Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2167(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0100/2010

Razprave :

PV 05/05/2010 - 26
CRE 05/05/2010 - 26

Glasovanja :

PV 06/05/2010 - 7.9
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0155

Razprave
Četrtek, 6. maj 2010 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

12. Obrazložitev glasovanja (nadaljevanje)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Ostanejo nam še tri obrazložitve glasovanja.

 
  
  

Poročilo: Andrea Cozzolino (A7-0100/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). Gospod predsednik, pozdravljam dejstvo, da se skupno število nepravilnosti pri uporabi evropskih skladov, zmanjšuje. Dejstvo, da je število nepravilnosti v kmetijskem sektorju upadlo tako dramatično za 34 % je še posebej spodbudno. Eden izmed dejavnikov, ki so pripomogli k izboljšanju razmer, je močna in konkurenčna vloga urada OLAF. Pozdravljam predlog, vključen v našo resolucijo o povečanju sodelovanja med državami članicami EU na področju obdavčevanja.

Vendar pa želim izraziti globoko zaskrbljenost nad dejstvom, da so se povečale goljufive dejavnosti v novih državah članica, predvsem v Romuniji in Bolgariji. V EU-10 so se povečale za 8 %, medtem ko se je dolg v EU-27 povečal za 152 %. Izraziti želim močno podporo pozivom Romuniji in Bolgariji, da izboljšata svoje administrativne sposobnosti za upravljanje financiranja EU in za izboljšanje nadzora in preglednosti postopkov javnih razpisov na vseh ravneh.

 
  
  

Poročilo: Tamás Deutsch (A7-0062/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – Gospod predsednik, najprej se želim zahvalil gospodu Deutschu za odlično poročilo. Današnja obsežna razprava in naša resolucija, ki sem jo podprla, predstavljata odlično izhodišče za nadaljnje dejavnosti Evropske investicijske banke, še posebej če upoštevamo strategijo EU 2020.

Poleg tega želim še enkrat pozvati evropske vlade, da EIB zagotovijo boljše možnosti kreditiranja za naše sosedne države, predvsem tiste na vzhodu, ki močno potrebujejo posojila in naložbe in ki so jih prav tako prizadele posledice krize. V prihodnje je treba še bolj kot doslej zagotoviti skladnost ciljev evropske sosedske politike in navodil EIB glede kreditiranja.

 
  
  

Predlog resolucije: Množična grozodejstva v nigerijskem mestu Jos (RC-B7-0247/2010)

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – Gospod predsednik, januarja in marca smo bili priča množičnim spopadom v Nigeriji, v katerih je umrlo več sto ljudi, vključno z ženskami in otroki. Nigerija najbolj potrebuje spravni proces in mirno sobivanje med muslimani, ki živijo na severu in kristjani, ki živijo na jugu.

Drugič, kljub dejstvu, da je Nigerija ena izmed največjih proizvajalk nafte v svetu, večina njenih prebivalcev še vedno živi v revščini. Nobenih koristi nimajo od celovitega razvoja države, zato se je treba soočiti s korupcijo, ki je močno razširjena ter se z njo spopasti resno in učinkovito.

Tretjič, pomoč Evropske unije Nigeriji mora biti namenjena najpomembnejšim problemom, najbolj občutljivim vprašanjem, da bi tako bilo mogoče doseči viden napredek v tej državi.

 
  
MPphoto
 

  Bastiaan Belder (EFD).(NL) Gospod predsednik, zadnje novice, ki sem jih prejel ta teden o kristjanih v mestu Jos, so zelo zaskrbljujoče. V zadnjih tednih so bili naši soverniki – se pravi kristjani – umorjenih na najrazličnejših mestih v tem nigerijskem mestu. Na primer v soboto 24. aprila, so člani tolpe Muslimanska mladina, do smrti zabodli dva novinarja, ki sta delala za mesečnik Christian. Storilci so uporabili prenosne telefone žrtev, da so poklicali nič hudega sluteče prijatelje in sorodnike, ter jim sporočili: „Vse smo pobili, pridite in se prepričate“.

Gospod predsednik, gre za običajno nasilno ozračje v Nigeriji, ki ostane nekaznovano, katerega žrtve s največkrat ravno kristjani in ki je imelo za posledico več sto smrtnih žrtev v in okoli mesta Jos od začetka tega leta. Eden izmed opazovalcev je govoril o sistematičnem verskem pregonu. Ker je pozval mednarodno skupnost – s tem pa tudi na evropske institucije –, da prizna islamski ekstremizem kot ključno pojasnilo za nevarne razmere v Nigeriji, predvsem v primeru mesta Jos, ki leži na stičišču med muslimanskim severom in krščanskim jugom.

Žal – in na to se danes tudi nanaša moja kritika – tega izrecno ne navaja skupni predlog resolucije (glejte odstavek 5). Predlog resolucije ne kritizira ostro islamskega ekstremizma, ki prevladuje v Nigeriji; se slabše, nasprotuje – navajam – „poenostavljenim pojasnilom, ki temeljijo izključno na veri“. Tudi sam nasprotujem pojasnilom, ki temeljijo le na enem vzroku, vendar to prekomerno poenostavljanje s strani EU, Parlamenta, niti malo ne pomaga kristjanom v Nigeriji, katerih življenja so v teh dneh razpeta med upanjem in strahom. Na to se nanaša moja kritika in zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE). Gospod predsednik, grozno je, da je država s tako velikimi zalogami nafte, kot je Nigerija, vpletena v takšna množična grozodejstva, istočasno moramo rešitev, če povzamem podpredsednika Združenih držav Amerike, iskati v dialogu, dialogu, dialogu, skupaj z izobraževanjem, izobraževanjem, izobraževanjem, tako da bo lahko v državi zavladal mir.

Cenim, da je Joe Biden uporabil verz irskega pesnika Williama Butlerja Yeatsa: „Porodila se je strašna lepota“. Upam, da bo v Nigeriji to strašno lepoto mogoče spremeniti v čudovito lepoto, kjer bo zavladal mir in blaginja. Evropska unija mora pri tem odigrati pomembno vlogo – dejansko smo v današnji razpravi – in na glasovanju, postavili mejnik. To zelo cenim.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. Zapisnik o tem zasedanju bo Parlamentu predložen v odobritev na začetku naslednjega delnega zasedanja. Če ne bo nobenega nasprotovanja, bodo resolucije, sprejete na današnjem zasedanju, nemudoma izročene v njih navedenim prejemnikom in organom.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Íñigo Méndez de Vigo (A7-0116-2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to priporočilo, saj izpostavlja inovativen, konstruktiven in demokratičen značaj sklica konvencij o spremembi pogodb (na primer konvencija iz 1999–2000, ki je pripravila osnutek Listine o temeljnih človekovih pravicah Evropske unije in konvencija iz 2002–2003, ki je pripravila osnutek Pogodbe o Ustavi za Evropo), hkrati pa se zaveda celovitega izjemnega značaja sprememb pogodb, ki so postale nujne zaradi izvedbe prehodnih ukrepov, povezanih z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe.

Če povzamem, uporabiti moramo sistem konvencij, saj govorimo o spremembah pogodb, ki presegajo zgolj enostavne začasne, tehnične spremembe. Če sledim primeru poročevalca gospoda Méndeza de Vige, je dobro, da je Evropski parlament „odobril predlog Evropskega sveta, da Protokol št. 36 spremeni na medvladni konferenci brez sklica konvencije“.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward in Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Poslanec EP Pat the Cope Gallagher in poslanec EP Liam Aylward sta opozorila na dejstvo, da le Irska in Malta uporabljata sistem sorazmerne zastopanosti pri volitvah poslancev v Evropski parlament. Tudi Severna Irska uporablja sistem sorazmerne zastopanosti pri evropskih volitvah. V celoti nasprotujemo uvedbi enotnih ali identičnih volilnih sistemov na volitvah poslancev v Evropski parlament. Od razglasitve države Irske, je očitno, da je sistem sorazmerne zastopanosti pošten in enakovreden sistem.

 
  
MPphoto
 
 

  David Casa (PPE), v pisni obliki. To glasovanje se je nanašalo na morebiten sklic konvencije o spremembi pogodb zaradi prehodnih ukrepov glede sestave Evropskega parlamenta. Če upoštevamo različne dejavnike, kot je konvencija, ki je potekala do 22. februarja 2002 do 18. junija 2003, kot tudi konvencijo, na kateri je bil pripravljen osnutek Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, se strinjam s stališčem poročevalca o podpori predloga Evropskega sveta, da Protokol št. 36 spremeni na medvladni konferenci, ne pa da skliče konvencijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Uveljavitev Lizbonske pogodbe je spremenila sestavo Evropskega parlamenta, ki bo namesto 736 , sedaj imel 751 članov. Dobil bo 18 novih poslancev iz 12. držav članic. Ker Lizbonska pogodba določa zgornjo mejo števila poslancev v EP iz vsake države članice, ima Nemčija tri sedeže manj. Če ni mogoče skrajšati mandata poslanca, to pomeni, da bo Parlament začasno imel 754 poslancev, zaradi česa je treba spremeniti pogodbo tako, da bo začasno odpravljena omejitev 751 poslancev. Verjamem, da bi bilo bolje to novo sestavo uveljaviti na volitvah v letu 2014 in ne v trenutnem parlamentarnem mandatu, vendar se zavedam, da obstaja široko soglasje glede takojšnje uveljavitve teh sprememb. Zaradi tega se strinjam da pred medvladno konferenco, ki bo sklicana samo zaradi sprejetja prehodnih določb, ki se nanašajo na preostali del tega parlamentarnega mandata, ne sme potekati konferenca; to pa v prihodnje ne sme predstavljati precedensa.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Greh evropskega sistema konvencij, ki povzema po izkušnjah Francije in ZDA, je v tem, da predpostavlja, da ima legitimnost, ki je dejansko takrat še ni imel. Zato menim, da so bile s konvencijo, na kateri je bil sprejet osnutek Pogodbe o Ustavi za Evropo, ekstrapolirane pristojnosti, ki so izhajale iz nje. Močno si želim, da bi bil rezultat drugačen, vendar pa okoliščine in čas tega niso dopuščali. Zato menim, da je vrnitev na formulo medvladnih konferenc najbolj realističen način za zagotavljanje dialoga med vladami držav članic, osredotočati pa se mora na specifične težave, reševanju katerih je namenjen in sicer takšnih težav, kot je ta, o kateri smo glasovali.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za sklep o nesklicu konvencije o spremembi pogodb zaradi prehodnih ukrepov glede sestave Evropskega parlamenta. Tako sem glasoval zaradi tega, ker verjamem, da je nepotrebno sklicevati konvencijo za odobritev sprememb določb Pogodbe o Evropski uniji. Strinjam se, da mora Svet spremeniti Protokol št. 36 znotraj okvira medvladne konference brez sklica konvencije.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Popolnoma se strinjam z avtorjem poročila in še enkrat želim ponoviti, da so v veliki večini držav članic že imenovali nove poslance Parlamenta v skladu s trenutno veljavnimi predpisi. Zaradi tega pričakujemo uvedbo predloga Sveta o spremembi Protokola št. 36. To bo dodatnim poslancem omogočilo, da pridejo v parlament kot opazovalci, takoj po odobritvi spremembe protokola, z njegovo uveljavitvijo pa bodo naši novi kolegi poslanci lahko začeli z delom kot polnopravni poslanci v Evropskem parlamentu.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Poročevalec nasprotuje konvenciji, saj so spremembe pogodbe le začasni ukrepi. Na razmere ne gledam na enak način, saj se nanašajo tudi na demokratične težave. Francija ima drugačen volilni sistem in zaradi tega ne more „premakniti navzgor“ demokratično in neposredno izvoljenih poslancev na seznamu. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Siiri Oviir (ALDE), v pisni obliki. (ET) Če to pozorno preučimo s pravnega stališča, bo odločitev, ki jo sprejemamo, spremenila Lizbonsko pogodbo, ki predvideva sklic konvencije. Ker pa je obseg ukrepa omejen in se nanaša samo na začasno spremembo, sem upoštevala načelo sorazmernosti in podprla prehodno rešitev, ki jo je predlagalo 479 kolegov: in sicer, da damo pravico odločanja medvladni konferenci in ne skličemo konvencije.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Glasoval sem proti poročilu, saj podpiram sklic konvencije o spremembi pogodb.

 
  
MPphoto
 
 

  Rafał Trzaskowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Odločitev o nesklicu konvencije je bila ena najtežjih odločitev, ki se nanašajo na imenovanje 18 novih poslancev v Parlamentu. Za to smo se odločili ravno zaradi spoštovanja tega instrumenta, katerega namen je zagotoviti legitimnost odločitve, ki se nanaša na temeljno pravo EU. Ne gre za precedens za prihodnost. Za vse pomembne zadeve, ki se nanašajo na spremembe pogodb, ko je volilni postopek, je še vedno treba sklicati konvencijo. Želim se zahvaliti poročevalcu gospodu Méndezu de Vigi in koordinatorjem za sprejetje te odločitve, saj ni bila enostavna. Imamo težave pri imenovanju 18 novih poslancev, saj nekatere države članice niso uporabljale ustreznega postopka. Vendar smo se odločili, da zastopanost predstavlja najpomembnejše načelo. Parlament mora čim prej imeni uravnoteženo zastopanost. Zato pozivamo države članice, da kar se da hitro izvedejo ta postopek, pri tem pa predvidevamo, da bodo vsi poslanci izbrani na neposrednih volitvah.

 
  
  

Poročilo: Íñigo Méndez de Vigo (A7-0115-2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za odlično poročila mojega kolega gospoda Méndeza de Vige. Poiskati moramo prehodni ukrep, s katerim bo mogoče spoštovanje Lizbonske pogodbe uskladiti s členom 5 Akta iz leta 1976, ki se nanaša na izvolitev poslancev Evropskega parlamenta na neposrednih volitvah. Zato je nujno treba povečati število poslancev v EP na 745 za preostali parlamentarni mandat 2009–2014.

Poleg tega sem zadovoljna z besedilom odstavka 6 v tem poročilu, ki poziva k enotnemu sistemu volitev poslancev v EP: „obvešča Evropski svet, da namerava kmalu pripraviti predloge določb, potrebnih za izvolitev poslancev s splošnimi neposrednimi volitvami v skladu z enotnim postopkom v vseh državah članicah in načeli, ki so skupna vsem državam članicam, in da bo Parlament začel takšno volilno reformo v skladu s členom 48(2) Pogodbe o Evropski uniji in členom 223 Pogodbe o delovanju Evropske unije; nadalje vztraja, da bo sklicana konvencija o reformi Evropskega parlamenta za pripravo revizije Pogodb“.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Evropski parlament se je strinjal s tem, da se mu v parlamentarnem mandatu pridruži 18 poslancev v EP. Ta sporazum pomeni, da Parlament, izvoljen junija 2009 v skladu s postopkom, določenem v Pogodbi iz Nice, ustreza Lizbonski pogodbi, ki je stopila v veljavo 1. decembra 2009.

Glasoval sem proti, to pa sem storil iz enega razloga, ki je po moje ključnega pomena: večina držav članic je med evropskimi volitvami junija 2009 verjela, da bo Lizbonska pogodba zelo verjetno nemudoma ratificirana. Posledično so prilagodile način poteka volitev. To se ni zgodilo v Franciji, ki ni storila nobenih prilagoditev, s katerimi bi zagotovila gladek prehod z 72 na 74 poslancev EP.

Rešitev, ki jo je na koncu sprejela – imenovanje dveh poslancev državnega zbora – je nesprejemljiva. Vse od leta 1979 so poslance v EP na splošnih neposrednih volitvah volili evropski državljani in jih niso imenovali državni zbori. Ravno zaradi splošnih neposrednih volitev lahko upravičeno govorimo v imenu vseh Evropejcev. Dejstvo, da je Parlament sprejel francoski kompromis, predstavlja zaskrbljujoč precedens z vidika njegovega neupoštevanja pogodb.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Bradbourn (ECR), v pisni obliki. Pozdravljamo ukrepe, ki bodo omogočili, da 18 dodatnih poslancev zasede svoje sedeže v Evropskem parlamentu. Vendar statusa opazovalcev ne bi smeli imeti dokler ne stopijo v veljavo prehodni ukrepi, ko bodo lahko zasedli svoje sedeže kot polnopravni poslanci Parlamenta. Kot opazovalci, bi bili prihajajoči poslanci bili upravičeni do plač in stroškov, še preden bi bili upravičeni do glasovanja. To ni prav in zaradi tega je naša delegacija glasovala proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. (FR) Najstrožje moram protestirati proti odločitvi Francije glede imenovanja dveh dodatnih poslancev EP, ki bosta zasedla svoja sedeža v Evropskem parlamentu zaradi uveljavitve Lizbonske pogodbe.

