakršno možno pobudo za podporo dialogu med različnimi etničnimi in verskimi skupinami po eni strani ter po drugi strani za postavitev novega vladajočega sloja, kot so že mnogi predlagali.

S to resolucijo upamo, da bomo končno razjasnili, da je rešitev za konflikte, zlasti za državo, kot je Nigerija, ki je tako bogata s surovinami – še posebej z nafto –, v izboljšanju dostopa do virov in njihovi boljši razdelitvi; verjamem, da lahko sporazum, podpisan 12. decembra 2009 med Zvezno republiko Nigerijo in Evropsko komisijo, predstavlja močno spodbudo v to smer.

Danes pa je varnost odvisna od neštetih problemov v tej državi, kjer glavna grožnja ni konflikt sam po sebi, ampak razlogi, ki so ustvarili in sprožili konflikt: tu moramo ukrepati, če želimo pomagati Nigeriji na njeni poti k pravemu gospodarskemu in demokratičnemu razvoju.

  Corina Creţu (S&D). – (RO) Tudi sama se pridružujem vsem tistim, ki so izrekli sožalje nigerijskemu ljudstvu ob sinočnji smrti njihovega predsednika.

Na žalost se je zaradi tega pojavil nov dejavnik tveganja, poleg že obstoječih napetosti: neobstoj središča oblasti v državi, ki jo nasilje hudo pretresa. Kot vam je znano je bilo v začetku tega leta pomorjenih več kot 300 muslimanov. Niti dva meseca pozneje so v samo dveh urah umorili podobno število kristjanov. Trenutno so samo vojaške sile na ulicah tiste, ki preprečujejo načrtovano maščevanje nekaterih kristjanov in muslimanov.

Po mojem mnenju je glavni problem v tem trenutku, kako ohranjati red, da se preprečijo nova grozodejstva. S tem v mislih pozivam k mednarodni prisotnosti. Drugič, pojavlja se problem nekaznovanosti, ki velja na splošno na vseh afriških območjih konfliktov. Takoj ko bo vse večje število množičnih zločincev aretiranih in obsojenih, bomo nasilje upadlo. Mednarodna skupnost mora ponovno sodelovati na specifičen način. Dokazala je, da je občutljiva na probleme na Balkanu in Srednjem Vzhodu, noče pa videti trpljenja v Afriki.

  Charles Tannock (ECR). – Gospod predsednik, živo se spominjam, ko sem kot deček na televiziji videl grozljive podobe državljanske vojne v nigerijski regiji Biafra. Po štiridesetih letih se je na žalost bore malo spremenilo. Grozljivi prizori iz Josa, kjer je bilo več sto nedolžnih ljudi brutalno poklanih, nas opominjajo, da je Nigerija kronično nestabilna država.

Videti je, da so etnične, verske – zlasti med kristjani in muslimani –, plemenske, kulturne in gospodarske napetosti postale že značilnost Nigerije. Sedanja negotovost zaradi včerajšnje smrti predsednika – izrekam sožalje nigerijskemu ljudstvu – bodo nedvomno pripeljale do boja za oblast, kar bo stopnjevalo nestabilnost v tej veliki afriški državi. Zaskrbljen sem torej zaradi dolgoročne trajnostnosti Nigerije kot unitarne države. Nekateri, vključno s samosvojim libijskim predsednikom Gadafijem, so kontroverzno predlagali, da bi se morala Nigerija razdeliti na dva dela. Seveda je videti, kot da je Sudan – ki je še ena od držav, razdeljenih na muslimanski sever in krščanski jug – pripravljen, da se naslednje leto razdeli na dva dela. Ta verjetna delitev bo pomenila precedens, da kolonialne meje v Afriki niso več nedotakljive, kar bo sprožilo številna zanimiva vprašanja o prihodnosti Afrike.

