Predsednica. – Naslednja točka je priporočilo za drugo obravnavo Silvie-Adriane Ţicău v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev) (05386/3/2010 – C7-0095/2010 – 2008/0223(COD)) (A7-0124/2010).
Silvia-Adriana Ţicău, poročevalka. – (RO) Leta 2008 se je EU zavezala zmanjšati porabo energije za 20 % ter zagotoviti, da bo do leta 2020 20 % porabljene energije prišlo iz obnovljivih virov. Kot del zasedanja Evropskega sveta, ki se je odvijalo 25. in 26. marca 2010, so voditelji Evropske unije določili skupni cilj 20 % povečanja energetske učinkovitosti do leta 2020.
Stavbe so odgovorne za 40 % celotne porabe energije ter za 35 % emisij onesnaževal. Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb bo imelo velik vpliv na življenja evropskih državljanov. V EU družine v povprečju porabijo 33 % svojih prihodkov za vodo, elektriko, plin in vzdrževanje. Ta številka lahko v družinah z zelo nizkimi prihodki doseže tudi 54 %. Vlaganja v izboljšanje energetske učinkovitosti ne bodo imela za posledico le nižjih računov za energijo, ampak tudi ustvarjanje 2,7 milijona delovnih mest v EU do leta 2030.
Novembra 2008 je Komisija vložila zakonodajni predlog za reformo Direktive 91/2002 glede energetske učinkovitosti stavb. Aprila 2009 je Evropski parlament na prvi obravnavi z veliko večino sprejel svoje stališče kot del postopka soodločanja. Pozneje sta Parlament in Svet med švedskim predsedstvom Svetu Evropske unije izvedla intenzivna pogajanja. Novembra 2009 je bil dosežen politični sporazum glede tehničnih vidikov zakonodajnega predloga.
Ta sporazum ima naslednje najpomembnejše dosežke.
Uveden je bil poseben člen, skupaj z več uvodnimi izjavami in določbami glede vidikov, povezanih s financiranjem. Komisija mora opredeliti obstoječe finančne instrumente in davčne ukrepe ter vložiti nove predloge do 30. junija 2011. Te določbe prav tako dopolnjuje izjava Komisije.
Pri novih stavbah mora do 31. decembra 2020 neto poraba energije biti skoraj enaka nič, medtem ko mora večina energije priti iz obnovljivih virov. Ta rok je za javni sektor krajši za dve leti. V primeru stavb, katerih neto poraba energije je skoraj enaka nič, bodo države članice določile jasne cilje in oblikovale akcijske načrte, ki bodo prav tako vsebovali podporne ukrepe.
Energetska učinkovitost stavb, ki so deležne večje prenove, ali prenovljenih delov teh stavb mora izpolnjevati minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb, ki prav tako veljajo za tehnične stavbne sisteme in elemente stav, ki pomembno vplivajo na energetsko učinkovitost stavbe.
Uvedene so bile nove določbe o izkaznicah. Izkaznica mora navajati najmanjšo količino podatkov, vključno z možnostmi financiranja. Uvedene so bile določbe glede izdajanja in prikazovanja energetskih izkaznic.
Indikator energijske učinkovitosti iz energetske izkaznice stavbe mora biti vključen v oglase o prodaji ali najemu stavbe ali njenega dela.
Na voljo mora biti več informacij in večja preglednost glede akreditacije in usposabljanja strokovnjakov ter zagotavljanja informacij lastnikom in najemnikom.
Z lokalnimi oblastmi morajo potekati posvetovanja in te oblasti morajo prav tako zagotoviti podporo pri uresničevanju priporočil, uvajanju novih določb, usmerjenih na lokalne urbaniste in arhitekte, da se zagotovi upoštevanje energetske učinkovitosti stavb.
Prav tako so bili uvedeni pametni merilni sistemi in aktivni nadzorni sistemi, kot so avtomatizirani, nadzorni in spremljevalni sistemi, oblikovani za varčevanje z energijo.
Skupna metodologija ne bo sprejeta, toda do 30. junija 2011 bo Komisija pripravila okvir primerjalne metodologije za izračun optimalne ravni glede stroškov in minimalnih zahtev glede energetski učinkovitosti. Direktiva bo pregledana do 1. januarja 2017. Skupno stališče Sveta temelji na sporazumu, podpisanem novembra 2009 med Evropskim parlamentom in Svetom. Zato priporočam njegovo sprejetje.
PREDSEDSTVO: GOSPOD LAMBRINIDIS podpredsednik
Günther Oettinger, član Komisije. – (DE) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, v politiki se redko pojavi priložnost predstaviti predloge in ukrepe, ki koristijo vsem. Danes imamo prav takšno priložnost: bližnje sprejetje prenovljene direktive o energetski učinkovitosti stavb.
Stavbe so v EU odgovorne za 40 % porabe energije in za 36 % emisij ogljikovega dioksida. Izvajanje gospodarskih ukrepov za zmanjšanje porabe energije v stanovanjskem sektorju lahko bistveno prispeva k doseganju naših ciljev za leto 2020 za zmanjšanja toplogrednih plinov in varčevanje z energijo. Tako bomo hkrati povečali našo energetsko varnost in ustvarili rast ter delovna mesta v gradbeni industriji. Prenovljena direktiva o energetski učinkovitosti stavb bo prav tako spodbudila dvig standardov v nacionalnih zakonikih o energetski učinkovitosti pri stanovanjski gradnji in bo porabnikom pomagala zmanjšati račune za energijo. Energetska učinkovitost je najcenejši način za boj s podnebnimi spremembami.
Poudariti bi želel tri elemente prenovljene direktive, ki z našega stališča predstavljajo znaten napredek v primerjavi z današnjim položajem.
Prvič, nacionalne zahteve za novogradnje in obnovljene stavbe bodo imele za posledico stavbe, ki privarčujejo veliko več energije. Ta direktiva prav tako pokriva male stavbe, kjer je manj kot 1 000 m² uporabne površine, ter manjša obnovitvena energetska dela in zamenjavo kotlov in oken.