V nasprotju z drugimi 11 evropskimi državami, na katere se nanaša ta reforma, ki so predvidele volitve in ki so se seveda zanašale na rezultate evropskih volitev iz junija 2009, se je francoska vlada odločila, da bo poslance enostavno imenovala iz vrst poslancev v državnem parlamentu: to je sramota za demokracijo.

Poleg tega francoski socialdemokrati nismo bili mnenja, da mora ceno te popolne nepripravljenosti Francije plačati preostalih 16 poslancev v EP in smo na koncu podprli izvedbo MVK (medvladne konference), ki bo tem izvoljenim poslancem v EP – najprej kot opazovalcem – omogočila, da opravijo svojo vlogo predstavnikov evropskih državljanov, ki so jih s tem namenom tudi izvolili.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Zadnje evropske volitve (2009) so potekale pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, s tem pa je sestava Parlamenta ostala enaka sestavi, določeni v Pogodbi iz Nice (736 poslancev). Evropski svet se je strinjal z osnutkom sestave, ki jo je v letu 2007 predlagal Parlament, s čimer se je povečalo število poslancev s 750 na 751. Menil sem, da je bolje, če bi se nova sestava Evropskega parlamenta uveljavila šele na naslednjih evropskih volitvah 2014. Vendar obstaja široko soglasje, da se mora to zgoditi zdaj. Zaradi tega bo treba urediti, kako bo izvoljenih 18 novih poslancev (ki prihajajo iz 12 držav članic). Lizbonska pogodba določa zgornjo mejo števila poslancev v EP iz vsake države članice, kar pomeni, da bo Nemčija izgubila tri sedeže. Ker mandata poslanca v EP ni mogoče skrajšati med njegovim trajanjem, to pomeni, da bo Parlament imel začasno 754 poslancev. Strinjam se s poročevalcem gospodom Mendezom de Vigom, ko priporoča, da bi novi poslanci zasedli svoja mesta na isti dan, da bi se s tem izognili regionalnim popačenjem zastopanosti v Parlamentu. Ne strinjam se z možnostjo, da bi nove poslance imenovali njihovi nacionalni organi. Verjamem, da so poslanci upravičeni do svoje funkcije le, če so izvoljeni.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. (FR) Z Lizbonsko pogodbo se je povečalo število poslancev EP s 736 na 751. Ker so volitve v letu 2009 potekale pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, je bilo izvoljenih le 736 poslancev EP. Parlament je torej moral sprejeti nove določbe glede njegove sestave v preostalem delu parlamentarnega mandata. Delegacija Demokratično gibanje ni glasovala za to besedilo iz dveh razlogov. Ne more se strinjati s predlogom Sveta glede sklica medvladne konference (MVK), ne da bi imeli konvencijo, ki bi jo sestavljali predstavniki nacionalnih parlamentov, vodje držav ali vlad, Parlament in Komisija. Ta pospešeni postopek ne „krši“ le duha, ampak tudi vsebino pogodb. Prav tako predstavlja nesrečen precedens. Imenovanje dveh poslancev francoskega nacionalnega parlamenta med 18 dodatnih poslancev EP prestavlja resen napad na primarno zakonodajo, ki določa, da morajo biti poslanci v EP izvoljeni na splošnih neposrednih volitvah, ne pa imenovani s strani njihovih nacionalnih parlamentov. Edini pozitivni rezultat te dogodivščine bo ta, da bo opozoril na potrebo preoblikovanja volilnega postopka Parlamenta, še posebej pa na zahtevo, ki jo že dolgo časa izpostavljamo glede deleža poslancev v EP, ki so izvoljeni v evropsko volilno okrožje.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, saj zatrjuje, da lahko 18 dodatnih poslancev v EP iz 12 držav članic zasede svoje sedeže po tem, ko so bili izvoljeni. Obžalovanja vredno je, da Svet ni pravočasno sprejel potrebnih ukrepov, s katerim bi tem poslancem omogočil, da začnejo z opravljanjem funkcije takoj po uveljavitvi Lizbonske pogodbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Dejstvo, da Lizbonska pogodba ni bila uveljavljena pravočasno, da bi nemudoma veljala za volitve v Evropski parlament za obdobje 2009–2014, je pripeljalo do problema, ki pa je po mojem mnenju bilo razumno rešeno in na način, ki odraža neizogibne težave prehodnih obdobij. Ne bi bilo smiselno ali zakonito odvzeti mandate izvoljenim poslancem, prav tako ne bi bilo razumno preprečevati državam članicam, katerih število predstavnikov se bo povečalo, da bi jih imenovale v skladu z zakonodajo, ki urejajo njihove ustrezne volilne sisteme. Izredne okoliščine popolnoma utemeljujejo izredne rešitve, ki so bile sprejete.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − Sprejeto je bilo povečano skupno število poslancev v EP za 15 (s 736, določenih v Pogodbi iz Nice na 751) z 18 dodatnimi sedeži, ki bodo porazdeljeni med 12 držav članic. Nemčiji so bili dodeljeni tri sedeži manj v skladu z največjim številom sedežev, določenim v Pogodbi EU. Lizbonska pogodba ni stopila v veljavo pred evropskim volitvam 2009 in so tako le te potekale v skladu z določbami iz Pogodbe iz Nice, kar pomeni, da ima Evropski parlament trenutno 736 poslancev in ne 751. Na drugi strani pa uveljavitev Lizbonske pogodbe pomeni, da lahko 18 dodatnih poslancev v EP iz 12 zadevnih držav članic upravičeno zasede svoje sedeže. Mandata poslanca med parlamentarnim obdobjem ni možno prekiniti in torej sedanji nemški delegaciji v Evropskem parlamentu ni možno odvzeti treh poslancev. Moje stališče je, da sprememba Protokola št. 36, ki jo je zahteval Evropski svet izhaja neposredno iz novih določb Lizbonske pogodbe in predstavlja veljavno rešitev, ki bo tem državam članicam, upravičenim do dodatnih sedežev, omogočila imenovanje zadevnih poslancev v EP. Teh 18 poslancev v EP mora svoje sedeže v Parlamentu zasesti istočasno, da s tem ne bi bilo porušeno ravnovesje med narodnostmi.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Kot nam je bilo zatrjevano in kot lahko vidimo iz tega poročila, Lizbonska pogodbe ne izvaja le neoliberalnih, militarističnih in zveznih politik, ampak je tudi instrument, poln dvoumnosti in nasprotij, kot so nasprotja izražena v Protokolu (št. 36) o ureditvi glede sestave Evropskega parlamenta. Domišljavost tistih, ki zagovarjajo pogodbo, je bila tako velika, da niso mogli zagotoviti prožnosti za te določbe, saj so storili vse, da bi preprečili izvedbo referenduma ter tako ušli glasovanju ljudi v državah članicah EU in ponovitvi „Ne“ francoskih in nizozemskih državljanov tako imenovani „Ustavni pogodbi“. Tudi Irci so zavrnili to smešno besedilo, njihov glas pa je bil zagotovljen le s hudim pritiskom in izsiljevanjem, vendar šele po evropskih volitvah.

To poročilo kaže na poskus nekaterih poslancev v EP, da bi uveljavili zvezno usmeritev EU, s sklicevanjem na demokratično legitimnost, ki je pogodba nima. Ti poslanci prav tako poskušajo še dodatno podrediti nacionalne zakonodaje interesom EU in sicer s predlogi, namenjenimi uveljavitvi enotnega volilnega postopka v vseh državah članica, ki spada v suvereno pristojnost vsake države članice ter zahtevajo, da se skliče konvencija, namenjena reformi Evropskega parlamenta, s čimer bi bila pripravljena podlaga za spremembo pogodb.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Način prenove pogodb, torej ali bodo spremenjene na medvladni konferenci ali s konvencijo, nikakor ne vpliva na bistvo problema. Ena sama država, namreč Francija, zaradi nesposobnosti, malomarnosti ali napačnih političnih odločitev ni ustrezno predvidela posledic uveljavitve Lizbonske pogodbe pri predstavitvi Evropskemu parlamentu kljub večkratnim zahtevam številnih političnih skupin, vključno z mojo. Zaradi tega je Francija danes le ena od 27 držav, ki namerava imenovati nove poslance EP neposredno, z odločitvijo nacionalnega parlamenta, v katerem je sistem glasovanja povsem nepravičen. To samo po sebi predstavlja kršitev pogodb in zakona iz leta 1976, ki določa, da so poslanci EP izvoljeno na splošnih volitvah. V to je vpletena tudi Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, ki bo kljub temu, da je na volitvah leta 2009 doživela hud udarec, podedovala enega od dveh dodatnih sedežev. To je spletkarjenje med prijatelji ob podpori tega parlamenta. Žal se poročevalec v želji, da bi zaobšel to nepravilnost, skriva za začasno naravo ukrepa. Začasno? Mandat novih francoskih poslancev EP bo trajal štiri leta, kar je več kot 80 % parlamentarnega mandata. Pričakoval bi, da bo kolega poslanec zagovarjal demokratična načela s trdnejšimi vrednotami in odločnejšimi besedami.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za številne spremembe, katerih namen je bil izpostaviti nesprejemljivo naravo odločitve, ki jo je sprejela Francija, ki je v Evropski parlament imenovala poslance iz nacionalnega parlamenta, poleg šestnajstih drugih, ki so bili izvoljeni na volitvah 7. junija 2009. Po mojem mnenju je ta odločitev, ki je bila očitno sprejeta brez vsakršnih priprav, v nasprotju z osnovnimi demokratičnimi načeli in sproža pomembna vprašanja glede demokratične legitimnosti Evropskega parlamenta. Po drugi strani pa ne smemo preprečiti prihoda poslancev EP, katerih imenovanje je popolnoma v skladu z duhom pogodb. Pri tem lahko vidimo, kako zelo pomembno je, da si v prihodnje zagotovimo enoten način izvolitve poslancev EP na splošnih volitvah, tako da to reformo izpeljemo v obliki konvencije.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti poročilu, in sicer zaradi naše glavne spremembe, s katero zahtevamo, da morajo biti poslanci Evropskega parlamenta izvoljeni na splošnih volitvah.

 
  
  

Poročilo: Íñigo Méndez de Vigo (A7-0115/2010 – A7-0116-2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Carlo Casini (PPE) , v pisni obliki. − Odločno sem glasoval za obe poročili gospoda Méndeza de Viga. Za moje zadovoljstvo sta dva razloga: odbor, ki mu predsedujem, je takoj ukrepal in dosegel začasen dogovor, ki je omogočil sporazum, ki smo ga danes na plenarnem zasedanju sprejeli z veliko večino.

S tega vidika podpiram idejo o glasovanju proti petemu odstavku spremembe, ki sem jo sam predstavil odboru, ker sem želel poudariti, da bo moralo biti imenovanje 18 novih poslancev kolikor je le mogoče skladno z določbami Volilnega zakona iz leta 1976, v skladu s katerim morajo poslance izvoliti evropski državljani na neposrednih volitvah. Zato je primernejša avtomatična metoda, ki omogoča, da v Parlamentu sedijo poslanci, ki so prejeli največ glasov med tistimi, ki niso bili izvoljeni na zadnjih evropskih volitvah. Če pa nacionalni volilni sistem ne omogoča takšnega izračuna, pa se lahko zatečemo k imenovanju s strani nacionalnih parlamentov.

 
  
  

Predlogi resolucij: Kirgizistan (RC-B7-0246/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. − Politična kriza v Kirgizistanu je še ena od epizod, ki povzročajo nestabilnost v osrednji azijski regiji, regiji, ki je za Evropo ključnega pomena, predvsem zaradi pomembnosti vprašanja izvora energije in surovin, prav tako pa tudi za Združene države in Rusijo, in sicer zaradi strateškega položaja države. To pa je žal nerazveseljiv rezultat revolucije iz leta 2005, ki je vzbujala upanje, da bo prinesla dejanske spremembe v politični dinamiki te majhne bivše republike Sovjetske zveze, saj je kazalo na mirnejšo geopolitično prihodnost regije kot celote, predvsem v povezavi z dogodki, ki so se istega leta odvijali v Ukrajini in Gruziji. Žal pa Kirgizistan danes žanje grenke sadove spremembe, ki se ni zgodila in resolucija, o kateri glasujemo, vsebuje potrebne in primerne smernice, ki jih mora ta parlament dati evropskim organom, ki bodo neposredno sodelovali na mednarodnih in diplomatskih forumih o kirgiškem vprašanju. Upamo, da bosta Komisija in Svet skupaj sprejela te smernice in da bosta to storila hitro, saj je ravno hitrost sprejemanja odločitev tisto, kar smo v podobnih primerih vedno pogrešali. Glasovala sem za skupni predlog resolucije v upanju, da bo imelo ukrepanje Evrope pozitiven vpliv na stabilizacijo Kirgizistana.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. − (PT) Velesile izpodbijajo Kirgizistan, ki je nastal z razpadom bivše Sovjetske zveze, zaradi česar vlada v državi politični nemir, poleg tega pa razpada tudi politična in socialna mreža, ki jo morajo evropske ustanove in vlade držav članic bolje nadzirati. Izboljšati je treba pomanjkljivo znanje Evrope o republikah v Srednji Aziji ter poiskati pot do vzpostavitve boljših odnosov in komunikacije, ki bodo omogočile boljši dostop do več informacij in natančnejše spremljanje tamkajšnje situacije. Pozdravljam odločnost Evropske unije, da v svoje načrte glede Kirgizistana vključi teme, kot so svoboda, demokracija in človekove pravice. Prav tako pa upam, da bo začasna vlada izpolnila obljube in se lotila reform, ki bodo upoštevale omenjene teme. Objava sklica volitev in ustavnega referenduma je dober znak za bližnjo prihodnost.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE) , v pisni obliki. − Po mnenju neodvisnih opazovalcev so bile lanskoletne predsedniške volitve v Kirgizistanu, na katerih je bil ponovno izvoljen Kurmanbek Bakijev, zaznamovane s številnimi nepravilnostmi. Vladanje Bakijeva se je po začetnih demokratičnih potezah sprevrglo v avtoritarno. Po množičnih demonstracijah je moral predsednik Bakijev pobegniti iz prestolnice, kjer ga je nadomestila začasna vlada pod vodstvom opozicijske voditeljice Roze Otunbajeve, ki je izdala odlok o nasledstvu oblasti in ukaz o ravnanju v skladu s kirgiško ustavo. Bakijev pa je medtem pobegnil iz države in poiskal zatočišče v Kazahstanu. Kirgizistan je posebej zanimiv za ZDA in Rusijo zaradi svoje strateške lege sredi Srednje Azije. Evropska unijo in Srednja Azija imata skupne izzive na področju energije, boja proti podnebnim spremembam, nadzora nad tihotapljenjem drog in boja proti terorizmu. Zaradi tega mora EU aktivno sodelovati z začasno vlado, da se preučijo in izkoristijo možnosti za spodbujanje dobrega upravljanja, neodvisnosti sodstva in drugih političnih ciljev EU iz strategije za Srednjo Azijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacek Olgierd Kurski (ECR), v pisni obliki.(PL) Kot soavtor predloga resolucije Evropskega parlamenta o Kirgizistanu se želim zahvaliti kolegom poslancem, ki so danes glasovali za ta predlog. Omeniti je treba tudi najavljeno namero začasne kirgiške vlade, da sproži ustavno reformo in čim prej vzpostavi temelje za izvedbo demokratičnih parlamentarnih volitev. S tem je pojasnjen tudi poziv začasni vladi, naj izpolni mednarodne obveznosti Kirgizistana in zagotovi svobodne in poštene volitve. Zaskrbljeno spremljamo potek dogodkov v Kirgizistanu, vključno z ohranitvijo stalnega oskrbovalnega koridorja za NATO in druge mednarodne sile, ki sodelujejo v misijah v Afganistanu. Evropska unija in Evropski parlament morata podrobno spremljati situacijo v Kirgizistanu, zagotavljati nujno pomoč in podpirati dialog med vsemi vpletenimi skupinami kirgiške družbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz (PPE) , v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za predlog resolucije o Kirgizistanu, ker menim, da moram kot član delegacije v Srednji Aziji ponuditi vsaj to podporo narodu, ki se je v zadnjih tednih znašel v tako težki situaciji. Resolucija poziva k ustavitvi nasilja, dialogu med strankami v konfliktu in spoštovanju pravice do svobode, človekovih pravic in načel pravne države ter poudarja pomen skladnega in trdnega okvira za zagotovitev demokracije. Zato menim, da je treba čim prej vzpostaviti mednarodni program pomoči in da mora EU prevzeti vlogo vodje tega programa.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Razmere, ki trenutno vladajo v Kirgizistanu so zaskrbljujoče, še toliko bolj, ker gre za državo, ki leži v zelo pomembnem delu Srednje Azije, z geografsko lego blizu Afganistana in ob Ferganski kotlini. Potrebna je mednarodna preiskava pod vodstvom Združenih narodov, da bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je odgovoren. Pomembno je, da posebni predstavnik za Srednjo Azijo zelo pozorno spremlja razmere, ob tesnem sodelovanju z visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednico Evropske komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki.(PL) Predlog resolucije Evropskega parlamenta št. RC-B7-0246/2010 z dne 6. maja 2010 o razmerah v Kirgizistanu predstavlja skupno stališče Evrope, namenjeno Kirgizistanu in njegovim voditeljem. Predlog resolucije o Kirgizistanu je pomembno sporočilo Evropske unije in cele Evrope. Državljanom in oblastem v Kirgizistanu moramo pokazati, pa ne le z resolucijami, kot je ta, da podpiramo krepitev demokracije in razvoj družbe, varnosti prebivalstva in trajnostno rast.