  Joe Higgins (GUE/NGL). – Gospod predsednik, ta grozljiv pokol v zvezni državi Plateau v Nigeriji januarja in marca je povzročil več sto nedolžnih žrtev, med katerimi je zelo veliko žensk in otrok. Čeprav so sektaške in plemenske delitve dejavniki tega in drugih grozljivih pokolov, pa moramo prave vzroke poiskati globlje.

Preteklo kolonialno vmešavanje in brutalno osvajanje Afrike, ki je pogosto izkoriščalo razkole med skupnostmi in plemeni, je pustilo trajno zapuščino. Pred kratkim je analiza novic BBC pokazala, da analitiki kljub temu, da do nasilja prihaja med muslimani in kristjani, ugotavljajo, da so osnovni razlogi politični in gospodarski, pri čemer mislijo na izredno revščino večine nigerijskega ljudstva in odkrito korupcijo vladajočih elit.

Nigerija je po svojih naravnih virih in rudninah, vključno z nafto, ena najbogatejših držav na svetu. Žal pa skorumpirane lokalne elite in tuje multinacionalke, vključno z družbo Shell Oil, poberejo levji delež tega bogastva in dopuščajo, da pretežen del nigerijskega ljudstva živi v izredni revščini. Podpiram svoje kolege iz socialdemokratskega gibanja v Nigeriji, ki zahtevajo, da se bogastvo Nigerije prenese v javno last in pod demokratičen nadzor večine prebivalstva, delavcev in revnih. S pomočjo tega bogastva je mogoče zgraditi dostojno življenje za vse ljudi Nigerije in tako tudi premostiti medverske razkole. Edina druga možnost je razpad Nigerije in nadaljevanje barbarskih grozodejstev nad ljudmi.

  Filip Kaczmarek (PPE). – (PL) Gospod predsednik, Nigerija je pomembna država – zelo pomembna država. Zato nas zanima, kaj se je zgodilo 7. marca v bližini mesta Jos.

Problem v osrednji Nigeriji ni samo ta, da so bili pobiti ljudje kristjani, kajti januarja letos so bili pobiti tudi muslimani. V primeru Nigerije se verskim delitvam pridružujejo še številne druge delitve, od katerih so bile nekatere že omenjene: gospodarske, etnične in socialne. Vendar pa obstajata še dve drugi vrsti delitve: zgodovinska – kajti v tem delu države kristjani veljajo za domačine, muslimani pa za prišleke, kljub temu, da tam živijo že dve ali tri generacije – in celo politična. Praviloma kristjani podpirajo Ljudsko demokratsko stranko, muslimani pa opozicijsko Vsenigerijsko ljudsko stranko. Zato obstaja zelo veliko razhajanj in teh dogodkov ne smemo obravnavati kot očitne primere verskega preganjanja.

Nigerijska ustava zagotavlja versko svobodo: svobodo spovedi, svobodo čaščenja in pravico do spremembe lastne vere. Morda menite, da je sklicevanje na nigerijsko ustavo naiven pristop, vendar pa bi vas želel spomniti, da so vrednote, ki izhajajo iz najstarejše napisane ustave – ameriške – in najstarejše napisane ustave v Evropi – poljske – še vedno veljavne in imajo trajno vrednost. Zato pozivamo zvezno vlado Nigerije, guvernerje in lokalne oblasti, da rešijo ta problem, ne samo v imenu naših vrednost, ampak tudi v imenu vrednot in načel iz njihove lastne ustave. Menim, da je pomembno, da jih opomnimo na njihove lastne dokumente.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – Gospod predsednik, želim izraziti svoje globoko obžalovanje zaradi nasilja, ki je izbruhnilo na območju mesta Jos in povzročilo smrt več sto ljudi. To je samo primer več, ki dokazuje, kako pomemben je proces sprave, ki ga je treba vzpostaviti, da se doseže miroljubno sobivanje severnega muslimanskega prebivalstva in južnega krščanskega.