Drugič, prenovljena različica pomeni, da bodo našim državljanom zagotovljene boljše informacije. Lastniki in najemniki stavb bodo dobro obveščeni glede podrobnosti o porabi energije in potencialnih prihrankih energije stavbe. To bi morala biti spodbuda, da bi trg začel ponujati nizkoenergijske hiše in na veliko izvajal prenove.
Tretjič, od leta 2020 morajo vse novogradnje izpolnjevati izjemno strog, skoraj nični energetski standard za stavbe. Poleg tega morajo države članice pripraviti nacionalne akcijske načrte za približanje standarda obstoječih stavb ravni stavb, kjer je poraba energije skoraj enaka nič.
Zaradi tega je nova direktiva uspešen dosežek evropske energetske politike. Želel bi se zahvaliti poslancem Parlamenta in vam, gospa Ţicău, za dobro sodelovanje v zadnjih mesecih ter prav tako za neobičajno hiter sprejetje direktive.
Poudarili ste že, da bo prenovljena različica lahko uresničila svoj celotni potencial varčevanja z energijo, če bo prenesena učinkovito in hitro in če bodo obstajali podporni instrumenti. Zato moramo bolje uporabiti obstoječe finančne instrumente, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj, ki omogoča 4 % porabo proračuna za ukrepe za energetsko učinkovitost – možnost, ki je države članice do zdaj skorajda niso izkoriščale.
Poleg tega bi državam članicam radi zagotovili finančno podporo za njihova prizadevanja preobraziti obstoječe stavbe. Trenutno pripravljamo – kot je bilo predhodno oznanjeno v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko – prerazporeditev vsaj 150 milijonov EUR neuporabljenih sredstev iz Evropskega načrta za oživitev gospodarstva za projekte na področju obnovljive energije in energetske učinkovitosti.
Prepričan sem, da današnja podpora Parlamenta predstavlja pomemben korak. Vsem bi se vam želel zahvaliti za dobro sodelovanje.
Paul Rübig, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospa Ţicău, rad bi vam čestital za to poročilo. Mislim, da je velik korak v pravo smer. V Evropi je več kot 160 milijonov stavb in te stavbe je treba prenoviti v smislu njihovega toplotnega izkoristka, da bi čimbolj zmanjšali porabo energije ter s tem dosegli ustrezno zmanjšanje celotne porabe energije.
Štirideset odstotkov energije se porabi za gretje in hlajenje stavb. Upamo, da nam bodo obnovitveni ukrepi omogočili dosego cilja 5 % zmanjšanja celotne porabe energije do leta 2020. Vendar nas prav tako skrbi ustvarjanje novih delovnih mest. Ni dvoma, da potrebujemo nove sheme usposabljanja za obrtnike, ki ne bodo le obnavljali obstoječih stavb, temveč bodo tudi gradili nove. Potrebujemo mala in srednje velika podjetja, ki se bodo specializirala za ta segment, in omogočiti jim moramo, da si ustvarijo dobiček na tem področju in da izplačujejo višje neto plače. Mislim, da je to najboljša pot iz krize, saj ne bo le dvignila davčnih prihodkov, temveč bo energijo iz fosilnih goriv zamenjala obnovljiva energija – s čimer se bo zmanjšala poraba fosilnih goriv.
Menim, da je zamenjava fosilnih goriv v porabi in proizvodnji prava pot naprej, ki bo seveda imela za posledico opazno znižanje stroškov gospodinjstev. Prav tako menim, da se bodo ta vlaganja povrnila in da ne smemo nadaljevati z ravnmi porabe, kot smo jim bili priča v preteklih desetletjih. To priložnost bi morali izkoristiti za ponovna vlaganja. Vlaganja so bistvena v času krize, saj bi nam pomagala premagati krizo – premagati jo s čim manj birokracije.
Zigmantas Balčytis, v imenu skupine S&D. – (LT) Najprej bi rad čestital svoji kolegici, gospe Silvii Ţicău, za obsežno delo, ki ga je opravila pri pripravi tega pomembnega poročila. Menim, da je sporazum, dosežen s Svetom, zelo ambiciozen in predstavlja nov kakovosten preskok v celotnem sektorju. Zato je zelo pomembno, da države članice določbe direktive izvajajo pravilno in pravočasno. Vprašanje porabe energije stavb je zlasti pomembno v celotnem okolju mednarodnega energetskega trga. Gradbeni sektor v Evropski uniji je eden od sektorjev z največ priložnostmi za varčevanje z energijo. To še posebej drži za prebivalce novih držav članic Evropske unije, saj imajo te države največjo število starih in energetsko neučinkovitih stanovanjskih stavb, medtem ko so prebivalci, ki živijo v njih in imajo zelo nizke dohodke, prisiljeni plačevati največ za komunalne storitve. Pomikanje k strošku za energijo pri stavbah, ki je skoraj enak nič, pomeni, da je kriterij za gradbenike bil postavljen še više, kot je bilo načrtovano do zdaj v razpravah o tehnologijah pasivnih hiš. Komisar, gospe in gospodje, ponoviti želim, da je to res zelo pomembno in zelo ambiciozno in upam, da bo tudi preneseno v prakso.
Fiona Hall, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, tudi jaz bi rada čestitala gospe Ţicău, ki ja na tem dokumentu delala z izjemno predanostjo. Prišlo je do velike zamude zaradi pravnih prilagoditev, ki so bile potrebne zaradi Lizbonske pogodbe, in to je pomenilo, da je bilo izpuščenega mnogo več CO2, kot bi ga bilo, če bi to uspeli narediti prej.
Pri tako dolgem zorenju se hito pozabi, da so nekatere stvari v tej prenovi veljale za precej radikalne, ko so bile prvič izpostavljene. Zlasti gre za ukinitev praga 1 000 m2, ki ga je sprva predlagal Parlament v svojem poročilu o Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost, ter uvedba stavb, katerih poraba energije je skoraj enaka nič, do leta 2021. Na žalost nam ta nova zahteva za nove stavbe ne bo pomagala pri ciljih 20-20-20, posebej ker se vedno bolj zavedamo, da bi se morali odločiti za vsaj 30 % znižanje emisij toplogrednih plinov. Da bi imelo učinek na izpolnjevanje naših ciljev glede podnebnih sprememb, se moramo osredotočiti na obstoječe stavbe in na zahteve glede energetske učinkovitosti, ki veljajo zanje.