Evropski parlament mora biti institucija, ki podpira vse možnosti za demokracijo in ne sprejema nobenega odstopanja od te poti. Spremembe v Kirgizistanu so posledica zadnjih nekaj let in prehodne narave upanj, povezanih z revolucijo tulipanov. Ne moremo in ne bomo kar spregledali volilne prevare in blage oblike avtoritarizma, ki je začel delovati v Kirgizistanu. Edini ukrepi, ki jih lahko in bomo podprli, so demokratični ukrepi, saj so temelj Evropske unije. Ne moremo soglašati z nobenimi drugimi ukrepi. Upam, da je resolucija o Kirgizistanu eden izmed številnih ukrepov, ki jih bomo izvedli. To od nas pričakuje cela Evropa.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Glasoval sem za to resolucijo, skupaj z veliko večino, vključno z dvema ustnima predlogoma sprememb, podanima med glasovanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilja Savisaar (ALDE), v pisni obliki. (ET) Dogodki, ki so se zgodili v začetku aprila v Kirgizistanu, že pred enim mesecem, so imeli resne posledice na notranjepolitične razmere v državi, kot tudi na mednarodne odnose. Zahvaljujoč temu je Rusija povečala svoj vpliv v Kirgizistanu, tako vojaški, kot tudi gospodarski, kar je bilo za pričakovati, glede na prejšnje gospodarske povezave med tema dvema državama. Istočasno pa je Rusija obljubila gospodarsko pomoč, tako prek neposredne finančne podpore, kot tudi prek prodaje plina in naftnih derivatov po ugodni ceni. Današnje poročilo v glavnem opozarja na dejstvo, da morata Evropska unija in ZN pomagati zagotoviti, da bo izvoljena demokratična vlada in da se bodo prenehale kršitve človekovih pravic v tej državi.

Vsekakor drži, da obstaja želja po zmanjšanju korupcije, tako v javnem sektorju, kot tudi v pravosodnem sistemu, zaradi česar bo mogoče treba izvesti reformo javnega sektorja in zagotoviti neodvisnost pravosodnega sistema. Pa vendar je vse to neposredno povezano z gospodarskim stanjem države in je zaradi tega potrebno sodelovaje med EU, ZN in Rusijo, saj sicer Kirgizistan ne bo prednostno obravnavan; namesto tega bodo vse „velesile“ skušale izkoristiti te razmere v lastno korist. Zato podpiram resolucijo, ki poziva vse stranke k sodelovanju, da bi tako bilo mogoče zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in razvoj demokracije, kot tudi reformo javnega sektorja in neodvisnost pravosodnega sistema. Vendar pa menim, da bo preteklo kar nekaj časa, preden bo ta država dosegla želeno raven demokracije, saj bodo imenovanja morala biti izvedena na podlagi odprte konkurenčnosti, ne pa na podlagi sorodstva, če želimo, da do tega pride.

 
  
  

Predlog resolucije: Električna vozila (B7-0261/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam nedavno sporočilo o čistih in učinkovitih vozilih. Postavitev električnih vozil na trg lahko predstavlja konkurenčno prednost za evropsko industrijo. Vendar ne smemo pozabiti, da je Evropa trenutno vodilna v svetu na področju avtomobilskega sektorja in te konkurenčne prednosti ne smemo ogroziti. Zato pozivam Komisijo in države članice, da zagotovijo pogoje, potrebne za vzpostavitev notranjega trga za električna vozila. Prav tako bi opozorila na potrebo po uskladitvi standardov za baterije in skladna mesta za polnjenje v različnih državah članicah. Prav tako je pomembno ustvariti davčne spodbude z ustreznimi cenami elektrike za potrošnike. Drug pomemben dejavnik bo posodobitev električnih omrežij. Pozivam k večjim investicijam v raziskave in razvoj pametnih omrežij in tehnologije baterij, da bi tako bilo mogoče učinkovitejše uporabiti osnovne surovine. Zato pozivam, da vse napore vložimo v to, da Evropa ohrani vodilni položaj v svetu na področju avtomobilske industrije.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za predlog resolucije, saj verjamem, da lahko električna vozila pripomorejo k uresničevanju prednostnih nalog strategije Evropa 2020, ki zadevajo razvoj na znanju in inovacijah temelječega gospodarstva, in spodbujajo gospodarstvo, ki učinkovitejše izkorišča svoje vire; povedano drugače, gospodarstvo, ki je okolju prijaznejše in konkurenčnejše.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) V času, ko je razprava o emisijah CO2 postala neizogibna, saj je osrednjega pomena za razpravo o podnebnih spremembah in ko je zaradi nihanja cen goriva nadaljevanje trenutne odvisnosti od nafte in njenih derivatov, vsaj dolgoročno, nevzdržno, je pomembno najti alternativne rešitve. Zaradi tega si je z inovacijami, namenjenim zadovoljevanju gospodarskih in družbenih potreb, treba prizadevati za iskanje rešitev, ki so znanstveno in gospodarsko smiselne. Električna vozila predstavljajo pomembno inovacijo z visokim tržnim potencialom, predvsem dolgoročno, saj naj bi zmanjšala emisije CO2 in druga onesnaževala ter izboljšala energetsko učinkovitost in spodbujanje inovacij, ki temeljijo na vodilnem položaju na področju tehnologije. Glede na že povedano, moramo pripraviti evropsko strategijo za električna vozila, ki podpira industrijo pri razvoju čiste in smiselne tehnologije, hkrati pa podpira vzpostavitev enotnega trga za električna vozila. Kljub temu moram še enkrat opozoriti, da vzpostavitev evropske strategije ne sme pomeniti pripravo zapletene kopice predpisov, ki bodo močno obremenjevali industrijo in tako ogrožali njen razvoj in smiselnost.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Izzivi, ki jih predstavljajo podnebne spremembe, emisije CO2 in druga onesnaževala ter nihanje cen goriva, so prispevali k pozitivnemu ozračju za razvoj električnih vozil na globalni ravni. Električna vozila prispevajo k uresničevanju prednostnih nalog „Evropa 2020“ spodbujanja inovacij in znanja (pametna rast), spodbujanja gospodarstva, ki je bolj zeleno in učinkovitejše izkorišča vire (trajnostna rast) ter dopuščanja rasti gospodarstva z ustvarjanjem novih delovnih med (vključevalna rast ). Pomembno je, da se visok strošek električnih vozil –, ki nastane zlasti zaradi stroška baterij – zmanjša, kar zahteva raziskave in inovacije. Zato pozdravljam pozornost, ki jo je špansko predsedstvo namenilo razvoju električnih vozil v sklopu boja proti podnebnim spremembam, in sporočilo Komisije o evropski strategiji za čista in energetsko učinkovita vozila z dne 27. aprila 2010. Verjamem, da je treba zagotoviti pogoje za obstoj enotnega trga električnih vozil ter istočasno jamčiti učinkovito usklajevanje politik na ravni EU, da bi se tako bilo mogoče izogniti negativnim posledicam, predvsem na zaposlovanje. To usklajevanje prav tako spodbuja skladnost in medobratovalnost.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Verjamemo, da je razvoj električnih avtomobilov nujna alternativa vozilom, ki uporabljajo fosilna goriva. Ko se soočamo z onesnaženostjo zraka, ki jo povezujemo s takšnimi vozili in neizogibno izrabo rezerv fosilnih goriv v nekaj desetletjih, predvsem nafte, v žal zelo verjetnem primeru, da se bodo trenutne energetske paradigme nadaljevale, razvoj električnih vozil izstopa kot pomembna možnost, o kateri moramo razmisliti. Vendar pa ne smemo prezreti omejitev in problemov, ki so še vedno povezani s temi vozili in ki smo jih omenili med razpravo. Zaradi teh problemov in omejitev je, kot smo rekli, nepriporočljivo prevzeti komercialna ali oglaševalska tveganja. Namesto tega opozarjajo na „potrebo po dodatnih raziskavah in razvoju, da bi se tako izboljšale lastnosti električnih vozil in zmanjšali njihovi stroški“. Predvsem pa mora cilj o pretežno nizkoogljičnem sistemu prevoza do leta 2050, ki je omenjen v poročilu, vsebovati znatno povečanje razvoja najrazličnejših oblik množičnega in javnega prevoza ter spodbujanje uporabe takšnega prevoza, da bo na voljo vsem; električna vozila morajo biti v tem postopku močno zastopana.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za spremembo resolucije, ki med drugim omogoča standardizacijo polnilcev električnih avtomobilov, saj bodo Evropska unija in naši sodržavljani imeli veliko koristi od razvoja evropskega trga električnih vozil, pa tudi od vzpostavitve globalnega trga. Zaradi tega ti ukrepi krepijo položaj EU znotraj okvira boja proti onesnaževanju in varstva okolja, s tem ko lajša uporabo čistih vozil, ne glede na vrsto vozila. Prav tako omogočajo lažje raziskave in inovacije, s tem pa pozitivno vplivajo na konkurenčnost Evropske unije na področju tehnologije. Sprejetje tega predloga resolucije zelo verjetno napoveduje začetek novega modela družbe, ki upošteva različne izzive (okoljske, socialne, tehnološke, demografske in tako dalje). Zanašam se na druge evropske institucije, da nas bodo pri tem podprle.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki.(RO) Podpiram spodbujanje električnih vozil, kot srednje- in dolgoročno prednostno nalogo. Poiskati moramo načine, kako spodbuditi države članice k izvedbi skupne strategije o standardizaciji električnih vozil. Uspeh te strategije bo vsekakor prispeval k zmanjšanju stroškov za uporabnike, s tem pa bodo električna vozila postala privlačnejša. Pomanjkanje usklajevanja na evropski ravni ne pomeni le, da morajo zaradi tega uporabniki plačevati višjo ceno. Industrijski proizvajalci bodo morali standardizirati svoje različne industrijske specifikacije, kar bo neposredno vplivalo na stroške. Zaradi tega menim, da se moramo osredotočiti na postopke standardizacije, če se želimo premakniti v želeno smer. Najti moramo načine, kako spodbuditi evropske potrošnike k uporabi električnih avtomobilov. Menim, da imajo pri tem pomembno vlogo lokalne oblasti. Evropske potrošnike bodo lahko spodbudile z zgledi, pa tudi z zagotavljanjem infrastrukture in ugodnostmi, povezanimi z različnimi stroški, kot je strošek za parkirnino ali onesnaževanje. Verjamem, da bi uporaba električnih avtomobilov s strani evropskih institucij pomenila primer, ki bi predstavljal zelo pozitivno sporočilo. Preskusno je treba kar se da hitro vzpostaviti majhen vozni park električnih avtomobilov, ki bi predstavljal alternativo trenutnim načinom prevoza.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi vse večje zaskrbljenosti glede emisij CO2 in podnebnih sprememb, se je pojavila nujna potreba po ukrepih, s katerimi bi bilo mogoče zagotoviti, da bi električna vozila postala smiselna alternativa vozilom, ki se trenutno uporabljajo. Povečana uporaba tega načina prevoza zelo pozitivno prispeva k uresničevanju ciljev, določenih v strategiji „Evropa 2020“. Zato mora EU znatno vlagati v vzpostavitev energetskega omrežja, ki učinkovito pokriva ozemlje Evrope. Izvesti je treba odločne ukrepe za odpravo številnih ovir, zaradi katerih je ta način prevoza neprivlačen.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Električna vozila imajo v okviru naših pojemajočih virov vsekakor možnost, da postanejo resnična podnebju prijazna alternativa, seveda pod pogojem, da jih bomo še naprej razvijali. Vendar se bo to zgodilo le, če bosta tudi proizvodni postopek in delovanje avtomobilov resnično okolju prijazna in manj odvisna od virov. Električni in hibridni pogonski sistemi so trenutno še vedno v začetni fazi in še preden tej tehnologiji damo prednost pred drugimi alternativnimi pogonskimi sistemi moramo vzpostaviti standardiziran okvir. V trenutnem predlogu se premalo pozornosti namenja drugim alternativnim pogonskim sistemom, zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki.(EL) Podpora razvoju električnih vozil bi lahko imela številne prednosti. Spodbujanje električnih vozil bo znatno pomagalo pri boju proti podnebnim spremembam in sicer s prehodom na čistejše in naprednejše tehnologije, s spodbujanjem inovacij in omejevanjem naše energetske odvisnosti. Razvoj te tehnologije prav tako vključuje nekatere vidike, o katerih bo treba pazljivo razmisliti, kot so odprava upravnih in drugih ovir, ki bi lahko negativno vplivale na kroženje zelenih avtomobilov in zagotavljanje pobud za preusposabljanje ljudi, ki delajo v avtomobilski industriji, tako da bodo lahko pridobili potrebno znanje. Menim, da je predlog resolucije zelo uravnoteženo besedilo, saj se nanaša na vsa prej navedena vprašanja in prav zaradi tega sem glasoval za.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. − (IT) Da bi bilo mogoče oceniti vpliv obravnavanih ukrepov, moramo analizirati statistike, ki jih je navedla Komisija. V letu 2007 je 72 % evropskega prebivalstva živelo v urbanih okoljih, ki so ključnega pomena za rast in zaposlovanje. Mesta potrebujejo učinkovite prometne sisteme, da bi tako podpirala gospodarstvo in zagotavljala dobrobit svojih prebivalcev.

V mestih je ustvarjenega približno 85 % BDP EU. Naloga urbanih okolij danes je, da zagotovijo promet, ki bo trajnosten z okoljskega (CO2, hrup, onesnaženost zraka), konkurenčnega (zmanjševanje) in socialnega (demografske spremembe, vključevanje, zdravje) vidika. Za uspešnost celovite strategije EU v boju proti podnebnim sprememba, za doseganje cilja 20/20/20 in spodbujanje kohezije je ključnega pomena tudi naša sposobnost odzivanja na ta izziv.

Devet od 10 državljanov EU je mnenja, da je treba izboljšati prometne razmere v njihovem območju. Prepričan sem, da lahko usklajeno ukrepanje na ravni EU pomaga pri krepitvi trgov novih tehnologij za čista vozila in alternativnih goriv. Na ta način lahko dolgoročno spodbudimo uporabnike, da se odločijo za čistejša vozila ali načine prevoza, da uporabljajo infrastrukturo, ki je manj obremenjena ali da potujejo ob drugem času. V celoti podpiram te pobude, katerih namen je srednjeročno in dolgoročno izboljšati naše navedbe v skladu z gospodarskim in industrijskim razvojem Unije kot celote.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Sledil sem svoji skupini in glasoval za to resolucijo, čeprav naša sprememba o pospešitvi pregleda zakonodaje o homologaciji ni bila sprejeta.