Rada bi vas opozorila, da so grozodejstva večinoma posledica trpljenja in zatiranja tistih prebivalcev, ki živijo na območjih, bogatih z nafto, in nimajo nobene koristi od splošnega razvoja države. Pozivamo nigerijske oblasti, da zagotovijo enakomernejši in bolj demokratičen razvoj vseh družbenih skupin v državi ter zaščito in izvajanje osnovnih človekovih pravic. Nazadnje pa želim danes izreči tudi sožalje nigerijskemu ljudstvu ob smrti njihovega predsednika.

  Cristian Dan Preda (PPE). – (RO) Tudi sam se pridružujem vsem tistim, ki so izrekli sožalje nigerijskemu ljudstvu ob smrti njihovega predsednika Umaruja Yar’Adue.

V svojem govoru želim izpostaviti dvoje. Najprej naj začnem z izjavo Nigerijca, ki so ga vprašali za mnenje, kaj je vzrok za zlo v tej državi. Zelo jasno je povedal: „Vidimo, da so ljudje, ki so odgovorni za grozodejstva in zločine, obtoženi, nato pa izginejo v glavno mesto in ne vidimo jih nikoli več“. Z drugimi besedami, nobene javne odgovornosti ni za storjene zločine.

Drugič, želim poudariti, da moramo upoštevati verske vidike konflikta. Veliko govornikov doslej je reklo, da gre sicer za verski vidik, vendar pa je v glavnem vse povezano s socialnimi in gospodarskimi zadevami. Dejansko je začasni predsednik Goodluck Jonathan ta vidik upošteval in je verske voditelje povabil k dialogu. Pri tem ga moramo podpreti.

  Andrzej Grzyb (PPE). – (PL) Gospod predsednik, prizori, ki smo jih nedavno videli na različnih televizijskih programih, so bili šokantni. Prizori nekakšnega zmagoslavnega prikazovanja umorjenih v mestu Jos in v njegovi okolici so bili šokantni. Kot je dejal gospod Mauro, za nasilje ni opravičila, kajti nasilje je samo po sebi zlo. Kot evropska družba in kot poslanci Evropskega parlamenta ne smemo ignorirati tega, kar se je zgodilo. Zato z vsem srcem podpiram resolucijo.

Ne glede na vzroke, ki so srž konflikta in nanje gledamo kot na ozadje nasilja, se želimo odzvati, tako da bodo v Nigeriji, državi, ki nam je ne glede na vse draga, človekove pravice in državljanske svoboščine spoštovane. Ob tej priložnosti bi tudi izrazil sožalje nigerijskemu ljudstvu ob smrti njihovega predsednika.

  Olli Rehn, član Komisije. − Gospod predsednik, hvala za današnjo zelo resno in odgovorno razpravo. Veliko vas je izpostavilo kompleksnost družbenih problemov v Nigeriji. Strinjam se z vami, Komisija pa se zaveda zapletenosti teh problemov. Še naprej gojimo svoje predano partnerstvo z Nigerijo in lahko se samo strinjam z vami, kako pomembno se je boriti proti korupciji in nekaznovanju, kajti korupcija je žal globoko ukoreninjena in zavira družbeni napredek in demokratičen proces v tej državi, bogati z naravnimi viri, ter tako škoduje življenju navadnih ljudi.

Nigeriji dajemo močno in konstruktivno podporo. Uporabljamo velik razpon instrumentov, od diplomacije do razvoja, Komisija pa z diplomatskimi sredstvi, ki jih ima na voljo, svojo pozornost še naprej posveča zajezitvi nasilja v Nigeriji.

Naslednji forum, kjer bomo to zelo pomembno vprašanje obravnavali na visoki ravni, je ministrsko srečanje med EU in Nigerijo letošnjo jesen, in takrat se bomo tej zadevi prav gotovo posvetili.

  Predsednik. – Naj končam razpravo z obvestilom, da sem prejel sem sedem predlogov resolucij⁽¹⁾ na podlagi člena 110(2).

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes ob 11.00.