Predlagala bi tri ključne ukrepe, ki morajo biti izpolnjeni, če želimo uresničiti potencial za varčevanje z energijo v obstoječih stavbah.
Prvič, zelo pomembno je, da Komisija predstavi grobo metodologijo z optimalnimi stroški za obnovo. Časovni načrt je precej tesen, vendar je to potrebno, saj je bilo zapravljenega že mnogo časa in pisalo se bo leto 2014, preden bo začela veljati metodologija z optimalni stroški.
Drugič, vse države članice morajo preučiti sprejetje nacionalnih letnih ciljev za izboljšanje določenega odstotka svojih obstoječih stavb. Če bi imeli evropski zavezujoči cilj glede energetske učinkovitosti, sem prepričana, da bi bili takšni ukrepi v državah članicah sprejeti zelo hitro, ker bi spoznale, da je eden od najlažjih načinov za dosego cilja energetske učinkovitosti sistematično posodabljanje obstoječih stavb.
Tretjič, in najpomembneje, države članice morajo vzpostaviti vnaprejšnje financiranje za izboljšave energetske učinkovitosti in, kljub delu poročevalke in poročevalcev v senci, v prenovitvi nismo prišli tako daleč, kot bi si želeli s stališča Parlamenta. Zato je zlasti pomembno, da zdaj pridobimo denar za energetsko učinkovitost za program gospodarske oživitve, in upam, da Komisija ne bo zavlačevala s svojim predlogom glede tega.
Nazadnje, glede na opombe v dokumentu o dejanskem stanju glede slabosti izvajanja zakonodaje o energetski učinkovitosti v preteklosti, sprašujem Komisijo, ali lahko zagotovi, da bo ta direktiva izvajana v celoti in pravočasno.
Claude Turmes, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, vse čestitke gospe Ţicău in celotni ekipi poročevalcev v senci. Direktiva se ne bi izkazala za tako uspešno brez močnega Evropskega parlamenta.
V svojih dveh minutah in pol ne bom govoril toliko o direktivi, temveč bolj o tem, kaj je treba storiti v prihodnosti, da bi obravnavali slabosti direktive, zlasti glede obstoječih stavb. Kaj bi lahko bilo primerneje v času krize kot izboljšati način, na katerega se koristijo evropski viri, in povečati energetsko produktivnost? Kar resnično potrebujemo od Komisije zdaj, je evropska pobuda za stavbe s štirimi osrednjimi stebri.
Prvič, pomoč nacionalnim vladam pri prenosu direktive. Prejšnja direktiva ni bila pravilno prenesena. V vašem generalnem direktoratu, gospod Oettinger, imate enega polno zaposlenega uradnika – in ta bo odšel julija. Kako boste zagotovili – med drugim v smislu osebja – da bo direktiva pravilno prenesena?
Drugič, kot ste omenili, modeli financiranja. Kaj lahko stori Komisija, da bi se izboljšal način, na katerega se viri iz Evropskega sklada za regionalni razvoj uporabljajo za stavbe? Morda bi nam lahko povedali nekaj podrobnosti glede sredstev, ki so ostala od Evropskega načrta za oživitev gospodarstva, ki ste jih omenili.
Tretjič, potrebujemo večjo produktivnost dela v gradbeništvu in za to potrebujemo več usposabljanja. Bolje usposobljeni delavci bodo povečali produktivnost, seveda pa bodo prav tako izpostavili vprašanja glede prevladujočih delovnih in plačilnih pogojev v evropski gradbeni industriji. Posledično bi prav tako potrebovali pobudo Komisije za socialni dialog na evropski ravni med gradbeno industrijo in sindikati.
In četrtič, na področju raziskav in razvoja se je nujno treba bolj osredotočiti na stavbe z nizkimi stroški, pri katerih je neto poraba energije enaka ali skoraj nič, in – najpomembneje – na nove načine organizacije obnove stavb. Gradili ali obnavljali bomo lahko bolj poceni, če bo celoten postopek obnavljanja bolje načrtovan. To je še eno področje, kjer bi se lahko uporabili evropski raziskovalni skladi za zagotovitev resnične in znatne pomoči nacionalnim vladam in gradbeni industriji.
Vicky Ford, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, tudi jaz bi se na začetku želela zahvaliti gospe Ţicău in ostalim poročevalcem za način, na katerega je ta direktiva bila dogovorjena. Toplo je bila sprejeta med skupinami in spodbudno je slišati, da se je razprava o prihodnjih korakih že začela.
Pozdravljam to poročilo. Kot so mnogi omenili, se 40 % energije porabi v stavbah. Potrebujemo vzdržnejše življenje, ne le zaradi ogljikovega izziva, ampak tudi zaradi skrbi, ki si jih delimo glede rastočih cen energije in energetske varnosti.
Nekatere države članice so že mnogo bolj ambiciozne v svojih nacionalnih zakonikih za energetsko učinkovitost in upam, da bo ta direktiva vzpodbudila ostale, da jim sledijo. Energetske izkaznice pomagajo ozaveščati, kje bi lahko privarčevali z energijo in stroški, in vzpodbujajo novogradnje ter novo obnovljene stavbe, da imajo pametne števce, ki porabnikom dajejo več nadzora nad njihovimi odločitvami, povezanimi z energijo. To je dober napredek.
Do te prenovitve je prišlo, ker se je prvotna direktiva slabo izvajala. Iz tega sledi, da morata Parlament in Komisija zmeraj paziti, kako države članice izvajajo to direktivo. Komisija mora pomagati: prosim, omogočite prenos najboljših praks v državah članicah ter zagotovite, da bodo minimalni standardi za energetsko učinkovitost skladni in hkrati odražali regionalne razlike.