 
  
  

Predlogi resolucij: Uredba o skupinskih izjemah za motorna vozila (B7-0245/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) V Evropi je v distribucijo in servisiranje motornih vozil vključenih 380 000 podjetij. Skoraj vsa ta podjetja so srednje velika in mala podjetja, ki zaposlujejo 2,8 milijona ljudi. Od leta 1985 je za motorna vozila veljala uredba o skupinskih izjemah v sklopu evropskega konkurenčnega prava, da bi s tem bile upoštevane njegove posebne lastnosti: oligopolne razmere, visoko tehnološka narava in dolga življenjska doba izdelkov. Danes pa Komisija predlaga odpravo obstoječe izjeme za prodajo novih vozil. Posebna ureditev izjem bi veljala le še za sekundarni trg (popravila in vzdrževanje ter dobava nadomestnih delov). Ta predlog resolucije, ki ga je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve že podprl in za katerega smo danes ponovno glasovali na plenarnem zasedanju, daje jasno sporočilo s strani Evropskega parlamenta. Upošteva podrobna posvetovanja s sektorjem motornih vozil. Poziva Komisijo, da upošteva različne elemente, ki lahko zelo verjetno porušijo ravnovesje moči med proizvajalci motornih vozil in distributerji v škodo potrošnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki.(RO) Odločil sem se glasovati za ta predlog resolucije, saj izpostavlja težave, navedene v predlogu uredbe Evropske komisije o skupinskih izjemah za motorna vozila.

Priporočila evropske izvršne veje o spremembi nekaterih določb v nekaterih uredbah na tem področju, predvsem z nalaganjem obveznosti avtomobilskim posrednikom, da do 80 % svoje prodaje ustvarijo z avtomobilsko znamko enega proizvajalca, bi lahko povečala njihovo odvisnost od proizvajalcev, kar bi lahko ogrozilo konkurenčnost v sektorju in negativno vplivalo na možnosti, ki so potrošnikom na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Evropska komisija sprožila postopek ponovnega pregleda zakonodaje, ki velja za motorna vozila, predvsem Uredbe (ES) št. 1400/2002 („MVBER“) in Uredbe (ES) št. 2790/1999 („GBER“), je treba izpostaviti, da se Unija in njene države članice trenutno soočajo z gospodarsko in finančno krizo, ki resnično in močno vpliva na avtomobilsko industrijo. Ta industrija še naprej ostaja temelj evropskega gospodarstva in prispeva k zaposlovanju, tehnološkim inovacijam in konkurenčnosti. Glede na to morajo nove uredbe upoštevati srednjeročno in dolgoročno potrebo po vzpostavitvi pogojev za trajnost evropske avtomobilske industrije ter ji omogočiti, da ostane v samem vrhu tehnologije in inovacij ter da ostane gospodarsko vzdržna. Glede na to, o čemer smo pravkar glasovali v zvezi z električnimi vozili, mora regulativni okvir spodbuditi proizvodnjo in uporabo tovrstnih vozil, kot tudi okoljske raziskave in razvoj avtomobilov z manjšim vplivom na okolje in manjšimi emisijami.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Glasovali smo proti temu predlogu resolucije, ki načeloma pozdravlja trenutno revizijo pravil o konkurenci, ki se nanašajo na distribucijo in popravila v sektorju motornih vozil. Pozdravlja odpravo izjem in uporabo splošne zakonodaje o konkurenci. Kot običajno, bodo tudi tokrat pod pretvezo predhodnega posvetovanja, prevladali tisti lobiji, ki so najvplivnejši ali najučinkovitejši, za katere pa ni nujno, da zastopajo industrijo, da ne govorimo o dogmi konkurenčnosti, ki je dobra za vse. Na drugi strani pa bodo izničena prizadevanja strokovnjakov glede prilagajanja zakonodaji, ki je trenutno v veljavi. Ne glede na to ali gre za ustvarjanje ali odpravljanje, še vedno gre za ukrepanje. Pojavlja se vprašanje ali namerava Komisija, predvsem pa Generalni direktorat za konkurenco, s pripravljanjem zakonov, upravičiti svoj obstoj, namesto da bi izvajala predpise, ki ustrezajo zahtevam glede kakovosti in varnosti storitev in proizvodov, zahtevam, ki so povsod potrebne, še posebej pa v sektorju motornih vozil.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) Spremembe, ki jih je predlagala Komisija, so v nasprotju z interesi, predvsem interesi malih in srednje velikih podjetij v sektorju motornih vozil. Poleg tega ta sektor ureja veliko število celovitih uredb (, ki se na primer nanašajo na varnost in okolje) in mora zaradi tega konkurenčno pravo temeljiti na posebnih lastnostih tega trga. Zato sem glasoval proti predlogu Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. − (IT) Julija 2002 je Komisija sprejela uredbo o skupinskih izjemah za sporazume o distribuciji motornih vozil, ki naj bi nadomestila Uredbo (ES) št. 1475/95.

Glavni namen politike konkurence Komisije je vpletenim podjetjem zagotoviti prednosti, ki izhajajo iz varnostnega območja in sicer s sprejetjem uredb o skupinskih izjemah, ki so namenjene zagotavljanju ustreznega nadzora trgov. Skupinske izjeme torej prispevajo k pravni varnosti in doslednemu izvajanju evropskih pravil. Izpostaviti moram, da leži pomembnost te razprave v pripravi smernic, ki bodo v podporo naslednjemu pravnemu okviru, ki bo po izteku uredbe, urejal sporazume o distribuciji motornih vozil in o povezanih storitvah po prodaji.

Da bi se bilo mogoče odločiti o ustreznem obsegu skupinskih izjem, ki veljajo za avtomobilsko industrijo, pozivam Komisijo, da upošteva pogoje konkurence na glavnih trgih in potrebo po zagotovitvi temeljnega razlikovanja med trgi za prodajo novih motornih vozil in trgi za popravila in storitve vzdrževanj in/ali za distribucijo nadomestnih delov. Še enkrat bi poudaril pomembnost zagotavljanja podpore takšnim predlogom. Odvračajo posamezne pobude, ki so naklonjene konkurenčnosti med trgovci in serviserji ter spodbujajo razvoj sektorja.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. (FR) Tako imenovana uredba o „skupinskih izjemah“, uvedena na evropski ravni leta 2002 za povečanje konkurenčnosti v sektorju motornih vozil ter zagotavljanje stvarne ugodnosti potrošnikom, se bo kmalu iztekla. Komisija v svojem predlogu za revizijo uvaja spremembe, ki bodo imele zaskrbljujoče posledice za potrošnike z vidika raznolikosti izbire, kakovosti in cene. Zato uporabljamo ta predlog uredbe, ki sem ga podprl, da bi jasno navedli naše zadržke o nekaterih podanih predlogih. Predvsem pri tem mislim na obveznost prodaje „ene blagovne znamke“, ki bo negativno vplivala na izbiro potrošnika in neodvisnost prodajalcev od proizvajalcev. Prav tako želim izraziti pomislek glede pomanjkanja zagotavljanja ustreznega dostopa vseh partnerjev do tehničnih informacij in nadomestnih delov, kar bo dejansko omejilo svobodo izbire prodajalca ali lastnika avtomehanične delavnice, na katerega se potrošnik lahko obrne. Še enkrat pozovimo Komisijo, da mora nujno obravnavati nove oblike protikonkurenčnih ukrepov, neprijetnih za stranke, kot so vse vrste servisnih storitev, katerih pogoj je popravilo ali vzdrževanje vozila izključno znotraj mreže določene blagovne znamke.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Skupaj z veliko večino Parlamenta sem glasoval za to resolucijo.

 
  
  

Poročilo: Alojz Peterle (A7-0121/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. (PT) Rak je eden izmed največjih zdravstvenih izzivov s katerim se sooča Evropa: je drugi najpogostejši vzrok za smrt v EU, s 3 milijoni novih primerov in 1,7 milijona smrtnih žrtev vsako leto. V skladu s Svetovno zdravstveno organizacijo, je mogoče preprečiti vsaj eno tretjino vseh rakavih obolenj. Zato je ključnega pomena, da se ustrezne zainteresirane strani iz vse Evropske unije združijo v skupnih prizadevanjih za obravnavo raka. Eden izmed namenov predloga Evropske komisije o „evropskem partnerstvu za boj proti raku za obdobje – 2009–2013“, je podpreti države članice pri njihovem boju z rakom z zagotavljanjem okvira za opredeljevanje in izmenjavo informacij, zmogljivosti in strokovnih znanj pri preprečevanju in obvladovanju raka ter z združitvijo ustreznih zainteresiranih strani iz vse Evropske unije v skupnih prizadevanjih. Pozdravljam cilj zmanjšanja bremena raka z uvedbo presejalnih programov za raka dojke, materničnega vratu in debelega črevesa za vse prebivalstvo do 2013, ter pozivam države članice, naj smernice v celoti izvajajo. Zaradi tega sem glasovala za poročilo „evropskega partnerstva za boj proti raku“.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to poročilo, saj je evropsko partnerstvo za boj proti raku za obdobje 2009-2013, ki ga je predlagala Evropska komisija, odlična pobuda za učinkovitejši boj proti tej strašni bolezni. Rak je eden izmed glavnih področij ukrepanja Skupnosti pri javnem zdravju, saj je vsako leto 3,2 milijona Evropejcem postavljena diagnoza raka, kar predstavlja drug najpogostejši vzrok za smrt, tako za boleznijo srca. Namen partnerstva, ki ga je predlagala Komisija, je podpreti države članice pri njihovem boju z rakom z zagotavljanjem okvira za opredeljevanje in izmenjavo informacij, zmogljivosti in strokovnih znanj pri preprečevanju in obvladovanju raka. Poudariti želim, da lahko število rakavih obolenj v Evropi opazno zmanjšamo le z združitvijo ustreznih zainteresiranih strani iz vse Evropske unije v skupnih prizadevanjih za obravnavo raka. Strinjam se s pozivom Evropskega parlamenta Komisiji in državam članicam, da še dodatno razvijejo in uskladijo pobude, ki obolelim za rakom posredno ali neposredno zagotavljajo pomoč. Prav tako se strinjam, da morajo Komisija in države članice zagotoviti, da je v vseh državah članicah vsem bolnikom zagotovljen enak dostop do zdravil proti raku. Zaradi tega je to partnerstvo za boj proti raku, ki ga je sprožila Komisija, zelo pomemben korak k skupnemu socialnemu in političnemu partnerstvu za celotno Evropo, katerega namen je zmanjšati breme raka v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Napovedi o eksponenti rasti števila primerov rakavih obolenj bi morale sprožiti glasen alarm v mednarodni skupnosti. Enemu izmed treh Evropejcev bo v življenju postavljena diagnoza raka. Ta kruta bolezen je drugi najpogostejši vzrok smrti v Evropi. Evropski parlament s predlogom resolucije, ki jo je sprejel, opozarja na dejstvo, da v Evropi še vedno obstajajo nesprejemljiva nesorazmerja na področju zdravljenja raka in presejalnih programov. Ena tretjina rakavih obolenj se za bolnike konča s smrtjo ravno zaradi tega, ker je bila diagnoza postavljena prepozno. To je stvarnost, ki jo mora Evropa spremeniti s programi informiranja, izobraževanja javnosti in lajšanja dostopa do visoko kakovostnih zdravstvenih storitev. Nenazadnje EU trenutno ne stori dovolj na področju raziskav te bolezni, ki jo še vedno premalo poznamo. Raziskave in preprečevanje sta glavni področju boja proti tej bolezni. S tem bodo zagotovljeni srednjeročni rezultati. Pogostost rakavih obolenj mora začeti upadati, da bomo lahko v Evropi dosegli ambiciozen cilj, ki ga je postavila Evropska komisija. Se pravi, do leta 2020 doseči zmanjšanje števila novih primerov rakavih obolenj za 15 %, pri čemer je upoštevan naraščajoči trend, ki je posledica rasti in staranja prebivalstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam predlog Komisije o vzpostavitvi evropskega partnerstva za boj proti raku za obdobje 2009–2013, saj verjamem, da je boj proti raku temeljni del zdravstvene strategije. Vendar pa pozivam k izvedbi, kot obliki primarnega preprečevanja, ukrepov za spodbujanje zdravega načina življenja, kot ključnega dejavnika za izboljšanje zdravja. Na zdravje vplivajo tudi okoljski dejavniki, zato se je treba spopasti z okoljskimi problemi, ki so krivi za nastanek posebnih vrst raka. Zato je tako pomembno, da obstaja medsektorski in celovit pristop na področjih ukrepanja, kot so izobraževanje, okolje, raziskave in socialna vprašanja, kot tudi večja usklajenost med različnimi centri za raziskave raka v EU. Opozorila bi na potrebo po boljši izrabi sredstev, namenjenih boju proti raku v sklopu Sedmega okvirnega programa, kot tudi na potrebo po obsežnejših raziskovalnih programih. V finančno perspektivo bi bilo prav tako treba vključiti sredstva za spodbujanje preprečevanja raka.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Nov celovit pristop k raku je ključnega pomena, saj se bolezen na globalni ravni širi skoraj s hitrostjo epidemije in je eden izmed glavnih razlogov za smrt v svetu, odgovoren za skoraj 13 % celotnega števila umrlih v letu 2004 (skoraj 1,7 milijona smrti vsako leto); zato ker je bil drugi najpogostejši razlog za smrt v letu 2006, pri čemer je bilo največ smrti zaradi raka na pljučih, debelem črevesu in danki ter dojkah; in zaradi tega, ker se še vedno eden izmed treh Evropejcev v svojem življenju sooča z diagnozo raka, eden izmed štirih Evropejcev zaradi tega tudi umre. Potrebna je jasna zavezanost preprečevanju in nacionalnim presejalnim testom, saj vemo, da lahko z ustreznim preprečevanjem in zgodnjim zdravljenjem preprečimo vsaj 30 % obolenj. Prav tako je treba zmanjšati neenakosti pri zdravljenju. Opozoril bi na nesprejemljive razmere na Portugalskem, kjer inovativna in učinkovita zdravila za zdravljenje raka, predvsem raka na pljučih in dojkah, bolnikom niso na voljo izključno zaradi finančnih razlogov.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Rak je eden izmed največjih zdravstvenih izzivov, s katerim se sooča svet. Trenutno je drugi najpogostejši vzrok za smrt v Evropi, s 3 milijoni novih primerov in 1,7 milijona smrtnimi žrtvami vsako leto. Evropska komisija predlaga evropsko partnerstvo za boj proti raku za obdobje 2009–2013. Rak, kot družbeni in politični problem, zahteva skupne ukrepe na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Lizbonska pogodba določa ravno to, da ima Unija pristojnosti za izvedbo ukrepov, ki so namenjeni podpori, usklajevanju ali dopolnjevanju ukrepov držav članic. Eden izmed razlogov za takšno ukrepanje na evropski ravni je varovanje in izboljšanje človekovega zdravja (člen 2E). Evropska unija je že dala soglasje za dva instrumenta za preprečevanje, ki temeljita na znanstvenih dognanjih: Evropski kodeks proti raku in priporočila Sveta o zgodnjem odkrivanju raka dojk, materničnega vratu in debelega črevesa. Zato pozdravljam priporočilo, ki izhaja iz tega predloga resolucije o mobilizaciji javnega sektorja na splošno, da bi investiral v obsežna in dosledna prizadevanja za preprečevanje raka.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Rak je eden izmed glavnih razlogov za smrt v svetu, število obolenj pa se povečuje z zaskrbljujočo hitrostjo. Zato menimo, da je podpora državam članicam s strani EU pri prizadevanjih v boju proti raku, kot je navedeno v poročilu, kot tudi spodbujanje skupnih prizadevanj pri izmenjavi informacij, kapacitet in strokovnega znanja na področju preprečevanja in nadzora raka, pomembna. Zmanjšanje števila rakavih obolenj v nekaterih državah, ki je posledica sprejeta politik za izboljšanje preprečevanja in zdravljenja, kaže na to, da je temu zgledu vredno slediti. Poročilo se nanaša na različna pomembna vprašanja, vključno s: potrebo po primarnem preprečevanju in nadzoru bolezni, ki se lahko razvijejo v raka; pomembnostjo presejalnih programov; nezadostnim financiranjem, ki je trenutno na voljo v boju proti raku v EU, predvsem javno financiranje; potrebo po zmanjšanju poklicne in okoljske izpostavljenosti karcinogenom; potrebo po posodobitvi seznamov karcinogenih snovi; ter zaščito bolnikov z rakom in kronično obolelih ljudi na delovnem mestu. Lahko bi nadaljeval še z drugimi vprašanji, kot je odprava – namesto zmanjšanja – neenakosti pri dostopu do zdravljenja raka in povezane nege.

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki. – (PL) Kot avtorica pisne deklaracije št. 71/2009 o boju proti raku dojk v Evropski uniji, ki ga je sprejel Parlament, sem izjemno zadovoljna s sporočilom Komisije o evropskem partnerstvu za boj proti raku.