Pisne izjave (člen 149)

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Že preveč dolgih let je to ozemlje, ki ima toliko naravnih virov, prizorišče ravno tolikšnega števila humanitarnih tragedij, množičnih pobojev in medetničnih spopadov zaradi gospodarskih in družbenih razlogov. Vseeno bi želela spomniti na besede katoliškega misijonarja, ki je živel in delal v Nigeriji: oče Piero Gheddo je pred kratkim povedal, da so bili še 20 let nazaj odnosi med muslimani in kristjani na osrednjih in severnih območjih Nigerije nedvomno težki in zaznamovani z oblikami protikrščanske diskriminacije, vendar pa nikoli niso dosegli tako množičnega nasilja, kot smo mu bili priča v zadnjem desetletju. Vendar pa je duhovnik pojasnil, da je krivda za to, da se je situacija v zadnjih letih še poslabšala, tudi v širjenju vpliva islamskega ekstremizma, ki ga odraža ideologija Al Kaide, v Nigeriji, zlasti v 12 državah na severu, ki so sprejele šeriatsko pravo kot veljavno pravo. Zato se strinjamo, da različne etnične skupine v Nigeriji v svojih različnih veroizpovedih najdejo idealen izgovor za izvajanje masovnih zločinov nad drugimi. Vseeno pa moramo upoštevati, da je bila ta gosto naseljena afriška država, ki je že dolga leta žrtev neprekinjene politične nestabilnosti, v zadnjih letih priča valu islamskega ekstremizma, ki ga ne smemo ignorirati.

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki. – (PL) Če je najvišja vrednota Evropske unije pravica do samoodločbe oziroma, z drugimi besedami, pravica do spoštovanja načel in vrednot lastne vesti, potem bi morali vse oblike netolerance in sovraštva, ki neposredno vodijo v umore in pokole zaradi rase, etnične pripadnosti ali vere, takoj in odločno obsoditi. Vendar pa ta obsodba ne bi smela biti omejena samo na besede. Vključevati bi morala ukrepe, ki bodo zagotavljali miroljubno sobivanje v prihodnosti.

  Zbigniew Ziobro (ECR), v pisni obliki. – (PL) Gospod predsednik, bi želel izraziti svojo globoko žalost ob novici o nemirih v nigerijskem mestu Jos v januarju in marcu, v kateri je umrlo več sto kristjanov in muslimanov. Ne smemo pozabiti, da se takšni grozljivi dogodki v Josu niso zgodili prvič. Boj med pripadniki obeh ver poteka že od leta 2001. Dejstvo, da ta napetost, ki se občasno sprevrže v odkrite konflikte, traja že desetletje, potrjuje pomembno vlogo, ki jo mora igrati država pri spodbujanju procesa sprave. Zapleteno ozadje konflikta kaže na globino razkolov. Nigerijski kristjani in nigerijski muslimani se ne razhajajo samo v veri. Na vrhu osnovne delitve je zgodovinska delitev, kajti v regiji, kjer se pojavljajo nemiri, veljajo kristjani za domačine, muslimani pa za tujce. Ti delitvi se odražata tudi v podpori kristjanov in muslimanov različnim političnim skupinam, kar je nekakšno podaljšanje konflikta. Da pa zgodbo nekoliko skrajšam, naj povem, da konflikt izvira iz verskih razlik in nesposobnosti oblasti ali njene nezmožnosti zagotoviti miroljubno sobivanje obeh skupin. Letos jeseni bo potekalo ministrsko srečanje med EU in Nigerijo in menim, da bi moral biti ta problem na dnevnem redu. Poleg tega bi si morala Komisija po svojih močeh prizadevati, da uporabi razpoložljive instrumente diplomacije in izboljša razmere v Nigeriji.

(Seja je bila med čakanjem na začetek glasovanja za nekaj minut prekinjena.)

PREDSEDSTVO: GOSPOD ROUČEK
podpredsednik

(1) Glej zapisnik.