Vsi vemo, da je za reševanje izziva varčevanja z energijo pomembno, da porabniki tako v javnem kot v zasebnem sektorju priznajo in vidijo koristi, ki jih lahko neposredno izpolnjevanje pobud za varčevanje z energijo prinese tako v okoljskem kot v gospodarskem smislu, vendar vas opozarjam, ker je bil v moji lastni državi članici primer natančnega izvajanja pravil direktive, zlasti glede zahtev po energetskih izkaznicah v javnih zgradbah, in to je v nekaterih primerih prineslo dodatne birokratske stroške, varčevanje z energijo je bilo le malo opazno in vodilo je v izgubo javne podpore; to je obžalovanja vredno.
In še zadnja točka, vse tiste, ki se bojijo, da se EU trenutno srečuje s krizo identitete, bi moralo to poročilo opogumiti. Od začetka mojega sodelovanja sta obstajala enotnost glede namena in prepričanje – in vem, da je tako bilo že mnogo prej, preden sem se prejšnje poletje pridružila Parlamentu. Treba se je naučiti, da je EU najmočnejša, ko se osredotočimo na glavna področja, kje lahko dosežemo vrednost s sodelovanjem za skupni interes.
Marisa Matias, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospod predsednik, tudi jaz bi na začetku rada čestitala gospe Ţicău za njeno težko delo in predanost, ki ju je vložila v tako pomembno poročilo, in za delo, ki ga je opravila za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb ter podporo vzdržnejši Evropi. Kakor vemo, je poraba energije v Evropski uniji precej nad sprejemljivo mejo in zato je tako pomembno, da nadaljujemo s predlogi te vrste.
Skrajni čas je, da dobimo politiko, ki je ambiciozna v evropskem smislu, in da dodamo nadaljnje ukrepe tej ambiciozni politiki, zlasti v kriznem položaju, s katerim se srečujemo. Gradbeni sektor se šteje za enega od sektorjev ali trgov z največjim potencialom glede varčevanja z energijo in ostalih stvari, zato velja za sektor odličnosti v smislu podpiranja javnih politik. Glede tega bi tukaj zaključila, gospod predsednik.
Zato pričakujemo, da bo izkoriščena priložnost, ki obstaja za vlaganja v izboljšanje energetske učinkovitosti stavb in v potencial ustvarjanja milijonov delovnih mest v naslednjih nekaj letih. Še več, ne gre le za novogradnje, ampak tudi za sanacijo in prenovo obstoječih stavb, ki so v slabem stanju ali propadajo.
Zato izkoristimo priložnost, da uporabimo to zakonodajo kot bistven prispevek k ponovni oživitvi evropskega gospodarstva; naložbo, ki lahko in mora biti strateška, moramo za izhod iz krize začeti čimbolje izkoriščati. Upajmo, da bo Komisija pripravljena vlagati in da države članice vedo, kako to najbolje izkoristiti.
Jaroslav Paška, v imenu skupine EFD. – (SK) Najprej bi rad povedal, kako zadovoljen sem, da je Evropska unija uvidela potencial za znatne prihranke energije v načinu, kako se upravljajo stavbe. Prihranki energije se lahko relativno hitro in učinkovito dosežejo z izboljšanjem zmogljivosti toplotne izolacije ovojev stavb, celo pri dodatnem ogrevanju starejših stavb.
Vendar toplotne izgube, povezane z ogrevanjem stavb, ne predstavljajo edine izgube energije v stavbah. S stališča porabe energije so ogrevanje vode za osebno higieno in klimatske naprave v zaprtih prostorih pomembni dejavniki v razvitih družbah. Na teh področjih pa bodo metode varčevanja z energijo težje in bolj zapletene. Vključevale bodo izboljšanje učinkovitosti relativno zapletenih, izpopolnjenih sistemov za zagotavljanje upravljanja in izmenjave energije med različnimi mediji in stavbo samo.
Ker so stavbe s stališča poenotenja po večini samostojni objekti, mora biti notranji energetski režim vsake stavbe zadostno načrtovan in izvajan na bolj ali manj individualni osnovi za ustrezno delovno mesto ali gospodinjstvo. Naši cilji morajo zato vključevati znatno povečanje zahtev v povezavi s kompleksnostjo in težavnostjo inženirskih in načrtovalnih del, katerih cilj je pravilna določitev inteligentnih energetskih rešitev za posamezne stavbe.
Komisar, zato moramo poiskati načine, kako vzpodbuditi ljudi, ki delajo na tem področju, da postanejo bolje usposobljeni. Osebno bom zadovoljen, če bodo cilji te direktive dobro izvedeni. Vendar pa mislim, da bo to na nekaterih področjih težko.
Maria da Graça Carvalho (PPE). – (PT) Gospod predsednik, komisar, gradbeni sektor je odgovoren za 40 % porabe energije EU in za 35 % njenih emisij. Ta zakonodaja določa, da mora biti do leta 2020 poraba energije pri novih stavbah skoraj enaka nič in da morajo prenovljene obstoječe stavbe izpolnjevati minimalne zahteve za energetsko učinkovitost.
Ta zakonodaja bo tako prispevala k zmanjšani energetski odvisnosti v Evropi, manjšim emisijam CO2, izboljšani kakovosti notranjega in zunanjega zraka ter boljšemu počutju v mestih. Pobuda za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb prav tako pomeni priložnost za ponovno razvrstitev naših mest, kar bo prispevalo k turizmu, ustvarjanju delovnih mest in trajnostni gospodarski rasti v EU.
Vendar ponovna razvrstitev zahteva povečana javna in zasebna vlaganja. Govorimo o neposrednih javnih naložbah s takojšnjim učinkom na ustvarjanje delovnih mest in z vključevanjem malih in srednje velikih podjetij. Program, ki vključuje ponovno razvrščanje naših mest, bo varen in dobro prilagojen naši gospodarski oživitvi.
Zato pozivam Komisijo in države članice, da uporabijo strukturne sklade za ponovno razvrščanje stavb v okoljskem in energetskem smislu, kjer se to financiranje porabi kot katalizator za zasebno financiranje. Prav tako jih pozivam, naj sodelujejo pri iskanju primernega modela financiranja za prenovo obstoječih stavb.