V tem dokumentu je bil problem raka v EU obravnavan, prav tako pa so bili določeni cilji v boju proti raku. Kljub dejstvu, da za zdravstveno varstvo dejansko skrbijo države članice, lahko EU vseeno ukrepa in razširi to zdravstveno varstvo, prav tako pa se lahko na primer uporablja kot odlična platforma za izmenjavo dobrih praks. Države članice se bodo morale odločiti, ali bodo izkoristile to dodatno orodje, ki ga je pripravila Komisija.

Predlog vsebuje zelo specifičen cilj in sicer zmanjšanje bremena raka v EU za 15 % do 2020. Da bi bil ta program učinkovit, je treba doseči izvajanje vseh načrtov držav članic glede boja proti raku do 2013. Naslednji korak je zmanjšati nesorazmerja v umrljivosti za rakom med Evropejci, ki se zdravijo za to boleznijo, za 70 %. Razlike med državami članicami z najboljšimi in najslabšimi rezultati v EU so še vedno prevelike.

Sporočilo prav tako vsebuje poudarek na preprečevanju zaščiti in vključuje uvedbo presejalnih programov za raka dojke, materničnega vratu in debelega črevesa za vse prebivalstvo. Veseli me, da je bil naš nedaven poziv, ki je naveden v pisni deklaraciji št. 71/2009, pripravljen v ugodnem trenutku pri delu Komisije, kar vzbuja upanje, da bo hitro in zanesljivo izveden.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo, ki se nanaša na evropsko partnerstvo za boj proti raku za obdobje 2009–2013.

Namen tega partnerstva je vzpostaviti okvir za opredeljevanje in izmenjavo informacij, kapacitet in strokovnega znanja pri preprečevanju in obvladovanju raka. Države članice morajo sodelovati predvsem na področju presejalnih programov. V Evropi bo eden izmed treh ljudi v svojem življenju zbolel za rakom. Vendar pa je mogoče tretjino vseh rakavih obolenj preprečiti in ravno preprečevanje predstavlja stroškovno najučinkovitejšo, dolgoročno strategijo za zmanjševanje bremena raka.

Veseli me, da je večina v Parlamentu glasovala za predloge, ki sem jih podala kot pripravljavka mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, kot so potreba bo večjem spodbujanju javno-zasebnih partnerstev za spodbujanje raziskav in presejalnih programov, zlasti na področju medicinskega slikanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Čeprav je za zdravje odgovorna vsaka država članica, bomo imeli le koristi od sprejetja globalnega pristopa k preprečevanju in zdravljenju raka, kar tudi podpiram. S tem bo Evropa lahko zagotovila tesnejše sodelovanje z vpletenimi zainteresiranimi stranmi (civilna družba, različne organizacije in drugi), da bi tako bilo mogoče kar se da učinkovito razširiti najboljše prakse na tem področju, predvsem pa izboljšati učinkovitost oskrbe bolnikov ob upoštevanju dobrega psihosociološkega in duševnega počutja. S partnerstvom bi prav tako bilo mogoče zagotoviti, da so upoštevani povezani problemi, kot so neenakosti, s katerimi se soočajo bolniki s to boleznijo. To je ključnega pomena za izboljšanje vsakodnevnega življenja bolnikov. Prav tako pozdravljam sprejetje pisne izjave 19. aprila, ki jo podpiram in ki poziva države članice EU, da uvedejo presejalni program za raka dojke na nacionalni ravni ter Komisijo, da vsaki dve letu pripravi poročilo o spremljanju. Rak dojk še vedno ostaja glavni razlog za umrljivost žensk v starosti od 35 do 59.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) V skladu s Svetovno zdravstveno organizacijo je rak glavni razlog za smrt po svetu. Trenutno eden od treh Evropejcev zboli za rakom in eden od štirih umre zaradi posledic te bolezni. Žal bo v naslednjih nekaj desetletjih k povečanju pojavnosti raka prispevalo tudi staranje družbe. Da bi se spopadli s to rastjo, moramo izboljšati nacionalne načrte za boj proti raku in izvesti še učinkovitejše informacijske ukrepe za ljudi v EU. Otroci se morajo učiti o zdravem načinu življenja že od zgodnjih let, kar bo v prihodnosti prispevalo k zmanjšanju števila obolenj. Po trditvah strokovnjakov je mogoče preprečiti eno tretjino obolenj, vendar pa mora EU povečati financiranje boja proti raku. Na ta način bi bilo mogoče izvesti znanstvene raziskave in obsežne programe ukrepov za preprečevanje raka v vseh državah Unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Javno zdravje je ena izmed prednostnih ciljev EU. Boj proti vsem oblikam raka je del tega, saj zaradi te bolezni vsako leto umre več milijonov evropskih državljanov. Vsi vemo, da sta preprečevaje in zgodnja diagnoza ključnega pomena za učinkovit boj z rakom, zato mora biti večina prizadevanj usmerjenih na ti dve področji. Zelo pomembno je prizadevanje v boju proti trem oblikam raka, saj zaradi njih umre največ ljudi – rak na pljučih, debelem črevesu in danki ter dojkah – ne da bi pri tem zanemarjali ostale oblike.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) V Evropi rak najbolj ogroža zdravje, stopnje umrljivosti za rakom pa so visoke. Od 3 milijonov na novo obolelih, jih 1,7 milijona ne bo preživelo. Zgodnje diagnosticiranje in zdravljenje lahko znatno zmanjšata to število. Ni dovolj, da vlagamo samo v zdravljenje v Evropi, ampak moramo zagotoviti tudi podporo preventivnim ukrepom. Transnacionalno sodelovanje mora postati naša prednostna naloga, da bomo tako lahko trajno zaustavili širitev raka. Na to poročilo moramo gledati kot na pozitiven korak v pravo smer in ravno zaradi tega sem glasoval zanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki.(PL) Glasoval sem za resolucija Evropskega parlamenta o evropskem partnerstvu za boj proti raku. Podpreti moramo vse ukrepe, namenjene boju z rakom, da bi tako zmanjšali njegove posledice. Medicina še vedno ne more ustaviti raka, ki postaja ena izmed največjih nadlog človeštva. Medicina še vedno ne more ustaviti raka, ki postaja ena izmed največjih nadlog človeštva. Podatek, da je bil rak v letu 2006 drugi najpogostejši razlog za smrt, je zastrašujoč. Obstajajo številni vzroki za raka, ali pa jih pogostokrat ni mogoče opredeliti in diagnosticirati. Kljub temu pa ga je mogoče preprečiti in omejiti njegove posledice v približno 30 % primerov. Da bi to bilo mogoče doseči, so potrebni ustrezni nacionalni presejalni programi. Evropska unija, ki deluje v interesu svojih državljanov in ker mora zagotoviti njihovo varnost, mora poskrbeti za razvoj ustreznih metod zgodnjega diagnosticiranja bolezni, preventivnih ukrepov in naprednih načinov zdravljenja. V številnih državah članicah je bilo mogoče doseči napredek v boju z rakom na različne načine, vključno z uporabo protikadilskih strategij in posebnih metod preprečevanja. Podobni ukrepi morajo biti uveljavljeni po vsej Uniji, vendar v obsežnejšem in učinkovitejšem obsegu. Napovedi za prihodnja leto glede pojavnosti in umrljivosti za rakom niso optimistične. Zavedanje, da bodo kljub različnim metodam diagnosticiranja in zdravljenja, številni ljudje umrli zaradi raka, je vedno žalostno in grenko. Poskrbimo, da bodo državljani vedeli, da jih pri tej zadevi v celoti podpiramo.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Zmanjšanje obolenj za rakom v Evropski uniji za 15 % do leta 2020: to je ambiciozen cilj evropskega partnerstva za boj proti raku za obdobje 2009–2013. Gre za cilj, ki ga je Evropski parlament danes podprl z glasovanjem za poročilo gospoda Peterleta. Gre za odziv, ki je ustreza izzivu, čeprav bo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v letu 2010 rak postal glavni razlog za smrt v svetu, pred boleznimi srca in ožilja.

V letu 2010 bo za rakom zbolelo 3 milijone Evropejcev, skoraj 2 milijona ljudi pa bo za to boleznijo umrlo. Nujno moramo storiti več na področju sistematičnih presejalnih testov najpogostejših oblik raka: raka na pljučih, debelem črevesu in danki ter dojkah. Spodbujanje revolucije v onkologiji prav tako pomeni spodbujanje raziskav o karcinogenih lastnostih nekaterih živil ter spodbujanje zgodnjega odkrivanja tumorjev z najsodobnejšo tehniko biomarkerjev: zapleteni preskusi urina ali krvi. Gre za ukrepe, ki so namenjeni zagotavljanju najrazličnejših načinov oskrbe bolnikov, tako da bo leto 2010 leto odziva in da Evropska unija ne bo samo podpirala, ampak tudi spodbujala nacionalne programe za boj z rakom.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Seveda sem glasoval za to pomembno poročilo, ki je ključnega pomena za preprečevanje raka.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Močno podpiram poročilo Evropskega parlamenta o sporočilu Komisije o evropskem partnerstvu za boj proti raku. Po ocenah Mednarodne agencije za raziskave raka vsakemu tretjemu Evropejcu diagnosticirajo raka, vsak četrti pa zaradi te bolezni umre. V tem letu bo za rakom zbolelo 3 milijone Evropejcev, skoraj 2 milijona ljudi pa bo za to boleznijo umrlo. Na Poljskem vsako leto za rakom zboli okoli 100 000 ljudi, od tega jih umre 70 000. Boj proti raku je eden izmed stalnih področji ukrepanja EU pri javnem zdravju. Lizbonska pogodba izpostavlja pristojnost Unije, da podpira, usklajuje ali dopolnjuje ukrepe držav članic za zaščito in izboljšanje zdravja. Posebne ukrepe glede tega je mogoče najti v pobudi Komisije z naslovom evropsko partnerstvo za boj proti raku za obdobje 2009–2013. Cilji tega partnerstva, predvsem pa njegovih preprečevalnih ukrepov, je omejiti pojavnost raka. Zaskrbljujoče so omejitve glede virov financiranja, namenjenih za doseganje teh ciljev. V tem sporočilu so bili cilji določeni za 10 letno obdobje, medtem ko proračun Skupnosti zagotavlja le kratkoročno finančno podporo. Zato pozivam k: povečanju subvencij, predvsem za programe preprečevanja na področju regionalne politike in Evropskega socialnega sklada; učinkovitejši porabi sredstev, ki so na voljo v sedmem okvirnem programu, na primer za boljše usklajevanje znanstvenih raziskav; in predvidevanju večjega obsega sredstev v novi finančni perspektivi.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. − (LT) Rak je eden izmed največjih zdravstvenih problemov v Evropi in v svetu. Žal se rak danes še vedno širi s hitrostjo epidemije. Je drugi najpogostejši vzrok za smrt v EU, s 3 milijoni novih primerov in 1,7 milijona smrtnih žrtev vsako leto. Trenutno vsakemu tretjemu Evropejcu enkrat v življenju diagnosticirajo raka, strokovnjaki pa predvidevajo, da se bo zaradi staranja breme raka močno povečalo. Za izboljšanje nadzora in preprečevanja raka v EU je treba nujno ukrepati. Razmere so še posebej resne v Litvi. Statistični kazalniki za različne oblike raka so med najslabšimi v celi EU. Zato še posebej pozdravljam resolucijo Evropskega parlamenta o boju proti raku v razširjeni EU ter evropsko partnerstvo za boj proti raku za obdobje 2009–2013 Evropske komisije, ki je nov poskus združitve vseh zainteresiranih strani pri skupnem delu v duhu plodnega partnerstva. Rak ni le zdravstven problem, ampak je tudi družben in političen problem. Da bi bilo mogoče rešiti ta problem, potrebujemo skupne ukrepe na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Poudariti želim, da Lizbonska pogodba jasno določa pristojnost Unije pri podpori, usklajevanju ali dopolnjevanju ukrepov držav članic. Naš skupni cilj je pomagati državam članicam v boju proti raku in vzpostaviti okvir za opredeljevanje in izmenjavo informacij, kapacitet in strokovnega znanja pri preprečevanju in obvladovanju raka.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki.(PL) Danes smo glasovali o predlogu resolucije o boju proti raku, ki ga je pripravil slovenski kolega gospod Peterle iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). Seveda sem se odločil za sprejetje predloga Evropske komisije o vzpostavitvi evropskega partnerstva za boj proti raku za obdobje 2009–2013. Ta nova oblika sodelovanja je namenjena zagotavljanju podpore državam članicam v boju proti raku. Zdravstvena statistika kaže, da je v Evropi vsako leto zabeleženih več kot 3 milijone novih primerov in 1,7 milijona smrtnih primerov. To pomeni, da rak vsako leto zasede drugo mesto med najresnejšimi boleznimi in vzroki za smrt. Kot del evropskega partnerstva, morajo države članice kar se da hitro pripraviti celostne načrte za boj proti tej kruti bolezni, tako da bo mogoče do leta 2020 pojavnost zmanjšati za 15 %. Vendar ne smemo pozabiti, da v tem neenakovrednem boju preprečevanje predstavlja najpomembnejši dejavnik. To je stroškovno najučinkovitejši ukrep, saj se je mogoče izogniti eni tretjini primerov rakavih obolenj . Zaradi tega morajo biti preventivni ukrepi podprti v zdravstvu, pa tudi v sklopu bolj zdravega načina življenja.

 
  
  

Poročilo: Patrizia Toia (A7-0120/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Nove informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) so tako pomembne zaradi njihove ključne vloge pri začetku prave revolucije v svetu znanosti, ne samo z razglasitvijo rojstva družbe znanja, ampak tudi z omogočanjem trajnostnega pristopa k izkoriščanju naravnih virov.

Glede na ta dejstva je v posebnem primeru novih tehnologij, namenjenih energetski učinkovitosti, nemogoče prezreti dejstvo, da so IKT pomemben vir zagotavljanja, da se pri napredku spoštuje okolje ter pri tem zagotavljajo, da imajo gospodinjstva in industrija ekonomske koristi od teh prihrankov. Politika varčevanja z energijo bo dala pečat trajnosti evropskega socialnega modela in ravno zaradi tega sem glasovala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Prehod na pametne števce lahko na evropski ravni zmanjša porabo energije tudi do 10 %, saj bi to olajšalo obojestranski prenos informacij med upravljavci omrežij, dobavitelji energije in potrošniki. Analize kažejo, da je mogoče s pametno uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) zmanjšati porabo energije v zgradbah, ki trenutno predstavlja približno 40 % celotne porabe energije v Evropi, tudi do 17 %. Vse te številke samo v prometnem sektorju prispevajo k zmanjšanju emisij ogljika tudi do 27 %.

Vse te napovedi služijo le kot spodbuda, da popolnoma izkoristimo najsodobnejše tehnologije. Čeprav teh tehnologij v Evropski uniji kratkoročno ne bo mogoče uvesti na enoten način, je pomembno, da se vse države članice zavedajo možnosti uporabe najsodobnejših tehnologij za zmanjšanje emisij ogljika, hkrati pa upoštevajo izjemno ambiciozne cilje agende Evropa 2020.

Gradbeni in prometni sektor spadata med največje porabnike energije in lahko pospešita uvedbo najsodobnejših tehnoloških sistemov. S pomočjo novih tehnologij je lahko tudi uporaba naravnih virov manj škodljiva za okolje in proizvaja manj ogljika.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) imajo ključno vlogo pri spodbujanju evropske gospodarske rasti. Njihov vpliv na energetski sektor vključuje tudi temeljito spremembo naše družbe, ki bo tako postala manj centralizirana in prožnejša, pri čemer je poudarek na distribuciji za večjo blaginjo. Z uporabo IKT in omrežij lahko izboljšamo učinkovitost naše porabe energije, na primer z razvojem električnih distribucijskih omrežij, pametih zgradb, pametnih domov in pametnih števcev, kot tudi ekološko učinkovitega prometa. Vendar pa moramo še naprej izkoriščati priložnosti za inovacije, ki nam jih ponuja IKT. Razvoj inovativnega evropskega pametnega omrežja je ključnega pomena, skupaj z inštrumenti za merjenje in spremljanje učinkovitosti porabe energije, izvajanjem pametnega merjenja v skladu s časovnim razporedom, določenim v tretjem zakonodajnem svežnju za energetski trg. S tem bodo potrošniki lahko obvladovali svojo porabo energije, ter tako izgladili krivuljo povpraševanja. Informacijske in komunikacijske tehnologije lahko imajo pomembno vlogo pri merjenju in količinskem ugotavljanju globalnih učinkov podnebnih sprememb in pri vrednotenju podnebnih ukrepov ter tako prispeva k natančnem uravnavanju podnebne politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) za lažji prehod na energetsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. IKT lahko pridobijo pomembno vlogo pri blažitvi posledic podnebnih sprememb in sicer z zmanjšanjem porabe energije, povečanjem energetske učinkovitosti in vključevanjem obnovljivih virov energije.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) V času ko je zmanjševanje emisij CO2 in toplogrednih plinov, skupaj z naložbami v obnovljivo energijo in „zeleno“ tehnologijo, prednostna naloga, je to zelo primerno. Zato moramo obravnavati predstavitev ukrepov za uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, da bi tako bil mogoč prehod na energetsko učinkovito gospodarstvo ob najmanjših možnih stroških za javnost in podjetja. Spodbujanje trajnostne rasti, ki se odraža v blaginji prebivalstva in gospodarstva, pa tudi v solidarnosti do prihodnjih generacij, je resnično ključnega pomena.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Informacijske in komunikacijske tehnologije lahko znatno prispevajo k energetski učinkovitosti gospodarstva EU, predvsem pri zgradbah in v prometnem sektorju. V sklopu tega pozdravljam prizadevanja Komisije pri spodbujanju pametnega merjenja in pametnih omrežij pri proizvodnji, distribuciji in uporabi energije. Predvsem želim pozvati države članice, naj pospešujejo razpoložljivost širokopasovnega interneta za vse državljane EU, da bi tako zagotovile enakopraven dostop do spletnih storitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Nobenega dvoma ni, da lahko uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) olajša prehod na energetsko učinkovito gospodarstvo, saj je to hkrati tudi način za zmanjšanje porabe energije, povečanje varnosti preskrbe z energijo in zagotavljanje pomoči pri zmanjševanju okoljske škode, predvsem emisij toplogrednih plinov.

