Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 17. maj 2010 - Strasbourg

17. Tekstilna imena in s tem povezano označevanje tekstilnih izdelkov (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo Toina Mandersa v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o tekstilnih imenih in s tem povezanim označevanjem tekstilnih izdelkov (COM(2009)0031 – C6-0048/2009 – 2009/0006(COD)) (A7-0122/2010).

  Toine Manders, poročevalec. – (NL) Na začetku bi se vam želel vsem zahvaliti za izjemno konstruktivno sodelovanje, ki smo ga imeli. Upam, da bomo po jutrišnjem glasovanju lahko nadaljevali na isti osnovi, saj je Parlament pri pogovorih s Komisijo in Svetom skorajda popolnoma složen; s končnim ciljem doseganja sporazuma z evropskimi potrošniki, z evropskimi državljani.

Menim, da je predlog Komisije, da bi označevanje tekstilnih izdelkov pripravili v obliki uredbe, boljši kot vključitev tega v obstoječe direktive. V zvezi s tem se sklicujem na poročilo gospoda Montija, ki pravi, da težave v Evropi v resnici povzroča prenos direktiv, ki končajo na 12 ali 27 različnih nivojih. Vedno sem bil zagovornik uredb in upam, da bo Komisija v prihodnosti pripravila več predlogov uredb.

Cilj te uredbe je omogočiti, da se nova tekstilna vlakna dajo hitreje na trg. To prav tako uživa široko podporo v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, saj želimo čimbolj optimizirati notranji trg.

Še nekaj smo želeli storiti in to prav tako zadeva evropsko javnost. V tem poročilu smo želeli poenostaviti označevanje oblačil, ki so prav tako tekstilni izdelek, na primer z uvedbo evropske standardizacije. Zdaj vemo, da to ni več tako lahko, zato smo zahtevali študijo, oceno vpliva, da bi videli, ali je manj lahko več; to pomeni manj potrošniških informacij. Potrošniki lahko obiščejo spletno stran ali se poslužijo drugega vira, če potrebujejo več informacij.

Etikete preprosto morajo biti krajše, tako da se proizvajalci lahko usmerijo na enotni trg in jim ni potrebno všiti celih časopisov v kose oblačil in tako zmesti potrošnika; označevanje hrane nam je že pokazalo, kako daleč lahko to gre. To želimo preprečiti.

Podali smo številne predloge, ki od Komisije zahtevajo, naj dovoli pritrditev enostavnejših etiket na tekstilne izdelke. Dejstvo je, da so potrošniki upravičeni do določenih osnovnih informacij, na primer „kaj kupujem?“, „iz česa je narejeno?“ in „od kod prihaja?“. Menimo, da so potrošniki pri nakupu upravičeni do teh informacij in jim ne smejo biti prikrite. Tako se še enkrat znajdemo na področju nepoštenih poslovnih praks. Spremljanje in uveljavljanje sta na tem področju zelo otežena, zato smo v zvezi s tem podali predloge.

Tako govorimo o zagotavljanju zelo enostavnih informacij in, če potrošniki želijo izvedeti več, lahko pridobijo informacije na zahtevo; če se bo to izkazalo za uspešno, bo Komisija izbrala najboljši način, kako pomagati potrošniku.

Podali smo številne predloge. Če igrače vsebujejo več kot 85 % tekstila, menimo, da morajo biti v skladu s tem. Nekateri ljudje pravijo, da je to vse lepo in prav, vendar že imamo direktivo o varnosti igrač. Vendar se ta nanaša na varnost in ne na informiranje potrošnikov glede tega, iz česa je izdelek narejen, za kar si lahko predstavljam, da potrošniki želijo vedeti.

Potem je tukaj na primer predlog spremembe, ki pravi nekako tako: potrošniki so upravičeni vedeti, ali je izdelek narejen iz materialov živalskega izvora, in ni jim potrebno poizvedovati naprej: proizvajalec mora navesti, ali izdelek vsebuje kakršne koli živalske izdelke. Ne govorimo o vlaknih, temveč o drugih materialih, na primer krznenih kosih.

Nenazadnje je tukaj znano vprašanje „Made in“, glede katerega je Komisija podala predloge leta 2005. Tiste besede smo dejansko dobesedno prenesli in upam, da bo ob podpori Komisije in Parlamenta Svet spremenil mnenje in videl stvari v pozitivni luči. Zato pozivam Svet, da s Komisijo in Parlamentom doseže kompromis, ki bo v tej uredbi vodil v izboljšanje v korist potrošnikov in boljše informiranje.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. – (IT) Gospod predsednik, pred govorom bi se želel pridružiti izrazom sožalja, ki jih je Parlament že izrekel glede smrti dveh evropskih vojakov, ki sta bila danes zjutraj ubita v Afganistanu v terorističnem napadu.

Gospe in gospodje, Komisija je začela pregledovati standarde glede tekstilnih imen v sklopu kampanje „Boljši predpisi“. Glavni cilj tega predloga je izboljšati obstoječi pravni okvir in poenostaviti postopek za sprejetje novih tekstilnih imen. Predlog tako namerava spodbujati inovacije v tekstilnem sektorju.

Cilj nove uredbe je omogočiti proizvajalcem, uporabnikom in potrošnikom hitrejši dostop do inovativnih izdelkov, ki vsebujejo nova vlakna; tema, ki je blizu evropskim potrošnikom, podjetjem v sektorju – kar vključuje tekstilna podjetja in podjetja oblačil – ter prav tako nacionalnim upravam.

Najprej bi se želel zahvaliti Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, ker je 8. aprila odobril poročilo. Posebej bi se želel zahvaliti poročevalcu, gospodu Mandersu, in poročevalcem v senci za njihovo poglobljeno in podrobno delo na tem predlogu, ki je povzročil tako živahno in konstruktivno razpravo glede označevanja tekstilnih izdelkov. Ker gre za predlog poenostavitve prava, se je Komisija oddaljila od določb, ki jih določa direktiva v svojem izvirnem besedilu, ki ga je zdaj treba nadomestiti z uredbo, o kateri poteka razprava.

Komisija se strinja z veliko večino sprememb, predlaganih v poročilu, ki ga je sprejel Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov. Zavedamo se, da bo o nekaterih spremembah, zlasti tistih, ki predlagajo razširitev obsega uredbe, potekala razprava v Svetu. Po svojih najboljših močeh bomo skušali olajšati razpravo med institucijama in trdo bomo delali za dosego sprejemljivih kompromisov.

Ena od teh sprememb zadeva oznako porekla „made in“, ki je prvotni predlog Komisije ni zajel: Parlament je zmeraj aktivno posvečal veliko pozornost tej zadevi, ki je tako velikega pomena za potrošnike.

Spremembe, predlagane na tem področju, se nanašajo na predlog, ki ga je Komisija predstavila leta 2005, glede označevanja porekla mnogih pomembnih kategorij izdelkov, vključno s tekstilnimi izdelki. Te spremembe bom podprl, kot sem že poudaril med sestankom z Odborom za notranji trg in varstvo potrošnikov. Isti pristop bom uporabil glede spremembe, ki predlaga označevanje netekstilnih delov živalskega izvora.