Ivari Padar (S&D). – (ET) Poročilo gospe Ţicău je eden najpomembnejših instrumentov energetske in podnebne politike, ki smo ga sprejeli v zadnjih letih. Rad bi čestital vsem, ki so sodelovali pri tem poročilu, posebej pa poročevalki, gospe Ţicău. Ne bom ponavljal, kar je bilo že povedano, temveč se bom osredotočil na dve točki.
Prvič, direktiva ponuja mnogo novih poslovnih priložnosti za podjetnike. Poleg novih tehnologij za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb bo v prihodnosti prav tako povečano povpraševanje po okolju prijaznih gradbenih materialih, manjši porabi materialov in količini odpadkov v gradbenem sektorju, recikliranju gradbenih odpadkov in razvoju inteligentnih hiš. Zato bi evropski podjetniki v sodelovanju z Evropsko unijo in državami članicami morali danes vlagati v tehnologije, ki bodo zmanjšale veliki vpliv, ki ga imajo stavbe na okolje, ker stavbe trenutno porabijo okrog 40 % energije Evropske unije, oddajajo 38 % emisij CO2 Evropske unije, poleg tega pa je gradbeni sektor sektor z največ viri v gospodarstvu Evropske unije.
Drugič, direktiva ponuja le delni odgovor na vprašanje, kdo bo plačal za vse to. Na primer, direktiva vsebuje predloge, ki pravijo, da bi Evropska komisija morala usmeriti več sredstev strukturnih skladov Evropske unije v financiranje energetske učinkovitosti stavb. Menim, da je izjemno pomembno, da pri revidiranju trenutne finančne perspektive ne izpustimo priložnosti in da najdemo sredstva za povečano financiranje energetske učinkovitosti stavb. Varčevanje z energijo je najcenejši način pridobivanja energije, zato ga uporabimo.
Karima Delli (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pozdravljam pozitiven napredek, ki ga ta direktiva predstavlja vpričo nujne potrebe po boju zoper podnebne spremembe.
Leto 2010 je leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Evropsko partnerstvo za energijo in okolje (EPEE) ocenjuje, da zaradi energetske revščine trpi od 50 do 125 milijonov Evropejcev. Vendar se ta nova zakonodaja nanaša le na nove stavbe in bo imela učinek le na 2,7 milijona novih hiš na leto, medtem ko je v Evropski uniji 200 milijonov starih hiš. Dejstvo je, da bo do leta 2050 moralo biti obnovljenih vsaj 150 milijonov hiš, da bi dosegli faktor 4.
Komisar, od leta 2007 so na voljo 4 % Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, vendar se uporabljajo v zelo omejenem obsegu. Kako boste potem izvajali pritisk na države članice, naj resnično uporabijo ta sredstva, ker če bodo ostala neuporabljena, jih od leta 2013 morda ne bo več, čeprav bi nekatera izmed njih morali v resnici povečati?
Algirdas Saudargas (PPE). – (LT) Kot ste mnogi omenili, je varčevanje z energijo najbolj gospodaren način zagotavljanja energetske varnosti in omejevanja količine emisij ogljikovega dioksida. Prav tako bi želel čestitati vsem kolegom, predvsem pa poročevalki in vsem drugim poslancem, za to uspešno prenovo direktive. To področje, gradbeni sektor, ima velik neizkoriščen potencial, ne le na področju varčevanja z energijo, ampak tudi ustvarjanja novih delovnih mest in tudi izvajanja novih tehnologij. Na primer, v moji državi, Litvi, je bilo več kot 80 % stavb zgrajenih pred več kot 20 leti in zelo so negospodarne. Zato je ta prenova direktive o energetski učinkovitosti stavb v času trenutne krize resnično pravočasna in potrebna. Sporazum, dosežen s Svetom, glede besedila nove direktive, je dobro uravnotežen in v celoti odraža načelo subsidiarnosti. Direktiva zagotavlja minimalne zahteve za stavbe, tako nove kot obnovljene, in bo ustvarila primerne pogoje za optimizacijo porabe energetskih virov in prihranek denarja prebivalcev in države. Istočasno bodo strožja pravila za izkaznice stavb in zagotavljanje informacij spodbudili prebivalce, da spremenijo svoje navade glede porabe. Gospod predsednik, večkrat je že bilo povedano, pa vendar bi znova želel poudariti, da bo uspeh direktive odvisen od njenega hitrega izvajanja v državah članicah. V ta namen je treba zagotoviti učinkovite ukrepe finančne podpore na ravni držav članic in EU. Energetska učinkovitost, ena od prednostnih nalog Evropske unije, bi prav tako morala postati prednostna naloga politik vseh držav članic.
Marian-Jean Marinescu (PPE). – (RO) Direktiva o energetski učinkovitosti stavb bo imela neposreden vpliv na nove vrste naložb v gradbenem sektorju. Vlaganja v nove tehnologije, katerih cilj bo zmanjšanje porabe energije, bodo imela pomemben učinek na nacionalni in regionalni trg dela in bodo izboljšala energetsko varnost Evropske unije.
Potrebni so finančni instrumenti. Evropski državljani ne morejo sami nositi stroškov za posodobitev energetskih sistemov. Največja količina sredstev, ki se za to dodeli iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ne zadostuje in mora biti povišana na najvišjo možno stopnjo. Komisija mora zagotoviti dodatno podporo z ustanovitvijo Sklada za učinkovito rabo energije do leta 2014, ki bi ga lahko sofinancirale Evropska unija, Evropska investicijska banka in države članice.
Evropsko komisijo spodbujam, naj nadaljuje z razvijanjem pobude za pametna mesta in preuči trenutne mehanizme, ki se uporabljajo v državah članicah za širjenje najboljših praks v Evropski uniji in izmenjavo znanja ter tehnične pomoči za ustvarjanje novih finančnih virov z namenom izboljšanja energetske učinkovitosti stanovanjskih objektov.