Vendar pa vemo, da je napredek pri izkoriščanju potenciala energetske učinkovitosti in prihrankov energije počasen, ne samo zaradi tega, ker obstoječa gospodarska interesna združenja gledajo na lastne interese, ampak tudi zaradi majhnega obsega pomoči za potrebne spremembe.

Zato podpiramo različne predloge, ki so vključeni v poročilo, predvsem tiste, ki spodbujajo izkoriščanje IKT pri načrtovanju nove prometne politike in povečujejo intermodalnosti v prevoznem sektorju, ali tiste, ki pozivajo Komisijo, naj razvije drugačno vizijo glede prednostnih nalog zagotavljanja pomoči, pri tem pa upošteva ta vprašanja uporabe IKT za lažji prehod na energetsko učinkovito gospodarstvo na številnih področjih, kot so industrija, zdravstvo in stanovanja, ne le v prometu in mobilnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. − (IT) Evropska unija si že nekaj let zastavlja pomembne cilje glede prihrankov energije in zmanjševanja emisij ogljika. Sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) je nedvomno eden izmed načinov za izboljšanje energetske učinkovitosti posameznih držav članic. IKT lahko pomaga pri spremljanju in upravljanju porabe energije in zagotavljanju novih načinov uporabe in tehnologij, s katerimi je mogoče izboljšati izrabo naravnih virov in spodbuja uporabo čistejših proizvodnih in industrijskih procesov. Postopek obsežnega javnega posvetovanja, ki ga je sprožila Evropska komisija, je dal pojasnila glede načinov, kako lahko IKT pomaga pri izboljšanju energetske učinkovitosti. Evropska komisija je izračunala, da je mogoče s sistemi, ki temeljijo na IKT, zmanjšati porabo energije v zgradbah – trenutno ta skupaj predstavlja 40 % porabe energije v Evropi – tudi do 17 %, emisije ogljika, ki nastane v prometu, pa do 27 %. Urbanistična ureditev, dosežena z uporabo IKT, lahko znatno zmanjša energetski vpliv na mestna območja. Zato je treba sprejeti ukrepe za razširjanje dobrih praks in krepitev ozaveščenosti o prednostih, ki jih ponujajo IKT med lokalnimi nosilci odločanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. − (IT) Evropska unija je ponovno potrdila svojo zavezanost 20 % zmanjšanju emisij ogljika do 2020. To obvezo bo težko izpolniti brez popolne izrabe potencialov, ki jih ponujajo IKT. IKT lahko znatno zmanjšajo emisije CO2.

IKT so odgovorne za 1,75 % emisij ogljika v storitvenem sektorju v Evropi in proizvedejo 0,25 % emisij, povezanih s proizvodnjo opreme in potrošniške elektronike, ki temelji na IKT. Preostalih 98 % emisij izvira iz drugih sektorjev gospodarstva in družbe. Zato bi bilo dobro uskladiti metode za merjenje in količinsko opredelitev energetske učinkovitosti, da bi tako lahko prišli do podatkov, na podlagi katerih bo mogoče razviti inovativne strategije za varčevanje energije in preprečiti pojav „zelene dezinformiranosti“.

V sklopu tega želim izpostaviti, da lahko IKT igrajo ključno vlogo pri doseganju temeljnih ciljev, saj so prisotne v skoraj vseh sektorjih gospodarstva in pomagajo povečati produktivnost za več kot 40 %. Zaradi teh razlogov ponovno potrjujem popolno podporo tej strategiji, ki združuje ustrezen gospodarski in industrijski razvoj z okoljsko trajnostno strategijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) vsaki državi članici ponujajo načine za povečanje energetske učinkovitosti ter zagotavljajo nove načine uporabe in tehnologije za izboljšanje uporabe nacionalnih virov in za preoblikovanje industrijske proizvodnje in procesov v ekološko učinkovito gospodarstvo. Sistemi, ki temeljijo na IKT, lahko zmanjšajo porabo energije v zgradbah, ki trenutno skupaj predstavlja 40 % porabe energije v Evropi, do 17 %, emisije ogljika, ki nastanejo v prometu pa tudi do 27 %. V 27 državah članicah EU je v sektorju IKT zaposlenih 6,6 milijona ljudi, ta sektor tudi spodbuja inovativno sposobnost vseh ostalih sektorjev ter prispeva k več kot 40 % globalnemu povečanju produktivnosti. Evropska komisija in Odbor regij morata nujno pripraviti „praktična navodila za lokalne in regionalne oblasti“ glede tega, kako z inovativno uporabo IKT izboljšati energetsko učinkovitost. S tem bo določen način, kako lahko organi oblasti uporabljajo IKT, kot del načrtov v zvezi s podnebnimi spremembami. Prav tako bodo izdala navodila, kako lahko kohezijski skladi podprejo poslovna partnerstva za pripravo inovativnih načinov uporabe IKT, da bi tako bilo mogoče podpreti in spodbuditi mesta in občine k uporabi IKT za zmanjšanje emisij.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Stranka zelenih je glasovala za to poročilo. Vsi izvirni deli besedila, ki so jih nekatere skupine želele zbrisati, so še vedno vključeni.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. Bila sem pripravljavka mnenja Odbora za okolje za to poročilo in dobro se zavedam potenciala, ki ga ima sektor IKT pri zagotavljanju znatnih prihrankov energije v Evropski uniji, predvsem pri zgradbah in v prometnem sektorju. Vendar pa pri tem ne smemo pozabiti na vplive tako imenovanega „digitalnega razkoraka“, ki ga je mogoče opaziti tako znotraj, kot tudi med državami članicami. Povzroča socialno in gospodarsko neenakost in zmanjšuje sposobnost IKT za zagotavljanje obsežnih koristi z vidika energetske učinkovitosti. Pomembnost dostopa do širokopasovnega interneta je ključnega pomena za vse. Države članice si morajo ob pomoči Komisije prizadevati za vzpostavitev potrebne infrastrukture, s katero je mogoče zagotoviti, da bodo lahko vsi evropski državljani in podjetja imeli koristi od razpoložljivih tehnologij. S tem bi bilo mogoče neposredno obravnavati neenakost in krivico, ki sta posledica digitalnega razkoraka, prav tako pa je edini način, s katerim je mogoče zagotoviti, da bo potencial energetske učinkovitosti IKT v celoti dosežen.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Ob upoštevanju dejstva, da ukrepi za doseganje cilja 20 % prihranka energije do 2020 prepočasi dajejo rezultate, obstaja potreba po povečanju in pospešitvi inovativnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter doseganju znatnega povečanja deleža energije, ki je pridobljena iz obnovljivih virov. Treba je povedati, da ko se poveča prometni sektor, se v skladu s tem zelo hitro povečajo tudi emisije ogljikovega dioksida. Zato je treba poudarek nameniti uvajanju informacijskih in komunikacijskih tehnologij v ta konkretni sektor, da s tem ne bi le zmanjšali obsega emisij, ampak bi tako preprečili tudi njihovo povečevanje. Pri načrtovanju nove evropske prometne politike morajo biti vključene tudi rešitve IKT. S tem bi se lahko zmanjšala gostota prometa, kar bo ugodno vplivalo na naravno okolje. Vsi ti ukrepi ne bodo dali le izmerljivih koristi za podnebje, ampak bodo hkrati pripomogli tudi k zmanjšanju stroškov, povezanih z rabo energije in k ustvarjanju okolju prijaznih delovnih mest. Vendar pa pri tem ne smemo pozabiti, da se nove države članice niso sposobne tako hitro prilagoditi zahtevam, ki jih uvede Evropska unija. Prav tako moramo upoštevati interese teh držav, saj predstavljajo pomembno skupino, ki še vedno izkorišča tradicionalne vire energije. Da bi to bilo mogoče spremeniti, so potrebi finančni viri in čas.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. (LT) Podpiram pobudo Evropske komisije glede uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), da bi tako bilo mogoče izboljšati energetsko učinkovitost Unije in povečati konkurenčnost evropske industrije. V skladu z izračuni, ki jih je predstavila Evropska komisija, predstavlja IKT odličen ukrep, s katerim bomo lahko zmanjšali porabo energije, istočasno pa zmanjšali količine emisij ogljikovega dioksida tudi do 27 %, kar je zelo pomembno. S tem bi se zmanjšal tudi negativni vpliv na okolje. Popolnoma se strinjam z in podpiram stališče, ki ga je izrazila poročevalka, da bo uporaba IKT spodbudila evropsko industrijo in trg nov tehnologij, to pa bi prispevalo k oživljanju trga ali ustvarjanju novih delovnih mest. Verjamem, da moramo izvesti vse ukrepe za uvajanje IKT v tistih državah članicah, kjer se to še ni zgodilo, in jih izboljšati tam, kjer se še uporabljajo. Predvsem želim poudariti pomembnost IKT pri načrtovanju nove evropske prometne politike. Logistika je pomemben dejavnik pri racionalizaciji prometa in zmanjšanju emisij ogljika. Zavedati se moramo potrebe po večjih javnih in zasebnih naložbah v orodja IKT, da bi tako omogočili razvoj inteligentne energetske infrastrukture v prometu. Uporaba inteligentnih prometnih sistemov (ITS) v cestnem prometu in v povezavi z drugimi načini prevoza lahko pripomore k zmanjšanju prometnih zastojev in njihovih škodljivih vplivov na okolje. Kot član Odbora za regionalni razvoj (REGI) želim poudariti, da moramo spodbujati države članice k razširjanju dobrih praks in večanju ozaveščenosti o prednosti, ki jih ponujajo IKT med lokalnimi nosilci odločanja.

 
  
  

Poročilo: Vittorio Prodi (A7-0057/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. − (IT) Bela knjiga Evropske komisije o prilagajanju podnebnim spremembam vsebuje številne ideje, na katere se moramo osredotočiti zdaj in v prihodnje, da bi tako zmanjšali tveganje, povezano z globalnim segrevanjem.

Predvsem pozdravljam del v poročilu, ki poudarja pomembnost vključevanja razsežnosti prilagajanja v vse politike EU, pa naj se nanašajo na kmetijstvo ali ribištvo, ali pa so povezane z gospodarjenjem z gozdovi, s horizontalnim in medsektorskim pristopom, ki lahko zagotavlja doslednost občasnih ukrepov.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki.(RO) Evropa gre skozi obdobje, v katerem mora spoznati, kako nujno je, da izvede ukrepe za zmanjšanje vpliva človekovih dejavnosti na podnebje. Bela knjiga o podnebnih spremembah je korak naprej k standardizaciji ukrepov, namenjenih zmanjševanju emisij ogljika na evropski ravni.

Glede na ambiciozni cilj 20 % zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do 2020, mora Evropska unija ukrepati veliko hitreje, kot pa ukrepa sedaj. Države članice, stare ali nove, so zavezane, da si v večji meri, enakovredno prizadevajo in se zavedajo, da ima preprečevanje ali zdravljenje bolezni v začetni fazi večjo možnost za uspeh, kot pa zdravljenje kronične bolezni.