Prav tako bi želel podati nekaj opažanj glede ostalih sprememb. Glede predloga spremembe 19 je predlog Komisije že določal, da so tradicionalni krojači izvzeti iz označevanja. Razširitev te izjeme na vse tekstilne izdelke, ki so potrošnikom ponujeni kot enkratni izdelki, pa bi pomenilo, da bi preveliko število oblačil bilo izvzeto iz označevanja. Sektor učinkovito predstavlja enega od glavnih področij razvoja za evropska oblačila. Takšni izdelki bi torej bili izvzeti iz označevanja in obstajalo bi tveganje, da bi število izjem postalo preveliko.

Glede predloga spremembe 63, ki namerava odstraniti igrače s seznama izdelkov, ki so izvzeti iz obveze po označevanju, bi vas rad spomnil, da je ključno vprašanje v zvezi z igračami varnost. Ustrezni standard je dovolj podrobno določen in je bil temeljito preučen leta 2009, ko so v Svetu in Evropskem parlamentu potekale razširjene razprave.

Ker je bilo vprašanje varnosti že obravnavano v ad hoc standardu o igračah, nas skrbi, da bi to dodatno breme za proizvajalce lahko postalo nesorazmerno. Glede zahteve po preučitvi ostalih možnosti označevanja tekstilnih izdelkov in oblačil sem zavezan k vzpostavitvi široke in odprte razprave z zainteresiranimi stranmi glede vseh drugih vprašanj, ki so bila postavljena med razpravami v Evropskem parlamentu in Svetu.

Zahvaljujem se vam za pozornost in skrbno bom poslušal vaše pripombe med razpravo.

  Lara Comi, v imenu skupine PPE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tekstil predstavlja enega od ključnih sektorjev na našem evropskem trgu. Predlog, ki ga je predstavila Evropska komisija, je že odlična izhodiščna točka za izboljšanje in poenostavitev regulativnega okvira, ki trenutno velja v državah članicah, zlasti v smislu preglednosti in prožnosti prava o tehnoloških dosežkih v tekstilni industriji.

Delo, ki smo ga do danes opravili v Parlamentu, nam je gotovo omogočilo razširiti prvotni obseg z uvedbo standardov za ostale zahteve glede označevanja, ki jih štejemo za nepogrešljive. Zlasti bi vas želela opozoriti na standarde, ki se nanašajo na navedbo porekla.

V tem primeru smo predlagali dva različna sistema označevanja: obvezni sistem za izdelke iz tretjih držav, kot je že določeno v uredbi iz leta 2005, ki jo, kot veste, trenutno blokira Svet; ter neobvezni sistem za izdelke, narejene v državah članicah.

Na splošno imata sistema dvojni namen, čeprav je pomembnejši med njima gotovo navedba dejanske države porekla izdelka. Potrošniki morajo pri nakupu tekstilnih izdelkov imeti možnost odločanja na podlagi dejstev. Z uporabo predlaganih meril za pripis porekla se nameravamo izogniti oznakam, ki bi lahko vsebovale napačne ali zavajajoče podatke, kar bi gotovo škodilo potrošnikom.

Še več, s temi novimi predpisi prav tako nameravamo zaščititi mala in srednje velika podjetja, ki so se odločila obdržati svoje poslovanje znotraj držav članic.

Odločitev o plenarnem glasovanju je bila določena na podlagi želje Evropskega parlamenta, da glede teh vprašanj zavzame trdno stališče, zlasti ob upoštevanju političnega soglasja, ki je bilo doseženo med tremi največjimi skupinami. Rada bi povedala, da je sodelovanje s poročevalcem in ostalimi poročevalci v senci resnično bila odlična izkušnja.

Kljub našim različnim političnim pogledom smo uspeli najti pravo stično točko, za katero upamo, da predstavlja najboljši način za varovanje interesov evropskih državljanov in same Evropske unije. Zato upam, da bomo jutri imeli enotno glasovanje glede tega poročila, kar bo Svetu dalo močan politični znak glede nalog, ki bodo pred nami v drugi obravnavi. Iskreno se vsem zahvaljujem za vaše sodelovanje.

PREDSEDSTVO: GOSPOD ROUČEK
podpredsednik

  Christel Schaldemose, v imenu skupine S&D. – (DA) Gospod predsednik, na začetku bi se želela zahvaliti gospodu Mandersu in kolegom poslancem za njihovo zelo konstruktivno sodelovanje v zvezi s tem predlogom. Ta tekstilna uredba je dober in potreben predlog. Popolnoma smiselno se zdi uskladiti pravila za to, kako odobrimo nova vlakna za notranji trg. V Skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu zato podpiramo predlog kot celoto.

Vendar pa prav tako menimo, da predlog ne bi smel koristiti le eni strani. Ne sme koristiti le industriji. Za nas je zelo pomembno, da se osredotočimo na to, kar je dobro za potrošnike. Ko smo se ukvarjali s tem predlogom, smo zato menili, da je bistveno zagotoviti, da potrošniki prejmejo jasne informacije glede vlaken in tekstila, ki ga kupijo. Zato smo želeli, da vsebuje 100 % seznam o sestavi vlaknin.

Vendar se nismo želeli ustaviti pri tem. Seveda smo prav tako naklonjeni študiji, ki trenutno poteka, o tem, kako običajno označujemo tekstil v EU, in sodelovali smo pri pripravljanju predlogov v tej smeri. Menim, da je za potrošnike zelo pomembno, da poznajo vsebino tega, kar kupujejo, kje so bila oblačila proizvedena, ali vsebujejo snovi, ki bi lahko povzročile alergično reakcijo, ali kar koli drugega, kar bi morali vedeti. Menim, da so mnoge od teh stvari – vključno s pogoji, pod katerimi so izdelana – precej pomembne za potrošnike in bodo še bolj v prihodnosti. Zato je za nas bilo pomembno povedati, da menimo, da je pomembno izvesti podrobnejšo preiskavo, kako lahko ustvarimo ustrezni sistem označevanja za tekstil, ki bo koristil potrošnikom. To je tudi eden od razlogov, zakaj smo temu predlogu dali tako jasno podporo. Osebno prav tako menim, da je za nas precej pomembno, da si pobliže pogledamo velikosti oblačil. Menim, da bi se trgovina na notranjem trgu povečala, če bi lahko bili prepričani, da so navedene velikosti oblačil iste ne glede na državo, v kateri so oblačila kupljena.

Socialni demokrati v celoti podpiramo predlog in menimo, da bi lahko koristil industriji, in kar je najpomembneje, da bi lahko koristil tudi potrošnikom.

  Niccolò Rinaldi, v imenu skupine ALDE. – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, gospodu Mandersu je treba čestitati za to resolucijo in poročilo, katerega namen je prinesti nekaj reda v vedno večjo neubranost na svetovnem trgu.

Zlasti me zanima vprašanje obveznega označevanja porekla, s katerim se ukvarjam v Odboru za mednarodno trgovino, svojem odboru, kot poročevalec v senci za Skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo s poročevalko Cristiano Muscardini, in ki se v manjšem delu lahko predvidi v poročilu gospoda Mandersa.

Na svetovnem trgu, kjer poslujemo, veljajo predpisi za obvezno označevanje porekla v Združenih državah, Kitajski, Avstraliji, Mehiki, Japonski in mnogih drugih državah. To ustvarja neravnovesje, ki v veliki meri vpliva na proizvajalce in potrošnike na naši celini, kar vodi v anomalije, ki jih je treba odpraviti.