Csaba Sándor Tabajdi (S&D). – (HU) Čestitam gospe Ţicău za njeno poročilo o direktivi. Vendar ta direktiva ni vredna papirja, na katerem je napisana, če zanjo ni denarja. Komisarja Oettingerja želim opozoriti, da je finančna sredstva treba zajamčiti v proračunu za obdobje po letu 2013 in v kohezijskih skladih. Jasno je, da poleg sredstev Evropske unije potrebujemo sredstva držav članic, zasebni kapital in prispevke prebivalstva, z drugimi besedami, posebno obliko sofinanciranja. Gospod Marinescu je že omenil, da moramo opredeliti razne napredne prakse, ki so jih določene države članice uvedle z uporabo neposrednih subvencij, kreditiranja ali drugih metod. Na Madžarskem je bilo obnovljenih 250 000 stanovanj v stolpnicah, saj je stanje starih stanovanj v novih državah članicah, kot sta estonski in latvijski kolega že povedala, posebej slabo. Menim, da je s tem programom obnove stavb treba nadaljevati in ga razširiti tudi na revne prebivalce podeželskih območij, kot je povedal tudi kolega iz Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze.
Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, komisar, menim, da se v prihodnji razpravi moramo zavedati par stvari. Prvič, potencial za prihranke energije v stanovanjskih stavbah v naslednjih letih je sporen. Kar se lahko uresniči z lahkoto, je deloma že bilo storjenega. Nasprotno so obnove – zlasti zgradb, ki veljajo za zgodovinske spomenike – lahko zelo drage. Prenova stavbe, da bi bila izjemno energetsko učinkovita, nima veliko smisla, če potem stoji prazna, ker je najemnina poskočila. Niti v interesu zaščite podnebja se mi ne zdi prav, da bi se vmešavali v lastniške pravice državljanov, ko gre za prenove. Pri gradnji hiše ne sme obstajati obveza po vgradnji solarnih plošč, delih ponovnega prekrivanja, gradnji prizidka ali zamenjave sistema ogrevanja, kot to velja za marburški model.
Naslednja točka se nanaša na stavbe, pri katerih je neto poraba energije enaka nič. Kot vemo, lahko gospodinjstvo ob uporabi fotovoltaike zadovolji svoje potrebe po energiji, če električno omrežje ostane dostopno v manj sončnih obdobjih. Z drugimi besedami bodo za upravljavca električnega omrežja stroški ostali enaki. Tudi soproizvodnja toplote in električne energije vključuje drage dvojne strukture. Celo z optimalnim upravljanjem elektrike ostajajo odprta številna vprašanja in lahko bi se pojavili dramatični dvigi cen – ne glede na dejstvo, da v večini primerov še nimamo ustreznih inteligentnih naprav.
Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospod predsednik, pozdravljam to poročilo, zlasti pa odlične predloge in priporočila kolegov poslancev. Nedvomno je jasno, da bo večina stavb in hiš, ki jih imamo danes, obstajala ne le leta 2020, temveč tudi leta 2050. Tako bi se morali takoj osredotočiti na te stavbe in hiše.
V moji državi je veliko brezposelnih ljudi, ki zdaj gradijo hiše in tako naprej. Vendar pa je na tisoče in tisoče hiš praznih, nihče ne živi v njih. Zato ni nobene potrebe po gradnji novih hiš. Kot so povedali kolegi poslanci, bi se torej morali osredotočiti na hiše, ki že obstajajo. Strinjam se s komisarjem – vlade bi morale uporabiti strukturne sklade in tako naprej, da bi vprašanje obravnavale takoj. Izjemno je pomembno in prav tako priporočam, da se načrt izvede.
Elena Băsescu (PPE). - (RO) Poročevalki, gospe Ţicău, želim čestitati za prizadevanja, ki jih je vložila v to poročilo. Gradbeni sektor ponuja velik potencial za prihranke energije. Bistveno je, da se izboljša energetska učinkovitost stavb, da bi dosegli strateške cilje EU 2020. Energetske izkaznice se zahtevajo predvsem za seznanjanje kupcev z energetsko učinkovitostjo hiše.
Romunija je nameravala z letošnjim letom uvesti energetske izkaznice za nepremičninske transakcije, vendar je odločitev za sprejetje osnutka regulativnega akta bila odložena. Glavni razlogi za to so bili nezadostno število energetskih revizorjev in tveganje, da bi se povišala cena starih hiš. Po besedah vladnih predstavnikov bodo v Romuniji uvedene najkasneje do 1. januarja 2011. Glavna korist, ki jo bodo običajni državljani imeli od obnove ogrevalnih sistemov v stanovanjskih stavbah, je, da se bodo stroški vzdrževanja zmanjšali. Ministrstvo za regionalni razvoj in turizem je letos v ta namen dodelilo 150 milijonov RON.
Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Nobenega dvoma ni, da je večje varčevanje z energijo v stavbah – deloma zahvaljujoč tej direktivi – politično zelo smiselno. Gre za majhen delček v mozaiku odgovornosti za vzdržno življenje, hkrati pa prispeva k politični neodvisnosti Evrope od energetskih virov v tretjih državah. Tako kot vi upam, da bomo v desetih letih uspeli zmanjšati emisije in hkrati upočasniti vedno večjo odvisnost od energetskih virov tretjih držav, zlasti nafte in plina. Toplo pozdravljam to direktivo, ki bo predstavlja novo spodbudo za inovacije na področju ogrevanja ne samo novih, ampak tudi starih stavb. Stavbe so odgovorne za tretjino emisij toplogrednih plinov, zato naš cilj seveda vključuje tudi aktivno finančno pomoč držav članic. Prav tako pozdravljam predlog mojega kolega, gospoda Marinescuja, za ustanovitev posebnega sklada. Sklad seveda ne bi podpiral le ogrevanja stanovanjskih blokov, temveč vseh stavb v EU.
Angelika Werthmann (NI). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, leta 2008 se je EU zavezala k 20 % znižanju porabe energije do leta 2020. Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb – s ciljem doseči stavbe, pri katerih je neto poraba energije enaka nič – ne bo le zmanjšalo porabe energije. Ta direktiva nam bo prav tako pomagala prebroditi krizo. Njena izvedba zahteva strokovnjake in specialiste in s tem ustvarja delovna mesta. Še več, dolgoročno bo zmanjšala stroške gospodinjstev evropskih državljanov. Na koncu bi želela omeniti energetsko stanje obstoječih hiš in ostalih stavb ter potrebo, da poskrbimo za ustrezno izboljšanje njihovega energetskega stanja.