Zelo žalostno bi bilo, če bi Evropa prepozno spoznala, da lahko podnebne spremembe vplivajo na proizvodnjo kmetijstva, kot glavnega vira hrane za prebivalstvo v Evropi in v svetu. Že zdaj se vsako leto soočamo z ekstremnimi vremenskimi pojavi, sušo in poplavami. Trenutno si je težko prestavljati, kako bi lahko bile razmere še slabše. Vendar pa strokovnjaki niso preveč optimistični. Zaradi tega so za nadaljnje normalno življenje ključnega pomena ukrepi, namenjeni omejevanju vpliva človekovih dejavnosti na podnebje.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam pobudo Evropske komisije, da predstavi širši okvir politike za evropske ukrepe o politiki za prilagajanje podnebnim spremembam. Vendar pa ukrepi za omejevanje in prilagajanje ne smejo biti ločeni. Poudariti želim pomembnost direktive o sistemu trgovanja z emisijami (ETS), v skladu s katero morajo države članice vsaj 50 % svojih virov ETS nameniti tako ukrepom pa omejevanje, kot tudi za prilagajanje. Prav tako verjamem, da je treba v ospredje postaviti dodatne ukrepe za spodbujanje strategije EU, ki so namenjeni uresničevanju 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti do 2020, z namenom, da bi ta cilj postal pravno zavezujoč na ravni Unije. Od predstavljenih ukrepov za omejevanje bi želela izpostaviti solidarnost med državami članicami EU do prikrajšanih regij in do regij, ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele. Da bi dosegli to solidarnost, je zelo pomembno, da Komisija razmisli o povečanju javnih sredstev, namenjenih mednarodnemu sodelovanju v prihodnjem osmem okvirnem programu za raziskave in razvoj, da bi tako bilo mogoče podpreti njen boj proti podnebnim spremembam. Prav tako želim poudariti pomembnost vloge raziskav in tehnologije pri razvoju nizkoogljične družbe, glede na nedavno sporočilo Komisije o evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo in logiko posredovanja med javnimi in zasebnimi sektorji, kot tudi med Unijo, nacionalnim in regionalnim financiranjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. Glasoval sem za resolucijo, ki pozdravlja belo knjigo Komisije o strategiji EU o prilagajanju na podnebne spremembe in predlaga številne ukrepe na različnih področjih politik. Tudi če nam uspe ohraniti globalno segrevanje na varnih ravneh, podnebne spremembe prinašajo neizogibne posledice, ki zahtevajo prizadevanja za prilagoditev. Upoštevanje podnebnih vidikov in prilagajanje je treba postaviti v ospredje vseh področij politik, predvsem tistih, ki se nanašajo na vodo, zemljo, kmetijstvo in ribištvo ter obalna območja. Ogrožena je biotska raznovrstnost, vendar pa je hkrati treba zagotoviti, da bodo pri urbanističnem načrtovanju ter načrtovanju prometa in infrastrukture upoštevane tudi podnebne spremembe. Strukture civilne zaščite morajo za prednostno nalogo postaviti pripravljenost na poplave in suše. Pri tem ne smemo pozabiti na socialne posledice in posledice na javno zdravje. To lahko resno vpliva na zdravje dihal in povečanje pojavnosti bolezni, ki se širijo s prenašalci. Najbolj ranljive glede tveganja za zdravje ljudi, ki so povezana s spremembami, so ogrožene skupnosti, revni otroci in starejši ljudje. Prihodek, ustvarjen s sistemom za trgovanje z emisijami mora prispevati k prizadevanjem za prilagoditev, proračun EU pa mora odražati nujnost soočanja s takšnimi izzivi.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o beli knjigi Komisije: „Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti“. Prilagoditveni ukrepi so potrebni, če se želimo uspešno spopasti z izzivi, ki jih predstavljajo podnebne spremembe. Verjamem, da je prilagoditev na podnebne spremembe nujna in nam bo omogočila izboljšati trenutne sisteme za obvladovanje izrednih dogodkov, obvladovanje, ki bi lahko bilo učinkovitejše z združevanjem opazovanj na tleh in s sateliti.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − Kot sem že včeraj dejal v zvezi z glasovanjem o poročilu gospoda Le Folla o kmetijstvu EU in podnebnih spremembah, „okoljske pomisleke, čeprav so upravičeni in potrebni, je treba skrbno pretehtati glede na vpliv predlogov, ki se nanašajo na kmetijsko vzdržnost in produktivnost“. Enako velja za vse sektorje dejavnosti, zato je ključnega pomena, da EU pripravi strategijo, namenjeno obravnavanju podnebnih sprememb, ter se resno zaveže k trajnostnemu razvoju in iskanju načinov za zmanjšanje emisij ogljika, ne da bi bile pri tem ogrožene njene proizvodne – predvsem industrijske – dejavnosti. Vsaka politika o podnebnih spremembah si mora – še poseben glede na gospodarsko in finančno krizo – prizadevati za gospodarsko učinkovitost in vzdržnost in pri tem spodbujati inovacije in raziskave v službo novih tehnik in rešitev, ki so okolju prijaznejše, hkrati pa enako učinkovite in konkurenčne. Poudarek mora biti na čistih virih energije, na učinkovitejši izrabi naravnih virov in na obsežnih naložbah v raziskave in tehnologije, ki so okolju prijaznejše; s tem bo mogoče ohraniti evropsko konkurenčnost in ustvariti nova delovna mesta v okviru trajnostnega razvoja.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) EU mora ohraniti in okrepiti vodilno vlogo v mednarodnem boju proti podnebnim spremembah. Znanstvene raziskave na tem področju so ključne, če želimo izbrati pot, ki je prava in varna, pa naj gre za pot v boju proti podnebnim spremembam ali prilagajanju nanje. Vprašanje prilagoditve je medsektorsko in se nanaša na številne sektorske politike. Na teh področjih mora med državami članicami obstajati večja politična usklajenost. Zavzemam se za to, da bi priprava nacionalnih načrtov prilagajanja na podlagi skupnega evropskega okvira postala obvezna. Imeti moramo skupne evropske politike na področjih, kot so na primer voda, energija in gozdovi; še enkrat bi izpostavil potrebo po evropski listini o tveganjih za obalne meje. Nujno je potrebna analiza tveganj, ki jih predstavljajo podnebne spremembe za najranljivejše regije v Evropi. Prav tako verjamem, da morajo biti zastavljeni evropski cilji za učinkovitost javnih vodovodnih sistemov. Prav tako želim izpostaviti, da so naravni ekosistemi najpomembnejši ponori ogljika na Zemlji, ki izolirajo 50 % globalnih letnih emisij toplogrednih plinov in prispevajo tako k ublažitvi sprememb kot tudi k prilagajanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) To poročilo je v skladu s prepričanjem, da so podnebne spremembe globalne, uničujoče in da je zanje neizogibno kriv človek. Vendar je ravno tako kot to prepričanje, ki sedaj predstavlja že skoraj religijo in vanj nihče ne dvomi več, pretirano. Vse kar je pretirano, je tudi absurdno. To bi moralo biti izvedeno, ne da bi počakali na kakršno koli znanstveno oceno, absolutno previdnostno načelo, s katerim bi se bilo mogoče soočiti z najslabšimi možnimi scenariji z vidika morebitnega vpliva tako imenovanega globalnega segrevanja na ekosisteme, pa tudi na bivalna področja, industrijske obrate in tako dalje. Opažam, da se takšna preudarnost le redko kdaj uporablja pri drugih ukrepih, povezanih z okoljem in zdravjem ljudi, kot so na primer GSO. Na podlagi resničnih ali navideznih tveganj, vse od bolezni, ki so verjetno povezane z globalnim segrevanjem, do gozdnih požarov, ki izbruhnejo izključno zaradi tega istega pojava, prek poplav in pregrevanja osrednjih elektrarn, nas pozivajo, da sprejmemo vmešavanje Komisije in evropskih politik v absolutno vsa področja, vse do in vključno z uporabo najmanjšega koščka zemlje. Sramotno je, da je bilo žrtvovanih toliko dreves, ki so priznani zbiralniki ogljika, da je bilo natisnjeno to besedilo. Kot je zapisal pesnik: hej drvar, ustavi se za trenutek.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Neizogibne podnebne spremembe silijo družbo in gospodarstvo Evropske unije, da se prilagajata novi stvarnosti. Menim, da obstaja potreba po politiki prilagajanja, ki ustreza značaju in vrsti sprememb, ki potekajo, prav tako pa vključuje strategijo za zaščito območij, ki so najbolj ogrožena. Popolnoma se strinjam s poročevalcem in menim, da je za boljše usklajevanje teh ukrepov izrednega pomena izvedba sistema za izmenjavo informacij in nadzor na mednarodni ravni, pa tudi na regionalni in lokalni ravni. Zelo me veseli poudarek, namenjen vlogi skupne kmetijske politike, ki v postopku prilagajanja na podnebne spremembe igra ključno vlogo, kot varuh ekosistemov in biotske raznovrstnosti. Zelo pomembni so projekti, ki preprečujejo ali blažijo posledice suš in poplav in zagotavljajo pomoč kmetom, ki delajo v težkih pogojih.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. − – (IT) Glasoval sem za celoten predlog resolucije o Beli knjigi Komisije z naslovom „Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti“, saj verjamem, da je zelo pomemben za Evropo na splošno, še posebej pa za Italijo, zaradi njenih geopodnebnih značilnosti. Dejansko v Italiji obstajajo očitne težave pri upravljanju vodnih virov, kar je v poletnih mesecih razvidno iz pogostih suš na jugu, pa tudi iz nekaterih poplav, kot je bila poplava decembra, ko je poplavila reka Serchio v Toskani. V Italiji imamo tudi strašen problem poletnih požarov in ravno zaradi tega je treba nujno izboljšati varnostne pogoje. Čeprav je osnutek Bele knjige trenutno le začetni referenčni okvir, verjamem, da zagotovo pomembno prispeva, predvsem na področju obvladovanja izrednih dogodkov. Istočasno pa orisuje splošen strateški pristop k povečevanju odpornosti EU na vplive podnebnih sprememb.

 
  
MPphoto
 
 

  Andres Perello Rodriguez (S&D), v pisni obliki.(ES) Velik del Parlamenta je, tako kot španska delegacija Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, uradno nasprotoval odstavku 41 te resolucije, ki poziva, da bi načelo subsidiarnosti veljalo tudi za zemljiško politiko. Vsi se zavedamo raznolikosti, ki obstaja med različnimi regijami v Uniji, vendar ravno zaradi tega, kot navaja resolucija, južna Evropa močneje čuti posledice podnebnih sprememb in potrebuje Evropo in njene skupne politike. Gre za vprašanje solidarnosti, od katere bi imela koristi celotna EU. Zato globoko obžalujemo umaknitev prvega predloga iz besedila, v katerem je gospod Prodi pozval Svet, da preneha z blokado direktive o zemljiščih. Bistveno je, da vzpostavimo ta zakonodajni instrument, ki je ključnega pomena za prilagoditev, predvsem pa za zmanjševanje tveganja širjenja puščav in slabšanja kakovosti. Res je, da je tvegaje bolj prisotno v južni Evropi, vendar ne smemo pozabiti, da podnebne spremembe vplivajo na vse okoljske dobrine v Evropi. Tisti, na katere je ta resolucija naslovljena, se morajo zavedati, da še vedno velika večina v Parlamentu poziva k podporni in skupni politiki.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − V Stranki zelenih smo glasovali za to poročilo. Dobra novica je, da je bila odstranjena sprememba, namenjena odpravi poudarka na jedrski varnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Rezultati dela, ki so ga opravili znanstveniki, kažejo na to, da bodo posledice podnebnih sprememb vse bolj vplivale na naravno okolje, gospodarstvo, pa tudi na naše vsakodnevno življenje. Zato izvajanje ukrepa, ki je namenjen prilagajanju trenutnim in prihodnjim vplivom podnebnih sprememb, predstavlja resen izziv za družbo v svetu. Odločitve, ki se nanašajo na najboljše načine prilagajanja podnebnim spremembam, morajo temeljiti na zanesljivih znanstvenih in gospodarskih analizah, vendar vse regije nimajo dostopa do informacij ustrezne kakovosti. Zato se zdi zamisel o vzpostavitvi platforme za spremljanje podnebnih sprememb dobra. Ta platforma bi bila uporabna pri izmenjavi informacij, izkušenj in najboljših praks na evropski, regionalni in lokalni ravni. Vendar se ne morem znebiti občutka, da si pri prevzemanju vloge voditeljice v mednarodnem boju proti globalnemu segrevanju, kot je priporočeno v dokumentu, EU skuša naprtiti preveliko odgovornost za globalne zadeve. Zdi se mi, da ko imamo opravka z izzivi, kot sta gospodarska kriza in potreba po zagotovitvi rasti, ne bi smeli obravnavati stroškov boja proti globalnemu segrevanju, kot prednostno nalogo. Ne glede na ukrepe, ki bodo izvedeni pri prilagajanju podnebnim spremembam, moramo pri tem upoštevati tudi, da bodo nekatere države izpostavljene izjemno velikim stroškov izvedbe politike prilagajanja in če bodo te države ostale brez kakršne koli finančne podpore, lahko to pripelje do povečanja razlik pri razvoju različnih držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. (FR) V svojem poročilu v Odboru za promet in turizem sem izrazila obžalovanje, da prometni sektor v evropski strategiji prilagajanja podnebnim spremembam ni bil dovolj obravnavan, čeprav je znatnega gospodarskega pomena in eden izmed glavnih virov emisij CO2. Zato pozdravljam dejstvo, da to poročilo ponovno umešča promet v središče problema. V uspešno zagotavljanje pomoči podjetjem in uporabnikom pri prilagajanju na podnebne spremembe moramo vložiti znatne napore. Uspeh naše politike je odvisen od ustreznih in inovativnih metod zagotavljanja financiranja, da bo mogoče kar se da omejiti vpliv na ljudi, ekološko ravnovesje in gospodarske dejavnosti. Poleg tega mora naša strategija upoštevati občutljiva geografska območja, kot so obalna, morska in gorska območja, ki so še posebej ranljiva in bi jih podnebne spremembe najbolj prizadele, če ne bomo izvedli ustreznih zaščitnih ukrepov. Parlament mora za prometni sektor nujno sprejeti učinkovite mehanizme prilagajanja, ki ne smejo biti več enostavno razlog za probleme, ampak morajo postati rešitev v boju proti podnebnim spremembam.

 
  
  

Poročilo: Andrea Cozzolino (A7-0100/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Ryszard Czarnecki (ECR), v pisni obliki. − Ključne prednostne naloge skupine ECR za proračun EU so zagotavljanje vrednosti za denar, učinkovito upravljanje in odprava goljufij. Zato podpiramo osnovno idejo poročila gospoda Cozzolina in večino njegovih sklepov.

Vendar pa skupina ECR ne more sprejeti koncepta evropskega javnega tožilca. Ta urad predstavlja prvi nevaren korak k evropski pristojnosti za vidike kazenskega prava, osredotočenost na njegovo ustanovitev pa odvrača od zagotavljanja učinkovitega dela obstoječih sistemov.

Ker je bila sprememba ECR o odstranitvi odstavka, ki podpira napredek k evropskemu javnemu tožilcu zavrnjena, se je ECR vzdržala na končnem glasovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Čeprav ravno tako kot poročevalec menim, da je dober znak, da se je število finančnih nepravilnosti, ki so jih države članice prijavile Komisiji, zmanjšalo s 1 024 milijonov EUR na 783,2 milijona EUR v 2008, verjamem, da je cilj doseči stopnjo 0 milijonov EUR finančnih nepravilnosti letno. Da bi bilo to mogoče doseči, je ključnega pomena, da sprejmemo ukrepe, ki bodo zagotovili večjo preglednost v boju proti davčnim goljufijam – predvsem pri DDV – in celotnemu finančnemu kriminalu; večje sodelovanje med vladami v primeru čezmejnih goljufij; izboljšave kakovosti podatkov in nenehno posodabljanje nacionalnih baz podatkov; ter hitre odzive vlad na zahteve za informacije. Zagotovljeno mora biti boljše upravljanje in nadziranje uporabe kohezijskih sredstev, prav tako pa mora obstajati določba o izrekanju sankcij državam članicam, ki teh sredstev ne porabijo dobro. Prav tako želim poudariti bistven prispevek Evropskega urada za boj proti goljufijam k zmanjšanju teh vrednosti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Skupnosti za leto 2008 ugotavlja, da se je finančni učinek nepravilnosti, ki so bile odkrite, zmanjšal z 1. 024 milijonov EUR v letu 2007 na 783,2 milijona EUR v letu 2008, saj so bila zmanjšanja zabeležena na vseh področjih porabe, razen pri neposrednih izdatkih in predpristopnih sredstvih. Predvsem želim poudariti potrebo po vključevanju informacij o nepravilnostih, ki bodo pojasnile delež celotnih sredstev, kjer so se pojavile napake in so se domnevno izvedle goljufije. Boj proti goljufijam in korupciji je pomembna naloga evropskih institucij in vseh držav članic, ki morajo zagotoviti potrebna sredstva za učinkovit boj proti tem nadlogam, da bodo zaščiteni finančni interesi Unije in njenih davkoplačevalcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V času gospodarske in finančne krize ne smemo zapraviti niti enega samega evra iz proračuna EU in to še toliko bolj velja, če je takšno zapravljanje posledica goljufij, zaradi katerih se sredstva Unije nepravilno izplačujejo. Skozi leta so se nepravilnosti znatno zmanjšale. Kljub temu pa ne moremo biti zadovoljni z zmanjšanjem teh nepravilnosti na nepomembne zneske ali skoraj na vrednost nič. EU mora sprejeti mehanizme proračunskega nadzora, ki so učinkoviti pri zgodnjem preprečevanju in ugotavljanju goljufij, tako da so javna sredstva na voljo le takrat, ko bodo pravilno porabljena, ne glede na ustrezno kaznovanje za tiste, ki kršijo pravila, s tem ko skušajo nezakonito pridobiti ta sredstva, ki jih je tako ali tako premalo.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Zame boj proti goljufijam predstavlja zelo pomembno skrb, predvsem v zvezi z regionalnimi sredstvi in predpristopnimi sredstvi. Vendar pa so predlagani ukrepi za boj proti goljufijam preveč ozko usmerjeni. Zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. − (IT) Veleli me, da se je finančni učinek nepravilnosti, ki so bile odkrite, zmanjšal z 1. 024 milijonov EUR v letu 2007 na 783,2 milijona EUR v letu 2008 (zmanjšanja so bila zabeležena na vseh področjih porabe razen pri neposrednih izdatkih in predpristopnih sredstvih). V celoti podpiram delo, ki ga je opravila Komisija in želim izpostaviti, da je boj proti goljufijam in korupciji jasna dolžnost evropskih institucij in vseh držav članic.

Glede na posebne gospodarske razmere, ki pestijo celo Evropo, se strinjam s potrebo po zaščiti finančnih interesov Unije ter bojem proti organiziranemu kriminalu, ki po nacionalnih kazalnikih povečuje svoje zmogljivosti za tajno dogovarjanje znotraj institucij, zlasti z goljufijami na področju proračuna EU.