To še bolj velja za tekstilne izdelke, kjer gre za problem varnosti, na katerega smo že bili opozorjeni; vendar na nek način tudi namigujejo na državo porekla, rekel bi, da na skoraj poetičen način, kar je posebej pomembno.

Danes je položaj, v katerem smo se znašli, zavit v zmedo, kajti oznaka porekla je navedena na nekaterih izdelkih, ker to ustreza proizvajalcu, v drugih primerih pa ni navedena, ker ne ustreza proizvajalcu; v nekaterih primerih je vključena, vendar v skladu s predpisi drugih držav, saj se izdelki izvažajo tudi v Združene države Amerike in na Japonsko, zato so narejeni ob upoštevanju teh trgov. Jasno je, da potrebujemo lastne evropske standarde glede te teme.

Zaradi tega si Evropski parlament preko poročila gospoda Mandersa, ki smo ga pravkar poslušali, in preko dela, ki ga opravljamo v Odboru za mednarodno trgovino, prizadeva ustvariti svoje platno, da bi dosegli večjo jasnost tako za potrošnike kot za proizvajalce.

  Heide Rühle, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, zlasti se strinjam z besedami prejšnjega govornika. Tudi mi smo zadovoljni, da Odbor za mednarodno trgovino dela na tem področju. Prav tako bi se želela zahvaliti poročevalcu. Kljub temu pa se ne strinjam z njegovim stališčem in jutri ga ne bomo mogli podpreti glede nekaterih točk.

Dovolite mi, da ponovno poudarim, za kaj gre pri tem vprašanju. Vsi bi radi videli jasne oznake države porekla. Vsi se strinjamo, da je treba izvajati pritisk nad Svetom, in vsi obžalujemo, da Svet že nekaj let blokira jasno označevanje države porekla. Vendar pa je ta direktiva direktiva in ne simbolična resolucija, kjer bi kaj takega lahko bilo navedeno. Sama sem na primer podprla pisno deklaracijo, ki izrecno še enkrat poziva k ukrepanju, in zdi se mi pomembno, da še naprej delamo na tem področju.

Ta direktiva pa ima drug cilj in namen, in to je zagotoviti preglednost in potrošnikom ponuditi gotovost pri imenovanju novih vlaken in novih materialov. Zdaj se bojimo, da če bo obseg te direktive razširjen, bo direktiva doživela isto usodo kot zadnji poskus uvedbe oznake porekla „Made in“ – z drugimi besedami, da jo bo Svet ponovno blokiral. To bi bilo res obžalovanja vredno, saj resnično menimo, da je tukaj potrebno relativno hitro ukrepati. Podpiramo vse druge ukrepe na področju označevanja porekla „Made in“ – nobenega dvoma ni, da bomo v tem vedno zavezniki – vendar se nam zdi narobe, da bi to uredbo zlorabili za dosego tega cilja.

  Malcolm Harbour, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, danes zvečer govorim v imenu poročevalke v senci, gospe McClarkin, ki je prav tako veliko sodelovala pri tem dokumentu.

Želim nas povesti nazaj v skladu s tem, kar je govorila gospa Rühle. Popolnoma se strinjam z njo, kako bo obravnavano vprašanje države porekla. V tukajšnjih predlogih so bile podane znatne izboljšave glede samega bistva predloga: o tem, kako se označujejo vlakna, kako se označi sestava, in o jasnosti označevanja.

Vendar sem opazil, da poročevalec očitno ni omenil, da je to dejansko temeljna direktiva o notranjem trgu ter direktiva o varstvu potrošnikov, katere cilj je poenostaviti zakonodajo, zaradi česar bo olajšano priznavanje novih imen in uvajanje novega tekstila na trg – približno 12 mesecev prej – v zvezi z delom, ki ga nameravamo opraviti glede standardizacije, pa bo prinesla bistvene izboljšave na to področje s prenosom predpisov pod okrilje Evropskega odbora za standardizacijo, vse to pa bo pomenilo velike prihranke industriji in izboljšalo koristi potrošnikov.

Pravo vprašanje za poročevalca je, ali želimo ogroziti vse te pozitivne učinke s tem, da predlogu dodamo vprašanje označevanja države porekla, ki ga je – kot je pravilno opozorila gospa Rühle – Komisija že predlagala glede cele vrste izdelkov. Mislim, da moramo biti zelo previdni, da ne bi ustavili koristi. Strinjam se, da bi morali zavzeti politično stališče in prav tako bi morali zahtevati drugačne stvari, kot jih zahteva on, vendar menim, da obstaja veliko vidikov, kjer je presegel svojo vlogo poročevalca za ta odbor in je postal božično drevo za nekatere od svojih zamisli. Upam, da bo to upošteval pri jutrišnjem glasovanju, tako da lahko potrošnikom in proizvajalcem omogočimo koristi. Podajte nekaj političnih izjav, vendar ne zadržujmo tega brez potrebe.

  Eva-Britt Svensson, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Gospod predsednik, da bi se potrošniki lahko pravilno odločali in izkoristili svojo moč, morajo imeti dostop do informacij o izdelkih. To poročilo je prvi korak in pomeni, da bo tekstil dobil oznako svoje države porekla; z drugimi besedami, podatke o tem, kje je blago bilo proizvedeno. Kot potrošniki imamo pravico to vedeti.

Zdaj imamo prav tako priložnost zahtevati, da Komisija nadaljuje z dajanjem več moči potrošnikom. Med drugim imam v mislih navodila za nego ter opozorila glede zdravja in varnosti. Tistim z alergijami ne bo treba biti izpostavljeni blagu, ki vsebujejo sledove alergenih snovi.

Naši državljani menijo, da pravila notranjega trga dajejo prednost podjetjem in industriji. Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice skupaj z mano meni, da je skrajni čas, da se zahteve potrošnikov dajo na prvo mesto. To ne bi koristilo le potrošnikom, temveč tudi resnim podjetjem.

  William (The Earl of) Dartmouth, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, poročilo se opisuje kot, citiram „v glavnem tehnične narave brez večjih političnih posledic“. Evropska komisija nikoli ne zapravi dobre krize. Podobno je tudi Evropski parlament vajen uporabljati tehnična poročila za ustvarjanje usklajene evropske naddržave. Zaradi tega Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva to poročilo obravnava z nezaupanjem.

Vendar prvi del poročila združuje tri direktive v eno uredbo, kar bi pomenilo poenostavitev. Kasneje obstaja celo namig razveljavitve. Kljub temu močno nasprotujemo drugemu delu, zlasti predlogu spremembe 58, ki namerava na ravni Unije uvesti nove zahteve za označevanje. Zlasti navajam predlog za, citiram „vseevropski sistem enotnega označevanja velikosti za oblačila in obutev“. V Združenem kraljestvu imamo popolnoma učinkovit sistem za velikosti. Je popolnoma drugačen od sistema, ki obstaja v večini celinske Evrope. Državljani Združenega kraljestva ga poznajo in razumejo in ne sme ga zamenjati vseevropski sistem.

Ponovno namerava poročevalec Evropskega parlamenta uporabiti jasen tehnični dokument za uresničevanje popolnoma nedemokratičnega cilja evropske naddržave.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, v na tisoče razpravah o globalizaciji, ki smo jih imeli v zadnjih desetletjih, smo vedno prišli do točke, ko tisti, ki spremljajo razpravo, vprašajo, kaj lahko storijo. Posledično se vedno omeni moč potrošnikov. Vendar se jim na področju, kjer lahko uveljavljajo to moč – namreč pri kupovanju proizvodov – na pot postavljajo nepotrebne ovire. Na področju tekstila obstaja določena standardizacija, vendar menim, da nam manjka poguma.

Komisija, gospe in gospodje, presenečen sem, da sem prvi omenil tole. Zakaj nismo bili bolj ambiciozni glede oznake spoštovanja socialnih pravic? Zakaj je še vedno imamo? Zakaj ne uporabljamo tega idealnega instrumenta za ustvarjanja preglednosti glede tega, kje, kako in pod kakšnimi pogoji so takšni izdelki dejansko proizvedeni? Nenehno se pritožujemo nad izgubo delovnih mest, vendar ne storimo tega, kar najbolj zanima potrošnike – namreč jim omogočimo, da na podlagi dokazov izvedo, kaj dejansko kupujejo?

  Evelyne Gebhardt (S&D). – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospod Manders, najlepše se vam zahvaljujem za delo, ki ste ga vložili v to uredbo. Prav tako bi se želela posebej zahvaliti svojemu poročevalcu v senci, saj čeprav res gre za tehnično poročilo – kot je že večkrat bilo omenjeno – ima mnogo daljnosežnih posledic za naše državljane. Navsezadnje, gre za dovoljevanje, da se na trg Evropske unije dajejo nova vlakna.

To želimo omogočiti. Evropska komisija ima glede tega prav. Vendar ne na kakršen koli način; vlakna je treba preskusiti, da bodo državljani resnično lahko uživali varstvo potrošnikov, o katerem zmeraj govorimo. Na primer, pomembno je preskusiti, ali so vlakna alergena. Prav tako morajo biti jasno označena, tako da lahko naši državljani – ki so vedno opisani kot odgovorni državljani – primerno ukrepajo.

V zvezi s tem moram nasprotovati poslancem, ki so rekli, da bi morali izpustiti oznako države porekla. To je zelo pomembno in popolnoma pravilno. Mnogo državljanov želi vedeti, od kod prihajajo vlakna in tekstil. Kakšno je njihovo ozadje? Njihovo ozadje vključuje način, kako so bila proizvedena. Obžalovanja vredno je, vendar se v mnogih državah še vedno uporablja delo otrok ali celo suženjsko delo. Nekateri državljani želijo biti obveščeni o tem, tako da se pri nakupu izdelkov lahko odgovorno odločajo.

Morda to ni naloga te uredbe, vendar je naloga nas poslancev, da o tem spomnimo Svet in izvajamo pritisk, da bi zagotovili, da se besedilo glede označevanja porekla, ki je bilo pripravljeno že leta 2005, končno začne uresničevati. To je priložnost, ta povečamo ta pritisk in resnično se ga moramo poslužiti, da bi dosegli dobro uredbo, o kateri bodo državljani lahko rekli: da, to vsekakor lahko sprejmemo – takšne stvari pričakujemo od naših predstavnikov v Parlamentu.

  Jacky Hénin (GUE/NGL). – (FR) Gospod predsednik, če je v Evropi en industrijski sektor, v katerem je bilo zaposlovanje žrtev neusmiljenih selitev, prostega pretoka kapitala, močnega evra in dampinga, potem je to tekstilni sektor. Kar se tiče proizvodnje in zaposlovanja, danes ostaja le nekaj vrzeli v srednjih/višjih, luksuznih in visokotehnoloških sektorjih. Vendar vse to ostaja krhko in na milost in nemilost prepuščeno ponarejanju ter tehnološkemu napredku držav v vzponu, ki jih prepogosto financira kapital evropskih podjetij.

Zato je vse, kar lahko pomaga zaščititi delovna mesta in strokovno znanje in izkušnje v evropskem tekstilnem sektorju, pozitivno. Zato prav tako podpiram oznake spoštovanja socialnih pravic, da bi potrošnikom pomagali izbirati blago na podlagi etičnih meril, kot so zdravje, varnost, pravice, dobrobit, delovni pogoji in plača delavcev.

Prav tako podpiram označevanje kot sredstvo za boj proti ponarejanju, v kolikor si dejansko zagotovimo človeške vire za boj proti goljufijam. Potem moramo iti dlje z vzpostavitvijo resničnih preferenc Skupnosti. Vendar pa lahko imamo vse mogoče ukrepe označevanja, vendar bodo le malo uporabni brez politične volje za ponovni razvoj tekstilne industrije, ki v Evropi ustvarja delovna mesta.

  Anna Rosbach (EFD). – (DA) Gospod predsednik, tekstilna industrija gre skozi obdobje dramatičnih sprememb. Na trg vstopajo nova vlakna in tkanine in potrošniki težko razumejo, kaj kupujejo. Na žalost je velik delež blaga proizveden v državah, kjer ni nobene oblike nadzora izdelkov. Že desetletja obveščamo potrošnike glede vsebine hrane in zdravil, vendar ne o tem, kaj vsebujejo oblačila, ki jih nosijo. Zato je v tej „nano“ dobi dobro, da se začenjamo osredotočati na to temo in strinjam se s Komisijo in poročevalcem, da potrebujemo sistem enotnega označevanja velikosti za oblačila in obutev.

Internet odpira popolnoma nove priložnosti za trgovce in prodajalce, da najdejo informacije o določenem izdelku z uporabo identifikacijske številke. Vendar je zlasti pomembno obvestiti potrošnike glede alergenih in nevarnih snovi. Poleg tega so nasveti glede nege, država proizvodnje, vnetljivost in uporaba kemikalij pri proizvodnji prav tako pomembni. Vendar pa je pri vsakodnevnem ravnanju z izdelki za potrošnike bistvena uporaba simbolov, ki so neodvisni od jezika.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Poštena konkurenca za evropsko trgovino in industrijo, isto kot varstvo evropskih potrošnikov, se v globaliziranem poslovanju ne more vzpostaviti brez opredelitve določenih standardov proizvodnje ter informiranja potrošnikov glede proizvajalcev. Ta uredba bo nedvomno uspešnejša kot stara direktiva pri uvajanju nadaljnjih izboljšav na področje označevanja tekstila, enoletnem skrajšanju roka za trženje novih vlaken in hkrati pri odpravi etiket za potrošnike.

Vendar pa med Parlamentom in Svetom ostajajo številna nesoglasja, na primer glede združevanja imen vlaken z lingvistično nevtralnimi simboli ali oznakami za netekstilne živalske sestavine tekstilnih izdelkov ali problematičnih alergijskih testov, kar je škoda. Vendar pa sem zadovoljna, da obstaja manj nesoglasij glede označevanja države porekla izdelkov in njihovih pogojev uporabe. To je obvezno za tekstil, uvožen iz tretjih držav, vendar ni več obvezno za tekstil, proizveden v državah članicah. To je dober znak in evropski proizvajalci in potrošniki, ki jim je mar za kakovost, so k temu pozivali že leta. Upam, da bomo to načelo kmalu razširili na izdelke iz stekla in porcelana ter ostale izdelke in da bomo to uspeli narediti, preden evropski izdelki popolnoma izginejo z našega trga pod pritiskom poceni izdelkov nižje kakovosti.

Rada bi se uprla tistim, ki to opisujejo kot protekcionizem. Navsezadnje podatkov o tem, kje je bil proizveden večji del izdelka in pod kakšnimi pogoji, ni vredno skrivati; nasprotno, ti podatki bodo potrošniku omogočili boljšo usmeritev na globaliziranem trgu. Okrepilo bo promocijo visoko kakovostnih evropskih znamk ter morda upravičeno navdalo državljane s ponosom glede tega, kar so Evropejci še zmeraj sposobni proizvesti kljub konkurenci poceni delovne sile. Glavna dodana vrednost, ki jo potrošniki pričakujejo, je upanje, da se bo laže izogniti nakupu nevarnih izdelkov, ki jih je še zmeraj veliko kljub izboljšanemu nadzoru. Pozdravljam podporo Komisije in verjamem, da bo tudi v Svetu dosežen kompromis.

  Alan Kelly (S&D). – Gospod predsednik, najprej želim čestitati poročevalcu in poročevalcem v senci, ki so na vseh stopnjah odbora pokazali pozitiven in v potrošnike usmerjen odnos glede te teme. Menim, da je to delo ponoven prikaz sposobnosti Parlamenta, da se uvršča med najprožnejše institucije Evropske unije, vešče doseganja soglasja. To je morda drugič ali morda tretjič od časa, ko sem se pridružil Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, da je ta parlament naprednejši kot Svet, in pozdravljam več primerov tega tudi v prihodnosti.

Kar se tiče vprašanja samega, je poskus usklajevanja pravil za označevanje tekstila in določanja imen zelo pozitiven primer, kako lahko notranji trg pomaga potrošniku in proizvajalcu. Ta predlog je enako pomemben za industrijo in potrošnike. To si je pomembno zapomniti in včasih mislim, da potrošniška stran ni deležna tolikšne pozornosti, kot je potrebno.

Predlog je v začetku bil predvsem tehničen in nepolitičen in je bil le sredstvo za združitev treh direktiv. Ker pa se kot Parlament redko vračamo na te vrste vprašanj, je smiselno poskusiti in pripraviti čim izčrpnejše predloge glede tega.

Potrošniki imajo pravico do točnih, ustreznih, razumljivih in primerljivih podatkov o sestavi tekstilnih izdelkov. Prav tako imajo pravico do popolnega – in to resnično popolnega – seznama vlaken, ki so v izdelkih; to je potrebno pri preprečevanju alergij itd.

Osebno menim, da je zelo pomembno, da obstaja preglednost v metodah in pogojih proizvodnje in da obstaja točen dokaz glede mesta porekla. To bo omogočilo odločanje za nakup na podlagi socialnih dejavnikov. Mislim, da v svetu, v katerem živimo, postaja to vedno pomembneje, glede na delo otrok in suženjsko delo itd.

Zato podpiram mnogo zamisli Komisije, pa tudi pozive k splošnejši shemi označevanja tekstilnih izdelkov. To bi morali sprejeti kot priložnost za najboljšo zakonodajo, ki bo poglobila in okrepila notranji trg.

  Regina Bastos (PPE). – (PT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, na začetku bi rada čestitala gospodu Mandersu za njegovo delo na tem poročilu ter se zahvalila ostalim poslancem, ki so z njim pri tem sodelovali. V resnici je samo zato, ker ta predlog poenostavlja in izboljšuje veljavni zakonodajni okvir z združitvijo vse obstoječe zakonodaje – treh osnovnih direktiv o imenovanju in označevanju tekstilnih izdelkov – tudi pomemben.

Poleg tega pa bo ta predlog imel pozitiven vpliv na zasebne akterje in na javne oblasti ter bo prav tako omogočil razvoj na novo razvitih vlaken ter bo tako spodbujal inovacije v tekstilnem sektorju ter sektorju oblačil. Ta pregled bo prav tako poskrbel za preglednejši postopek dodajanja novih vlaken na seznam usklajenih imen vlaken. Zdi se, da ni več dvoma, da bo ta uredba v korist udeleženim akterjem.

Vzemimo tekstilno industrijo, ki bo imela koristi od zmanjšanih upravnih stroškov in možnosti zgodnejše uvedbe novih vlaken na trg. Kar se njih tiče, oblastem držav članic ne bo treba prenesti sprememb v nacionalno zakonodajo, kar jim bo omogočilo, da znatno zmanjšajo svoje stroške. Poleg tega bodo potrošniki prejeli jamstvo, da imenovana vlakna ustrezajo določenim lastnostim, in bodo prav tako imeli koristi od dejstva, da bodo nova vlakna prej prišla na trg. Uvedba teh vlaken je pomembna za evropsko industrijo kot način za spodbujanje inovacij, kar bo pomenilo, da bo potrošnike doseglo več informacij.

V današnjem okolju globaliziranega sveta in gospodarstev v vzponu z vedno večjimi trgi, na katerih je v obtoku na milijone izdelkov, ki jih proizvaja na milijone podjetij, je zaveza k inovacijam in hitrost, s katero te inovacije dosežejo potrošnika, ključna za podjetja, zlasti za mala in srednje velika podjetja. Uporaba te uredbe bi lahko vodila v večjo konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij. Ta nova uredba bo vsekakor pomenila, da bodo mala in srednja velika podjetja povečala svoj tržni delež in na ta način prispevala k zaposlovanju v Evropi.

  Sylvana Rapti (S&D). – (EL) Gospod predsednik, obstaja izraz, ki pravi, da „življenje človeka visi na nitki“. Predstavljajte si, da če nitka ne bi bila močna, če ne bi bila narejena iz pravega materiala, bi to življenje bilo izgubljeno. To pravim, da bi prikazala, kako pomembne so niti in tkanine.

Ne gre samo za tehnično vprašanje. Tukaj ne razpravljamo o tehničnem poročilu. Menim, da ima odlično poročilo, ki ga je pripravil gospod Manders, za kar se mu zahvaljujem, politično dimenzijo, dimenzijo, ki vpliva na trgovca in proizvajalca: s to uredbo bo njuno delo lažje in hitrejše.

Ima politično razsežnost, ki vpliva na potrošnike in, z razširitvijo, na notranji trg; politično razsežnost, ki zastavlja etična vprašanja. Vedeti moramo, od kod izdelek prihaja, kje je bil narejen. Oznaka „made in“ ni tehnično vprašanje. Mislim, da je predvsem zelo politično vprašanje. Če vemo, iz katere države prihaja izdelek, imamo podatke o tem, kako je bil proizveden, o vrsti delovne sile, ki se tam uporablja, o pravicah delovne sile in ali se te pravice spoštujejo.

Mi tukaj, tako kot državljani Evropske unije, nismo tehnokrati, ki po svetu hodijo z zaprtimi očmi. Smo ljudje, ki razmišljajo, sprejemajo predpise in delujejo v imenu drugih ljudi. Zato gre pri vprašanju „made in“ morda za tehnokratski postopek resnih političnih razsežnosti in moramo ga utrditi. Mislim, da bo naš prispevek tukaj igral veliko vlogo.

  Daniel Caspary (PPE) . – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospa Rühle mi je bila vedno zelo pri srcu, toda tokrat je prvič v šestih letih glede neke teme povedala natanko to, kar sem imel v mislih. Tudi jaz se bojim, da je to obžalovanja vreden postopek združevanja dveh dokumentov na način, ki ne koristi državljanom Evropske unije, Komisiji ali Svetu.

Vsi se strinjamo, da je označevanje tekstilnih izdelkov tema, ki je zelo pomembna za potrošnike, in da moramo nujno najti rešitev. Vendar moramo res paziti, da tukaj ne pomešamo dveh različnih stvari. V Parlamentu še nikoli nisem videl česa podobnega: Trenutno potekajo posvetovanja v Odboru za mednarodno trgovino glede predloga uredbe Komisije, potem pa damo popolnoma isto zadevo v drug dokument.

Govorim o oznaki porekla „Made in“. Ne bom šel v podrobnosti glede vseh zadev, o katerih se bomo posvetovali v odboru v naslednjih tednih in mesecih v zvezi z uredbo „Made in“, na primer katera je država porekla izdelka, ki je bil oblikovan v Italiji, narejen iz usnja, obdelanega v Argentini, in bombaža iz Turkmenistana, ki je bil izvezen v tkanino na Kitajskem, če je izdelek sešit v Vietnamu ter potem spet zlikan in zapakiran kot gotova srajca v Italiji? Od kod izhaja ta izdelek? Ali bomo uspeli sprejeti pravilo za potrošnike?

Popolnoma prepričan sem, da če nam bo to uspelo, to ne bo v okviru uredbe, o kateri razpravljamo danes, ampak pod okriljem projekta, za katerega je odgovorna gospa Muscardini. Zelo bi bil hvaležen, če bi obe zadevi lahko v drugi obravnavi hitro spet ločili. Resnično menim, da z mešanjem in povezovanjem teh stvari ne delamo nobene usluge potrošnikom, Parlamentu, Komisiji in Svetu. Zelo bi bil zadovoljen, če bi lahko tukaj našli rešitev, ki bi resnično preprečevala blokado uredbe.

  Gianluca Susta (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaljujem se poročevalcu, poročevalcem v senci in komisarju oziroma podpredsedniku komisije Tajaniju za natančne in točne odgovore, ki ste nam jih dali glede ključnih točk.

Pred osemnajstimi leti je Univerza v Barceloni izvedla študijo, ki je zaključila, da bo do leta 2000 tekstilna industrija izginila z Evrope. Zdaj je leto 2010 in ta mračna prerokba se ni uresničila, in to iz preprostega razloga: namreč ker so raziskave in inovacije, razvite v Evropi in državah, ki so obdržale svojo proizvodno bazo – ker niso delovale le kot razvojni centri, ampak kot centri aplikativnih raziskav in industrije – zagotovile proizvodnjo novih inovativnih vlaken. Od tukaj izhaja potreba po teh uredbah namesto direktive, da bi zagotovile prožnost, zaščitile potrošnike v zvezi z označevanjem in zajamčile državo porekla.

Podpredsednik Tajani, menim, da si je vredno predstavljati prihodnost, kjer je prav tako Evropska enota za spremljanje za zaščito zdravja in varstva, z drugimi besedami, organ za ohranitev te izvirnosti. Menim, da se moramo vsi strinjati glede tega pozitivnega vidika, ki izhaja iz tega poročila.

  Elisabetta Gardini (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da se vsi strinjamo glede pristopa predloga za uredbo, o kateri poteka danes razprava, zlasti vidikov, ki se nanašajo na zmanjšanje birokracije s spodbujanjem inovativnejše industrije, na jasnost in, najpomembneje, na potrošnika – in poudariti moram ta zadnji vidik.

Zaradi tega bi želel poudariti bistvo glede države porekla, ker menim, da gre za nepogrešljivo značilnost: potrošniki danes želijo biti obveščeni in gotovo je država porekla eden od najobčutljivejših podatkov, ki jih lahko ponudimo potrošnikom. Če si pogledamo kateri koli trg v katerem koli evropskem mestu, menim, da bomo videli, da ljudi zanima, kaj kupujejo: zanima jih, kaj kupujejo, iz česa je izdelek narejen in od kod izdelek izhaja. Gotovo gre za izjemno občutljiv in pomemben podatek in pomemben je, ker je Evropska unija postala dodatna vrednost, Evropska unija jamči za varnost in zaščito potrošnikov.

Mi vemo in potrošniki vedo, da imajo države zunaj EU – težko to povemo, toda vemo, da je res in nima smisla, da to skrivamo, gospe in gospodje – ohlapnejša pravila, ohlapnejše zakone in so manj občutljive za mnoge vidike, glede katerih nas je že mnogo poslancev opozorilo: delovne pogoje, zaščito mladoletnikov, zaščito žensk, zaščito delavcev, pa tudi ozaveščenost glede standardov ter snovi, ki se uporabljajo.

Prepogosto nas zgodbe v časopisu opozarjajo na primere alergij pri otrocih in ženskah. Govorimo z zdravniki, govorimo s pediatri, govorimo z ginekologi in vemo, da je uporaba izdelkov in snovi, ki so nevarni za zdravje, na žalost razširjena. Rada bi vas spomnila še na eno stvar: ne gre za vprašanje protekcionizma, bolj gre za vprašanje ustvarjanja enakih pogojev na svetovnem trgu, saj je že toliko naših partnerjev sprejelo to vrsto označevanja, med njimi tudi Združene države, Kanada in Japonska.

  Andreas Schwab (PPE). – (DE) Gospod predsednik, komisar, spremljal sem celotno razpravo glede direktive o označevanju tekstila in kot prvo moram povedati, da je za Skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) pomembno, da potrošniki, ki pri nakupu tekstila želijo imeti to informacijo, jo v resnici dobijo.

Predlog poročevalca za večjo uporabo tehnologije in identifikacijsko številko samega izdelka – namesto etikete, ki postane zelo dolga – za kar so podatki dostopni v drugih dokumentih, morda preko interneta, bi prav gotovo pomagal tistim, ki iščejo podrobne informacije. Prav tako bi pomagal tistim, ki ne želijo teh podatkov, ker jim ne bi bilo treba več brati vseh teh informacij na samem kosu oblačila.

Drugič, študija, ki jo predlagajo poročevalec in poročevalci v senci – izkoristil bi priložnost ter se jim še enkrat izrecno zahvalil – postavlja številna vprašanja, ki jih je vredno obravnavati posamično, ki pa se bodo kot celota po vsej verjetnosti srečala z velikim nasprotovanjem v Svetu. To je še bolj obžalovanja vredno, ker bi ta predlog lahko bil posebnega pomena za evropsko tekstilno industrijo, saj bi nam visoko inovativna vlakna zagotovila prednost na nadvse konkurenčnem svetovnem trgu. Če ta uredba ne bo sprejeta, potem bomo vsi nekoliko oškodovani.

Upravičenih skrbi, sprejetih v spremembah odbora, ne smemo dajati na stran, vendar se moramo zdaj namesto tega osredotočiti na to, da bo ta predlog uspešen v izvirni različici Komisije. Morda bi se morali kasneje vrniti na vprašanja označevanja porekla in enotnih velikosti, kot je omenil gospod Caspary.

Upam, da bomo prišli do rešitve v tem dokumentu in to čim prej v drugi obravnavi. Prav tako upam, da bomo v tej drugi obravnavi rešili pomembna vprašanja, namesto da bi se predolgo ukvarjali z postranskimi zadevami.

  Marco Scurria (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, z veseljem prispevam k tej razpravi, ker se pripravljamo na glasovanje o nečemer, za kar menim, da je zelo pomemben ukrep: pomembno je racionalizirati delo naših podjetij, zlasti pa zaščititi potrošnike. Tisti, ki kupujejo, morajo vedeti, kaj kupujejo, in tisti, ki iščejo kakovost, morajo najti kakovost! Vendar je prav tako pomembno, da imamo predstavo o socialni vzdržnosti tega, kar kupujemo.

Nekdo je to že povedal – vendar želim še enkrat poudariti, ker menim, da je to posebna točka, ki mora izhajati iz te razprave v Evropskem parlamentu – želim vedeti, ali je določen izdelek narejen na mestu, kjer so delavci zaščiteni; želim vedeti, ali ta izdelek vključuje delo otrok; želim vedeti, ali je ta izdelek rezultat nelojalne konkurence.

Tukaj imamo torej ukrep, za katerega upam, da bo kmalu razširjen na ostale sektorje proizvodnje in obrti, ker menim, da bo ta ukrep Evropo mnogo bolj približal državljanom, in za to se zahvaljujem poročevalcem, ki so pripravili ta ukrep, ter Komisiji in komisarju Tajaniju, ki sta gonilna sila za njim.

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospod predsednik, veliko te razprave o tekstilu spominja na razprave, ki jih imamo o hrani, poreklu hrane in kako označujemo hrano. Zanimivo je, da lahko pica, narejena na primer na Irskem, vsebuje sestavine, ki prihajajo iz 60 različnih držav. Pravilno označevanje je zelo zapleteno.

Eno od vprašanj, ki je bilo omenjeno, je zaskrbljenost potrošnikov, kako so stvari proizvedene, glede dobrobiti delavcev in okoljskih standardov. Na CNN sem gledala skrb vzbujajoče poročilo o stanju Biserne reke na Kitajskem. Prestolnica džinsa Evrope leži na bregovih te reke, ki je zelo onesnažena, ker svoje poceni izdelke izvažajo v EU, Združene države in na ostale trge – in potrošniki jih kupujejo. Čeprav govorimo, da potrošniki želijo podatke za ozaveščeno odločanje, se zdi, da se mnogi potrošniki ne zmenijo za podatke, ki jih imajo, in se odločajo na podlagi cene. Menim, da se moramo več pogovarjati o trajnostni proizvodnji in trajnostni porabi na vseh področjih – področju hrane in tudi tekstila.

  Sergio Paolo Francesco Silvestris (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pri zahvali poročevalcu, gospodu Mandersu, in poročevalki v senci, gospe Comi, bi z vsem spoštovanjem želel izreči določeno nestrinjanje z gospo Rühle.

Ona pravi, da je vključitev standardov „made in“ v to uredbo napaka; toda kam drugam naj umestimo te standarde, ki jih potrošniki in mala podjetja, ki delujejo v Evropi, že leta, že preveliko število let čakajo? Pravi, da je cilj te uredbe odpreti trg novim vlaknom, inovacijam, hitrejšemu sistemu kodiranja, toda skriti državo porekla, ker mora Evropa strahu, Evropa zatajevanja, Evropa prikrivanja, Evropa, ki ne pove, kje so stvari proizvedene, pravilno pospešiti trženje novih vlaken, vendar ne sme povedati potrošnikom, kje so tekstilni izdelki narejeni.

Kakšen je smisel tega dvojnega sistema sledenja? Zakaj moramo še vedno pri življenju ohranjati zamisel o Evropi, ki je birokratska, nejasna in, še huje, ki vliva strah in se izogiba jasnosti? Želimo standarde za „made in“ in želimo jih kmalu iz preprostega razloga – končujem, gospod Predsednik – in to je, da če ima tekstilni izdelek na njem napisano „Made in Europe“, to pomeni, da izdelek s to etiketo ni bil narejen z uporabo topil, ki so strupena ali škodljiva za okolje, niso ga naredili otroci, ki bi bili dobesedno prisiljeni v suženjstvo, ali izkoriščane ženske, niso ga naredili izkoriščani delavci z mučnimi delovniki in brez zajamčenih zdravja in varnosti, ugodnosti in plač.

Stavek „Made in Europe“ je garancija za potrošnika ter grancija za to, kako je izdelek nastal. Ponosni moramo biti na ta stavek in zagotoviti moramo, da bo nemudoma uveden. Zato podpiram predlog, prav takšnega, kot ga je predstavil ustrezni odbor, in lahko se že zahvalimo komisarju Tajaniju za veliko uteho, ki jo je glede te točke dal Parlamentu.

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, mislim, da je dobro, da razpravljamo o temi, ki vpliva na vsakega državljana, ker skoraj vsak državljan postane potrošnik in kupec tekstilnih izdelkov.

Označevanje je tudi zelo pomembno. Spomnim se, da sem bil pred leti v svoji državi večkrat zmeden, ko sem dvignil izdelek in videl na njem napisano „Deantús na hÉireann“ – „Irski proizvod“, potem pa si lahko odlepil nalepko in spodaj je pisalo „Made in China“, z drugimi besedami, potrošniki so bili prevarani.

Od takrat smo prišli že daleč, toda iti moramo še dlje. Točke, ki jih je izpostavila zlasti Lara Comi glede izdelkov iz tretjih držav, so zelo pomembne. Glede lastnih držav smo bili mnogo prestrogi in ne toliko z drugimi državami. To se prav tako nanaša na kmetijski sektor in zlasti bližnji predlogi Mercosurja to potrjujejo. Zato to pozdravljam.

In za konec, predlog, da bi celotna Evropska unija imela iste velikosti, je zelo dober. Za ljudi bo mnogo laže nakupovati ter si ustvariti občutek Evropske unije brez ustvarjanja naddržave, glede katere je dobri grof nekoliko zaskrbljen.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, ta razprava o oznakah porekla na etiketah in embalaži tekstila ter oblačil je zelo pomembna pri varovanju pravic potrošnikov, pa tudi pri zaščiti delovne sile in proizvodnje v tekstilni industriji in industriji oblači naših držav.

Želimo se boriti proti socialnemu dampingu in delu otrok ter zaščititi socialne pravice in okolje. V prihodnosti, ki je boljša za vse, naj bo v Evropski uniji ali v drugih državah, mora označevanje potrošnikom omogočiti jasno izbiro in vključenost. Preko tega postopka jasnega označevanja porekla in vsebine izdelkov se bomo lahko bolj ozaveščeno odločali; prispevalo bo k boljši prihodnosti.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. – (IT) Gospod predsednik, strinjam se s tistimi, ki pravijo, da ima ta predlog uredbe nedvomen tehnični pomen, je pa tudi politično pomemben: politično pomemben je v tem, da se nanaša na interese evropskih državljanov, ker poenostavljamo standarde, in to pomeni olajšanje dela državljanom, olajšanje dela vsem podjetjem, ki poslujejo v tem sektorju.

Opravljamo storitev za državljane, saj Parlament zdaj z veliko večino podpira označevanje in tako mi omogočamo državljanom, da vedo, kakšne vrste izdelke kupujejo. To pomeni, da jamčimo za njihovo zdravje in neodtujljive pravice – strinjam se z zamislimi, ki jih je v svojem govoru izpostavila gospa Gebhardt, pa tudi s tistimi gospe Figueiredo.

Prav tako smo zavezani ubraniti evropsko tekstilno industrijo: ne smemo pozabiti, da je ta sektor izgubil veliko delovnih mest, včasih zaradi nelojalne konkurence. Naša dolžnost je, da branimo konkurenčnost naših podjetij na svetovnem trgu, in preprečiti moramo damping znotraj Evropske unije. Braniti tekstilni sektor pomeni braniti na tisoče in tisoče delovnih mest in istočasno braniti pravice državljanov.

Z odobritvijo tega besedila bomo zaščitili celoten niz interesov, interesov, ki po mojem mnenju še vedno spoštujejo vrednote naše Evropske unije. Menim, da ima gospod Kelly prav in želel bi nekoliko pomiriti Lorda Dartmoutha, čeprav je že zapustil dvorano, ki je izrazil zaskrbljenost zaradi naddržave.

Mislim, da Evropska unija ni sodobna različica Hobbsovega Leviathana; gre preprosto za institucijo, ki uteleša načela solidarnosti in subsidiarnosti, brani človekove pravice in je zavezana k varovanju socialnega tržnega gospodarstva, trg sam pa je instrument za ustvarjanje socialne politike; zato tukaj ne obstaja nič, kar bi skušalo omejevati svobodo kogar koli, preprosto le branimo pravice pol milijona evropskih državljanov, ki živijo znotraj naše Unije.

Stališče Komisije o spremembah Parlamenta

poročilo gospoda Mandersa (A7-0122/2010)

Komisija lahko sprejme spremembe 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 10, 15, 17, 18, 20, 22, 23, 26, 29, 33, 34, 35, 39, 41, 42, 43, 44, 46, 52 in 61.

Komisija lahko načeloma sprejme spremembe 8, 9, 11, 12, 13, 14, 16, 21, 24, 25, 27, 28, 30, 31, 32, 36, 40, 45,47, 48, 49, 50, 51, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 62, 64, 65, 66, 67, 69, 70 in 72.

Komisija ne more sprejeti sprememb 19, 37, 38, 63, 68 in 71.

  Toine Manders, poročevalec. – (NL) V čast mi je, da je ta ponedeljek zvečer prisotno tako veliko število govornikov, da bi razpravljali o tehničnem poročilu, ter da obstaja široka podpora temu poročilu.

Nekateri kolegi poslanci so bili kritični in rekli, da obseg poročila ne bi smel biti zlorabljen, ne bi smel biti razširjen. To razumem, toda v zvezi s tem bi rad poudaril besede kolegice poslanke, gospe Gebhardt. V nekaterih primerih je treba izkoristiti položaj za to, da bi nekaj dosegli, in moje stališče je, da je predvsem tako mogoče napredovati.

Jutri bo široka podpora pomembna in to podporo slutim na podlagi odzivov mnogih ljudi. To bo Parlamentu dalo izvrstno izhodišče, zlasti za pogajanja s Svetom, saj verjamem, da bo skupaj s Komisijo – in komisarju se zahvaljujem za njegovo jasno stališče – Parlament jutri lahko ustvaril položaj, ki bo na koncu vodil v uspešen zaključek pogajanj s Svetom.

Cilj tega predloga je ustvariti boljšo zakonodajo za prihodnost, saj ljudje vedno več kupujejo preko interneta, zato potrebujemo notranji trg, ki deluje, trg, kjer lahko 500 milijonov potrošnikov na pošten način pridobi informacije, ki jih želijo. Začenjamo s tekstilom in upam, da se bo to sčasoma razširilo na vse izdelke, ki so na prodaj na notranjem trgu. Naš namen ni zagotoviti več podatkov, temveč jasne podatke z enotno evropsko osnovo; in če to uspe, bom zelo zadovoljen.

Gospod predsednik, na koncu bi rad omenil, da sem se zavestno odločil, da se ne bom sporazumel s Svetom v eni sami obravnavi. Menim, da bi morali to običajno pot ubrati precej pogosteje in da bi plenarno zasedanje Parlamenta moralo podati sodbo o poročilu, ki ga je predložil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, pred začetkom pogajanj s Svetom in Komisijo z namenom priti do zaključka. Mislim, da gre za spodkopavanje demokracije, če dosežemo sporazum še pred razpravo na plenarnem zasedanju. Tako upam, da bodo mnogi sledili temu primeru in da bodo vsi dokumenti obravnavani običajno, na prvi in drugi obravnavi.

Jutri se nadejam dobrega rezultata in z našim izhodiščem – to je s široko podporo – bomo v odličnem položaju, da dobimo finale s Svetom, če se izrazim v nogometnem žargonu.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri (v torek, 18. maja 2010).

Pisne izjave (člen 149)

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Tekstilna industrija Evropske unije je začela dolg postopek prestrukturiranja in tehnoloških inovacij v odgovor na pomembne gospodarske izzive, s katerimi se je ta sektor srečeval v zadnjih letih. Menim, da z omogočanjem uskladitve in standardizacije vidikov označevanja tekstilnih izdelkov poročilo, o katerem poteka razprava, spodbuja prosti pretok teh izdelkov na notranjem trgu in zagotavlja visoko in enako raven varstva potrošnikov znotraj Evropske unije. Zato podpiram povabilo, naslovljeno na Komisijo, za predložitev poročila Evropskemu parlamentu in Svetu glede novih zahtev za označevanje v dveh letih po začetku izvajanja nove uredbe. To bo služilo dvojnemu cilju poenostavitve označevanja tekstilnih izdelkov in zagotavljanja točnih in primerljivih informacij kupcem glede lastništva, porekla in velikosti tekstilnih izdelkov. Pri doseganju teh ciljev menim, da je treba zagotoviti, da razširitev obveznega označevanja ne bo predstavljala dodatnega bremena za podjetja, zlasti za mala in srednje velika podjetja. Trenutno ne obstajajo zadovoljivi preskusi, ki bi pokazali, kako alergene ali nevarne snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji/obdelavi tekstilnih izdelkov, vplivajo na zdravje človeka. Zato pozivam Komisijo, naj izvede študijo, ki bo ocenila njihove učinke.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Ekološko označevanje ponovno obljublja nekaj popolnoma drugega od tega, kar dejansko prinaša – pomisliti je treba samo na škandal „Organic Cotton“ ali nedavno biokemijsko zmedo. Kot prvo, na tem ekološkem trgu nastaja še ena zmeda glede etiket in označb – ki bi jo EU lahko enkrat za vselej razumno poenostavila, kar dejansko rada počne; in drugič, čas je, da EU sprejme gensko spremenjen bombaž. Še vedno čakamo na študije možnih učinkov nevarnih snovi, do takrat pa bi gensko spremenjen bombaž moral biti vsaj naveden na etiketi. Prav tako je skrajni čas, da EU naredi nekaj glede „radiofrekvenčne identifikacije“. Ne moremo dopustiti, da se za tekstil uporabljajo elektronske etikete brez vednosti tistih, ki jih to zadeva, medtem ko še zmeraj čakamo na potrebne predpise glede označevanja. Če naj postanejo pešci vidni s pomočjo oblačil radiofrekvenčne identifikacije, bo možno spremljati vsak korak ljudi. Glede na pritisk za upoštevanje politične korektnosti bodo ljudje kmalu morali biti izjemno previdni, katere institucije bodo obiskali, ko bodo nosili oblačila radiofrekvenčne identifikacije. Morda pa bodo v prihodnosti ljudje preprosto morali izbrisati svojo štefilko radiofrekvenčne identifikacije iz googlovega pregleda ulic. Ali pa bi čipi lahko sprožili varnostne alarme na letališčih. George Orwell si tega ne bi mogel predstavljati; že davno smo presegli njegovo vizijo družbe nadzora.