Günther Oettinger, član Komisije. – (DE) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, strinjamo se glede pomembne vloge, ki jo imajo stanovanjski objekti, obnova obstoječih stavb in gradnja novih stavb pri doseganju naših skupnih ciljev energetske učinkovitosti in zmanjšanja emisij CO2. Na drugih področjih, ki jih moramo obravnavati – elektrarne, mešanica energetskih virov na splošno ali avtomobilski sektor – je malo akterjev, h katerim lahko pristopimo: energetska podjetja ali od 12 do 15 družb, ki v Evropi proizvajajo avtomobile. To pomeni, da je število partnerjev, ki jih je treba pridobiti, obvladljivo.
Na področju stavb obstaja veliko število akterjev. Lastniki stanovanj, najemniki, uporabniki, občine s svojim mestnim načrtovanjem in razvojem na splošno, tisti, ki pripravljajo regionalno gradbeno zakonodajo – na splošno province ali nacionalne države; skratka, nobeno drugo področje ni tako pomembno za doseganje naših odstotnih ciljev za energijo in podnebje kot gradbeni sektor in noben sektor nima toliko milijonov partnerjev, ki jih je treba upoštevati, tako horizontalno kot vertikalno. Zato je ta direktiva pomemben korak, toda nedvomno o tej zadevi ni bila izrečena zadnja beseda.
Zadovoljen sem, da sem dobil vaše predloge in prispevke, ki sem jih pozorno spremljal. Verjemite mi, če rečem, da je zame izvajanje te direktive enako pomembno kot njena priprava. Zdaj je direktiva na papirju. Njena vrednost bo prišla z njenim prenosom. Za to potrebujemo vse – države članice, pa tudi občinske uprave ter lastnike in uporabnike naših stanovanjskih objektov.
Želimo, da se ukrepi za varčevanje z energijo ne izvajajo samo v novih zgradbah, temveč tudi pri prenovitvenih delih. V prihodnjih tednih bomo podali predlog, kako se lahko v bližnji prihodnosti pod posebnimi pogoji uporabi 115 milijonov EUR ali več. Trenutno intenzivno delamo na pripravah za to. Želimo ga predstaviti čim kasneje, da bi vedeli, ali je na voljo več kot 115 milijonov EUR, kljub vsemu pa pravočasno, da bi preprečili izgubo sredstev zaradi časovne stiske. Z veseljem bomo z zainteresiranimi poslanci v juliju in septembru še naprej razpravljali o tem programu za obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost.
Trenutno vodimo pogovore s komisarjem Hahnom, kako se lahko v trenutnem finančnem obdobju regionalni programi bolj usmerijo k energetskim ciljem – izrecno je podprl to idejo – in kako lahko uporabimo prihodnje programe financiranja, da damo v naslednjem finančnem obdobju večji poudarek temi energije in stavb. Pri tem potrebujem vašo pomoč. Že dolgo se pripravljamo na naslednje finančno obdobje. Seznanjeni ste z glavnimi programi v proračunu Evropske unije. Sumim, da nam države članice ne bodo hotele dati več denarja. V tem času krize in proračunske konsolidacije predvidevam, da bomo morali biti zadovoljni s tem, kar že imamo – s tem odstotkom BDP.
Zaradi tega je še pomembneje, da damo prednost energiji, energetskim raziskavam in programom varčevanja z energijo za akterje na terenu in, kot dodatek k temu, tudi infrastrukturi. V času pred naslednjim finančnim obdobjem upam, da bom z vami razpravljal o tem, kako povezati lokalne, regionalne in nacionalne programe za obnovo stavb z našimi cilji, in kjer ustreza, z dopolnilnim evropskim programom financiranja. Kot sem povedal, gre za pomemben korak – ki pa ni zadnji. Zato pozdravljam vaše predloge.
Prepričan sem, da boste bdeli nad nami, da bi zagotovili, da se bo direktiva prav tako lahko uspešno izvajala v praksi. Želel bi se zahvaliti vsem poslancem tega parlamenta, posebej glavni poročevalki. Naj izpostavim, da to okvirno direktivo z zanimanjem spremljajo v drugih regijah sveta, kot sta Kitajska in ZDA. Evropa je v tem pogledu vsaj za velik korak pred drugimi celinami.
Silvia-Adriana Ţicău, poročevalka. – (RO) Najprej bi se želela zahvaliti poročevalcem v senci za njihovo podporo. To je šele začetek procesa, katerega namen je povečati energetsko učinkovitost stavb in kjer bo Evropski parlament stalen, ambiciozen partner, ki bo zahteval preglednost pri sprejemanju delegiranih aktov. Res je, da smo jasno ločili nove in obstoječe stavbe ter pri tem upoštevali vrsto lastnine, ki se razlikuje od države do države, in obstoječe stanovanjske objekte.
Menim, da morajo države članice in Komisija uporabiti vmesni pregled finančne perspektive, ki se bo opravil leta 2010, za pregled operativnih programov in za večjo dodelitev sredstev energetski učinkovitosti stavb. Države članice lahko uporabijo 4 % stopnjo dodelitve ESRR in, kjer se jim zdi ustrezno, nižjo stopnjo DDV, vendar ta ne sme biti nižja od 5 % za delo, ki se nanaša na energetsko učinkovitost stavb.
Poudarila bi rada, da bodo vsa sredstva, dodeljena za energetsko učinkovitost stavb, vključevala delovna mesta in davke ter pristojbine, plačane na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, ob upoštevanju lokalne narave teh del. Samo če v obdobju 2010 – 2013 povečamo raven porabe 4 % sredstev ESRR, namenjenih za energetsko učinkovitost stavb, bomo kasneje lahko zaprosili za znatno povečanje te stopnje v finančnem obdobju 2014 – 2020. Predlagala bi nekje med 8 in 12 %.
Poleg tega prosim Evropsko komisijo, naj dovoli, da se 115 milijonov EUR, ki so ostali neporabljeni v Evropskem načrtu za oživitev gospodarstva, dodeli pobudi za pametna mesta. Menim, da mora zlasti pri načrtovanju finančnega obdobja 2014 – 2020 energetska učinkovitost biti naša največja prednostna naloga, skupaj s programi, usmerjenimi v podeželska območja.
Evropski parlament je na prvi obravnavi prav tako zahteval, da se posebej za energetsko učinkovitost z letom 2014 ustvari sklad. Komisar, podprli vas bomo pri ustanovitvi tega sklada.
Predsednik. – Razprava je zaključena.
Glasovanje bo potekalo v torek, 18. maja 2010.
Pisne izjave (člen 149)
Ivo Belet (PPE), v pisni obliki. – (NL) S tem svežnjem zakonodajnih ukrepov delamo velik skok naprej k okolju prijazni družbi. Navsezadnje so stavbe odgovorne za približno 40 % emisij CO2. V naslednjih nekaj letih bomo te emisije postopoma spravili na nič. To je zelo dobro za žepe porabnikov in, seveda, dobro je za zaposlovanje, saj so naložbe v okolju prijazne stavbe delovno intenzivne. Kratkoročno moramo odstraniti vse ovire, da bi predvsem pospešili obnovo obstoječih stavb, zasebnikom pa moramo pri tem pomagati. Posebno pozornost je glede tega treba nameniti najemnikom socialnih stanovanj. Združenja socialnih stanovanj morajo biti deležna podpore in prejeti veliko spodbud, da se zagotovi obnova stavb v kratkoročnem obdobju, tako da bodo tudi najemniki v najmanj ugodnem položaju imeli kar največ koristi od tega.
Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Energetska učinkovitost stavb je področje z velikim potencialom za Evropsko unijo. Upad v porabi energije, ki ga bodo omogočili ukrepi, uvedeni s tem besedilom, bodo prispevali k večji energetski neodvisnosti EU in nas bodo popeljali naprej k evropski politiki energetske učinkovitosti. Uspeh te politike je prav tako odvisen od držav članic, ki morajo uporabiti finančne ukrepe, kot je znižanje DDV, dodelitev največjega odobrenega deleža evropskih sredstev energetski učinkovitosti in tako naprej. Na ravni državljanov bodo te izboljšave prav tako koristile evropskim gospodinjstvom, ki bodo zaznale manjšo porabo energije. V povprečju to predstavlja 33 % prihodka gospodinjstev, pri gospodinjstvih s skromnejšimi prihodki pa lahko doseže celo 54 %. V praksi bi si želela, da bi izboljšave energetske učinkovitosti stavb čutila predvsem slednja kategorija državljanov. Zavedati se moramo stroškov, ki bodo nastali z uvedbo novih norm. Če bodo stroški gradnje in obnove vplivali na najemnine, bi zaradi tega lahko koristi energetske učinkovitosti stavb postale nedostopne tistim, ki bi jih najbolj potrebovali.
Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. – (HU) Glede energetsko učinkovitih stavb se mi zdi zelo pomembno, da obravnavamo vprašanje energetsko učinkovitih stavb. To vprašanje moramo obravnavati kot prednostno, ker je Evropa priča začetku energetske krize. Evropska unija se je zavezala, da bo svojo porabo energije do leta 2020 zmanjšala za 20 %, in zagotovila, da bo 20 % uporabljene energije prišlo iz obnovljivih virov energije. Poleg tega je treba pozornost prav tako posvetiti vprašanju energetske učinkovitosti, saj je ta sektor eden največjih porabnikov energije (40 %) ter eden od največjih onesnaževalcev z ogljikovim dioksidom. Ta pozornost, usmerjena na gradbeni sektor, je posebej pomembna v državah osrednje Evrope, kjer zastarele stavbe iz prejšnjega režima pomenijo, da smo potratni pri uporabi energije, ki je na voljo. Posodobitev stanovanjskih stavb ponuja posebej pomembne priložnosti. Zamenjava oken in vrat ter namestitev najsodobnejše izolacije lahko pripomore k manjšim stroškom gospodinjstev. V zahodni Evropi je gradnja energetsko učinkovitih stavb že v porastu, njihovo priljubljenost pa gre pripisati predvsem državnim subvencijam. Na žalost v srednji Evropi še ni sistema za zagotavljanje večjih pobud za vlaganja v pasivne hiše, čeprav bi takšna tehnologija lahko pomagala zmanjšati vedno večjo odvisnost od plina. Zato se mi zdi pomembno podpreti poročilo in sem tudi glasoval zanj.
Zbigniew Ziobro (ECR), v pisni obliki. – (PL) Energija, ki jo porabijo stavbe, predstavlja skoraj tretjino celotne energije, porabljene v Evropski uniji. Prav zato v tem sektorju obstaja velik potencial za zmanjšanje porabe energije – ne le zaradi obveznosti glede zmanjšanj emisij toplogrednih plinov, ampak tudi zaradi vprašanja energetske varnosti. Med pomembnejšimi določbami direktive, s katero se ukvarjamo, je pojem „stavb, katerih neto poraba energije je skoraj enaka nič“. Spomnimo se, da morajo do konca leta 2020 vse nove stavbe biti stavbe, katerih neto poraba energije je skoraj enaka nič, kar mora javni sektor, ki naj bi služil kot zgled, doseči dve leti pred tem. Vendar pa dve lastnosti direktive, o kateri razpravljamo, zaslužita pozitiven odgovor. Prvič, ustanovitev Sklada za učinkovito rabo energije do leta 2020, ki bo pomagal povečati zasebne in javne naložbe v projekte, katerih namen je izboljšati energetsko učinkovitost stavb. Ta vrsta strukturne podpore ponuja priložnost za dosego naših ciljev. Drugič, vključitev določbe v osnutek direktive glede uvedbe sistemov pametnega merjenja in aktivnega nadzora (pametnega merjenja), katerih namen je varčevanje z energijo. Uvedba teh sistemov v velikem obsegu lahko porabnikom prinese koristi v smislu cene, učinkovitosti porabe in energetske varnosti.