Zato menim, da je treba uveljaviti učinkovito zakonodajo za izboljšanje upravnega sodelovanja pri odpravljanju škodljivih davčnih praks in zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga. V tem smislu podpiram predlog direktive Sveta o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja ter hkrati izpostavljam pomembnost povečanja odgovornosti držav članic, predvsem z večjo kakovostjo informacij, vnesenih v baze podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Na končnem glasovanju sem glasoval za. Sprememba skupine ECR, proti kateri sem glasoval, je bila zavrnjena.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Izpostaviti je treba, da so se v letu 2008 občutno zmanjšale nepravilnosti v primerjavi s prejšnjim letom. Največje izboljšanje je bilo zabeleženo na področju porabe za kmetijstvo. Poročilo kaže, da je ocenjen znesek nepravilnosti padel za 34 %. Vendar pa je bila največja rast zabeležena na področju predpristopnih sredstev, kjer se je nepravilna poraba sredstev povečala za 90,6 %, vendar ne smemo pozabiti, da tu ne gre za države članice in zato še nimajo ustreznih izkušenj. Kljub temu izboljšanju razmer v 2008 je določen del proračunskih virov EU še vedno slabo porabljen. To je mogoče do določene mere pripisati pomanjkanju učinkovitih mehanizmov za nadzor in kontrolo. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ki deluje od leta 1999, je dosegel številne uspehe v boju proti poneverbam. Vendar je ključnega pomena za zagotavljanje njegove popolne operativne neodvisnosti. Podpiram predlog poročevalca, ki bi uradu OLAF omogočil obširneje upoštevati notranje revizije, ki jih je izvedla Komisija, namesto da se zanaša le na informacije, ki jih preložijo uradniki ali države članice. Kakšno vlogo naj imajo države članice in njihovi sistemi nadzora in revizije? Naša prednostna naloga mora biti boj proti prevaram v evropskih projektih. S pošteno in odgovorno porabo omejenih sredstev proračuna EU bomo lahko prihranili sredstva, ki jih je mogoče uporabiti v boju proti posledicam recesije. Ne smemo pozabiti, da sredstva v proračunu EU pripadajo vsem nam – davkoplačevalcem. Zato moramo zagotoviti, da bodo porabljena na najučinkovitejši način.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. − (LT) Poudariti želim, da je boj proti goljufijam in korupciji pomembna naloga evropskih institucij in vseh držav članic. Še posebej pa želim opozoriti na dejstvo, da je določen del korupcije v državah pri dodeljevanju sredstev Evropske unije neposredno povezan z diskreditacijo politik, ki se izvajajo v teh državah. V teh državah nastajajo ločeni politični in finančni klani, ki želijo nadzirati razdeljevanje sredstev Evropske unije. Zato morajo biti Evropski parlament, Evropska komisija in druge pomembne institucije Evropske unije pozorne na diskriminacijo in diskreditacijo politik, političnih organizacij, političnih nasprotnikov in voditeljev opozicije na nacionalni ravni. Evropska unija, ki spodbuja demokracijo, mora najprej zagotoviti, da bodo lahko opozicijske stranke držav članic delovale, se svobodno izražale in nadzirale ukrepe za preprečevanje korupcije. Opozoriti želim na dejstvo, da je denar Evropske unije treba uporabljati za izboljšanje infrastrukture držav članic, za izobraževanje ljudi in podobne stvari. Investiranje evropskega denarja izključno v infrastrukturo bi koristilo tako državi, kot tudi njeni trgovini. Ne bi bilo več „revnih“ poslovnežev, ki prosijo za pomoč, vendar je ne prejmejo. Poleg tega nam na ta način ne bi bilo treba nadzirati porazdeljevanja sredstev Evropske unije več tisoč partnerjem, se pravi prejemnikom pomoči, kar pomeni, da bi izginilo tudi več tisoč goljufov. Tako bi bilo mogoče vso pozornost osredotočiti na javno porabo tega denarja.

 
  
  

Poročilo: Tamás Deutsch (A7-0062/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. − (IT) Ob tej pomembni priložnosti želim podati pripombo na glasovanje o letnem poročilu Evropske investicijske banke s sedežem v Luksemburgu ter vztrajati, kot sem že pri nekaterih vprašanjih, pri pomembnosti povečanja proračuna za finančne instrumente EIB, namenjene podpori načrtom razvoja mestnih središč in obnove.

Instrumenti, ki so trenutno na voljo, kot je sklad JESSICA, so eni izmed redkih instrumentov finančnega inženiringa, ki jih lahko regije ali občine uporabljajo za financiranje projektov za razvoj mest. Posegi so bili razširjeni tudi na socialna stanovanja, vendar le v zvezi s področji, ki dopolnjujejo projekt ter na energetsko obnovo in izboljšave zgradb. Zato bi ob tej priložnosti poudaril, da je po mojem mnenju treba razširiti sklad JESSICA tudi na financiranje novih (seveda okolju prijaznih) zgradb, saj bi to pomagalo lokalnim organom oblasti, da se spopadejo s stanovanjskimi problemi tudi v mestih.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam letno poročilo Evropske investicijske banke (EIB) za leto 2008 in banko spodbujam, naj nadaljuje z dejavnostmi za razvoj evropskega gospodarstva in pospeševanje rasti, ustvarjanje delovnih mest ter medregionalno in socialno kohezijo. Prav tako pozdravljam pozornost, ki jo Evropska investicijska banka namenja malim in srednje velikim podjetjem, trajnostni energiji ter blaženju podnebnih sprememb in naložbam v konvergenčne regije EU, ki jih je močno prizadela nedavna gospodarska recesija. EIB se je hitro odzvala na globalno gospodarsko krizo, predvsem z Evropskim načrtom za oživitev gospodarstva in za tiste države članice, ki jih je kriza najhuje prizadela. Vendar pa pozivam, da EIB v naslednjih poročilih natančno navede glavna posojila, ki dopolnjujejo nepovratna sredstva ESRR za regije, ki izvajajo tehnološko napredne programe ali programe v zvezi z oskrbo z obnovljivo ali čisto energijo. Tudi poročila o skladih za spodbujanje naložb morajo podobno vključevati informacije o rezultatih financiranjih programov. EIB mora z zagotavljanjem ustreznega financiranja igrati večjo vlogo pri podpiranju naložb v infrastrukturo, zeleno tehnologijo, inovacije ter mala in srednja velika podjetja kot del strategije Evropa 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska investicijska banka (EIB) ima ključno vlogo pri zagotavljanju pomoči državam članicam pri soočanju z resno gospodarsko, finančno in socialno krizo. Ob upoštevanju tega verjamem, da so bila povečana sredstva, dodeljena predvsem kohezijski politiki Evropske unije, ključna za zmanjšanje vpliva na najbolj prizadete regije in regije z najbolj omejenimi možnostmi. Povečano financiranje za mala in srednje velika podjetja, ki predstavljajo večino evropskih podjetij, in dodatna sredstva za raziskave in razvoj, bi še dodatno ublažila posledice te krize. Ob upoštevanju uveljavitve Lizbonske pogodbe ter trenutnih in prihodnjih izzivov, ki se pojavljajo v Evropski uniji, ki je v težkem gospodarskem in socialnem položaju, je treba nujno okrepiti dejavnosti Evropske investicijske banke, zagotoviti, da bodo njene dejavnosti preglednejše in ji postaviti pravilne prednostne naloge.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska investicijska banka (EIB) je bila ustanovljena leta 1958 z Rimsko pogodbo. EIB kot banka Evropske unije za dolgoročno kreditiranje posoja denar zasebnim in javnim sektorjem za vse projekte, ki so v evropskem interesu, z uporabo finančnih trgov in lastnih sredstev. Njen glavni cilj je prispevati k integraciji, uravnoteženemu in trajnostnemu razvoju, kot tudi gospodarski in socialni koheziji držav članic EU. V 2008 se je EIB soočala s popolnoma novimi izzivi, saj je globalna gospodarska kriza dosegla tudi gospodarstva Evropske unije. Veseli me, da lahko z vidika obvladovanja krize, izpostavim hiter odziv EIB na svetovno gospodarsko krizo, tako da je z lastnimi sredstvi financirala povečanje svojega kapitala in s tem povečala obseg posojil v podporo evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva. Zato pozdravljam letno poročilo Evropske investicijske banke (EIB) za leto 2008 in sprejetje tega poročila, ki spodbuja banko, naj nadaljuje dejavnosti za razvoj evropskega gospodarstva in pospeševanje rasti, ustvarjanje delovnih mest ter medregionalno in socialno kohezijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska investicijska banka (EIB) ima v gospodarstvu EU zelo pomembno vlogo, saj je porok pri financiranju aktivnosti znotraj Evrope, ki so povezane z: zagotavljanjem gospodarske in socialne kohezije; pripravo na gospodarstvo, temelječe na znanju; razvojem vseevropskih prometnih omrežij in omrežij za dostop; pomočjo malim in srednje velikim podjetjem; zaščito in izboljšanjem okolja ter zagotavljanjem trajnostne, konkurenčne in zanesljive oskrbe z energijo. Strategije „Evropa 2020“ ne bomo mogli izvesti brez podpore EIB, ki bo morala zagotoviti sredstva, potrebna za izvedbo projektov na področju infrastrukture, zelene tehnologije, inovacij ter malih in srednje velikih podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. − (IT) Vloga EIB se je v 2008 zaradi finančne krize še povečala. Kljub likvidnostni krizi je EIB še naprej zagotavljala posojila zasebnemu in javnemu sektorju za projekte, ki so v evropskem interesu, z uporabo finančnih trgov in lastnih sredstev. EU je poleg spodbujanja nacionalnih gospodarstev sprejela tudi odločitev glede evropskega načrta za oživitev gospodarstva, ter pri tem EIB namenila pomembno vlogo, predvsem v zvezi z razširjenim financiranjem malih in srednje velikih podjetij, energije iz obnovljivih virov in čistega prometa. EIB je, kot odgovor na krizo, svoje cilje znatno popravila navzgor: da bi bilo mogoče pomagati podjetjem in spodbuditi oživitev gospodarstva, je EIB znatno povečala obseg posojil in razdelila 10 milijard EUR več, kot je predvidevala. Posojila malim in srednje velikim podjetjem so se povečala za 42 %. Poleg tega je banka razvila nove finančne inštrumente z deljenim tveganjem, poenostavila postopke kreditiranja in pospešila izvajanje projektov v državah članicah in v sektorjih, ki jih je kriza najmočneje prizadela. Poročilo izpostavlja pozitivne učinke teh ukrepov in istočasno poziva k temeljitemu pregledu resničnih učinkov programov pomoči, namenjenih malim in srednje velikim podjetjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Odločitev je bila enostavna. Na končnem glasovanju sem glasoval za.

 
  
  

Predlogi resolucij: Množična grozodejstva v nigerijskem mestu Jos (RC-B7-0247/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Skupni predlog resolucije o nedavnih medetničnih grozodejstvih v Nigeriji, o katerim glasujemo, se zdi zadovoljiv s stališča načel in smernic, ki jih Parlament želi prenesti na druge evropske institucije, odgovorne za zunanje ukrepe EU. Zagotoviti moramo politično stabilizacijo Nigerije in vzpostaviti trdne temelje za njen gospodarski in socialni razvoj: povsem se zavedamo splošnih pomislekov; teh pomislekov ni malo, glede na bogate naravne vire v Nigeriji. Z reševanjem političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj lahko okolje postane mirno, manj dovzetno za medetnične napetosti in zmožno zavrniti nasilna dejanja, ki so v zadnjem desetletju postala pogostejša. Poleg tega, da smo priznali dejstvo, da je odgovornost za masovno nasilje med kristjani in muslimani treba pripisati obema etničnima skupinama, bi mogoče morali jasno poudariti, da drug zaskrbljujoč dejavnik, ki je prav tako povezan z nasiljem, predstavlja postopno prodiranje skrajnega islama v Nigerijo, kar se zelo jasno odraža tudi v tem, da je 12 od 36 držav prevzelo šeriatsko pravo. Zaradi navedenih splošnih razlogov sem glasovala za skupni predlog resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Globoko obžalujem nedavne dogodke, ki so se tega januarja in marca zgodili v mestu Jos, kjer je bilo več sto ljudi žrtev verskih in etničnih spopadov. Konflikt v Nigeriji temelji na verskih, gospodarskih, etničnih, socialnih, zgodovinskih in političnih razlogih. Ker je Nigerija osma največja proizvajalka nafte na svetu, je obžalovanja vredno, da večina njenega prebivalstva živi pod pragom revščine. K poslabšanju razmer v Nigeriji so prav tako prispevale negativne posledice podnebnih sprememb. Verjamem, da sta v državi, tako bogati z nafto, kot je Nigerija, dostop do virov in porazdelitev dobička nujna za mirno rešitev teh konfliktov. Zvezno vlado Nigerije pozivam, da zagotovi enake pravice vsem državljanom, da se spopade s problemi nadzora nad rodovitno zemljo, dostopom do virov, brezposelnosti, revščine in omeji podnebne spremembe. Komisijo pozivam, da nadaljuje z dialogom z Nigerijo v skladu s sporazumom iz Cotonouja, da bi bilo mogoče preučiti globlje razloge za spor ter istočasno razmisliti o vprašanjih, ki so temeljnega pomena za trajnostni razvoj, kot so podnebne spremembe, varnost preskrbe z energijo, usposabljanje in izobraževanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o množičnih grozodejstvih v nigerijskem mestu Jos. Ostro obsojam nedavno nasilje v mestu Jos in njegovi okolici, ko je bilo v etničnih in verskih spopadih ubitih več sto ljudi. EU naj v skladu z osmim členom revidiranega sporazuma iz Cotonouja nadaljuje politični dialog z Nigerijo in se s tem v zvezi spoprime z vprašanji pravice do svobode misli, vesti, vere in prepričanja, opredeljenimi v splošnih, verskih in nacionalnih instrumentih za človekove pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Tokrat je Nigerija prvič doživela konflikt, ki je predstavljal grožnjo, da bo prišlo do razpada države. V zvezi s tem želim izpostaviti državljansko vojno, ki je med 1967 in 1970 tri leta divjala v državi in je skoraj pripeljala do neodvisnosti jugovzhoda države. Čeprav je bil upor Igbo strt, ker je vojaška moč centralne vlade preprečila neodvisnost Biafran, drži tudi, da so etnične, kulturne in verske razlike še vedno prisotne in se še stopnjujejo, zaradi česar je država klasičen primer države, ki jih stalno preti grožnja razpada. Meje Nigerije so začrtale kolonialne sile, ki niso upoštevale prej omenjenih razlik. To pa ne pomeni, da so za konflikte v državi krivi izključno Evropejci. Čas je, da afriški voditelji opustijo ta izrabljen star izgovor in skušajo svojim državljanom služiti razumno in sposobno tako pri projektih, kot tudi pri predlogih. Afrika bo lahko postala to, kar si Afričani želijo, ko bo dobila vodje, ki bodo kos izzivom. Pokoli v mestu Jos so še ena skrajno žalostna, obžalovanja vredna in krvava stran v zgodovini države, kjer se te strani prehitro kopičijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Menim, da je Evropski parlament moral nujno obsoditi pokole v Nigeriji in pozvati k ponovni vzpostavitvi miru. Glede na nestabilnost in krhkost večine gosto naseljenih držav v Afriki, kjer večina prebivalstva trpi zaradi revščine, lahko ta predlog resolucije služi kot temelj za krepitev političnega dialoga med Evropsko unijo in Nigerijo in za podrobnejšo študijo, namenjeno iskanju izvedljivih kratko- in dolgoročnih rešitev, s katerimi bi bilo mogoče končati nasilje in ponovno uvesti trajni mir. Verjamem, da moramo kot poslanci v EP sodelovati pri varstvu in spodbujanju človekovih pravic, ki so v Nigeriji kršene vsakodnevno. Zato je po mojem mnenju določba, ki zahteva, da se osebam, krivim za nasilje pošteno sodi, ključnega pomena. Glede na vse te ukrepe, ki jih seveda ne bo enostavno izvesti, sem z veseljem glasovala za skupen predlog resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) V Nigeriji prihaja do nenehnih izbruhov nasilja med kristjani in muslimani in vsaka od teh skupin predstavlja približno polovico prebivalcev. Te motnje se sedaj dogajajo še pogosteje. Nepomembne zadeve sprožajo nasilne izbruhe. Novih pokolov nista preprečili niti policijska ura, ki je v veljavi vse od januarja in napotitev čet na območje. Dejstvo, da je dolga odsotnost predsednika Yar’Adua pahnila zahodno Nigerijo v politično krizo, da je prišlo do resnih spopadov med kristjani in muslimani v mestu Jos v osrednjem delu Nigerije in da se je končalo premirje v z nafto bogati delti reke Niger, ne predstavlja dobre prihodnosti po smrti predsednika. Govori se, da se je vojska, ko so v začetku leta muslimanski nomadi napadli krščanske vasi in je bilo pobitih vsaj 500 ljudi, odzvala šele nekaj ur za tem, ko je prejela prvo obvestilo. S stani EU ni bilo slišati nobenih kritik. Ko so Švicarji na referendumu glasovali proti gradnji minaretov, so muslimanske države grozile Švici z gospodarskimi sankcijami in sveto vojno. Ko pa so bili umorjeni kristjani zaradi svoje vere, je EU rabila več mesecev, da se je odzvala. Evropska unija mora v zvezi s tem delovati kot pošten posrednik in se hitreje odzivati. To je jasno navedeno v predlogu resolucije in zato sem glasoval zanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Seveda sem glasoval za tako pomembno resolucijo, prav tako pa sem odločno podprl ustno spremembo, ki jo je predlagala moja kolegica Kiil-Nielsen o pozivu nigerijskim oblastem, naj preprečijo nedavno namero guvernerjev nekaterih nigerijskih držav dejansko usmrtiti na smrt obsojene zapornike.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov