Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/0006(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0127/2010

Razprave :

PV 18/05/2010 - 6
CRE 18/05/2010 - 6

Glasovanja :

PV 18/05/2010 - 8.6
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0162

Razprave
Torek, 18. maj 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

9. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Rui Tavares (A7-0125/2010)

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Glasoval sem proti poročilu gospoda Tavaresa, ker je uvedba skupnega programa za ponovno naselitev že milijonti korak k popolnoma enotni evropski azilni politiki.

Ni vam treba biti jasnovidni, da lahko že zdaj predvidite, da bo enotna politika, kot je ta, vodila v veliko povečanje števila prosilcev za azil v državah članicah. Uvodna izjava v poročilu, ki pravi, da bo uvedba skupnega programa za ponovno naselitev naredila nezakonito priseljevanje manj privlačno, je naravnost zgrešena. Ta hinavski kvazi-argument se vedno znova pojavi, ko v Parlamentu glasujemo o besedilih, ki zadevajo priseljevanje ali azil. To je metanje peska v oči. V državah, kot je Belgija, se nezakonito priseljevanje običajno pojavi zatem, ko se osebe po zaključenem azilnem postopku potuhnejo v ilegali, nato pa so nagrajeni z regularizacijo.

Proti temu se je treba boriti, skupni program za ponovno naselitev pa nikakor ne ponuja rešitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE). (CS) Sprejeli smo direktivo, ki bo nedvomno odprla nove priložnosti za raziskave energetske učinkovitosti stavb in bo pripomogla k prihrankom v zvezi z ogrevanjem stavb. Seveda so glavni problem stare zgradbe in ne stanovanjski bloki. Včeraj je kolega Marian-Jean Marinescu omenil poseben sklad. Dodelitev dodatnih virov v času krize je vprašljiva. Zato je nujno, da bolje izrabimo trenutne vire – ki znašajo 4 % za obdobje 2010–2014.

 
  
  

Poročilo: Carlos Coelho (A7-0126/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE). (CS) Želela sem ponovno govoriti o poročilu o skladu za begunce, zato sem prosila za besedo. Naj povem, da je glasovalna naprava pokazala, da sem se pri glasovanju vzdržala. Želim pa tu izjaviti, da podpiram deljeno odgovornost za bolj dostojanstvene pogoje za legitimne prosilce za azil in da sem glasovala za. Po drugi strani pa se moramo učinkoviteje boriti proti nezakonitemu priseljevanju.

Sedaj pa k zadevi Schengen, če lahko. Danes smo odobrili nadaljnje korake za zagon druge različice schengenskega informacijskega sistema, ki krepi varnostna jamstva za vse Evropejce, ki živijo v enotnem prostoru brez meja.

Vendar pa dejanja nemške in avstrijske policije mečejo temno senco na idejo o schengenskem območju in evropski solidarnosti, saj so mnogi češki državljani podvrženi nepotrebnim, intimnim in poniževalnim pregledom na notranjih mejah. Ta problem sem skupaj z dvema drugima zadevama sprožila pred dvema letoma v vprašanju Evropski komisiji, vendar se situacija še ni zadovoljivo izboljšala. Gre za očitno kršitev pravil, v primeru čeških državljanov, vključno s poslovneži in delavci, pa tudi za omejevanje prostega pretoka ljudi, ki je ena od temeljnih svoboščin v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

 
  
  

Poročilo: Rui Tavares (A7-0131/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Clemente Mastella (PPE).(IT) Politika preseljevanja, gospa predsednica, ki želi biti pravična in stvarna, zahteva sprejetje skupnih evropskih uredb o azilu in mora tudi urediti program za ponovno naselitev, ki je učinkovit, trden in trajnosten. Na tej točki moram izpostaviti, da ponovna naselitev ne zasleduje samo humanitarnega cilja, ampak tudi politični in ekonomski cilj, da se tretje države razbremenijo pri sprejemanju velikega števila beguncev ter pri enako pereči delitvi stroškov in finančnih odgovornosti.

Vendar pa verjamemo, da ena proračunska postavka in ena oblika finančne podpore nista dovolj, zato pozivamo države članice, da spodbujajo vzpostavitev nadaljnjih zasebnih finančnih mehanizmov, javna/zasebna partnerstva z NVO in drugimi socialnimi partnerji, kot so verske in etnične organizacije, in prostovoljno delo v tem sektorju. V zvezi z novimi finančnimi perspektivami, pa menimo, da bi bila na primer dobra ideja, če bi sprejeli določbo o posebnih ad hoc finančnih sredstvih, morda prek novega sklada, ki bi ga vzpostavili za ta namen.

Nazadnje predlagamo trdno zavezo vseh tistih, ki beguncem, zlasti najbolj ranljivim, nudijo dostop do ustrezne nastanitve, izobraževanja in jezikovnih tečajev, zdravstvene nege in psiholoških storitev ter tudi dostop do trga dela, ki je pomemben pri zagotavljanju resničnega vključevanja teh oseb.

 
  
  

Priporočilo za drugo obravnavo: Astrid Lulling (A7-0146/2010)

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE). (CS) Veseli me, da je poročilo Odbora za pravice žensk in enakost spolov prejelo tako široko podporo na današnjem glasovanju. Ugotavljam, da so predvsem države članice odgovorne za zagotovitev družbenih pogojev za ženske podjetnice, ki so enakovredni pogojem, ki jih uživajo zaposlene ženske. Vseeno pa to poročilo ponuja jasne usmeritve, ki bi jim države morale slediti. Menim, da to ne predstavlja kršitve subsidiarnosti, če pa kdo dvomi, lahko zahteva pregled. Tudi nacionalni parlamenti lahko to storijo, zahvaljujoč Lizbonski pogodbi. Zanima me, ali bodo izkoristili to kritiko ali pa se bodo odločili za brezplodno besedičenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE).(LT) Glasovala sem za to poročilo in menim, da je pomembno poudariti, da so ženske v Evropski uniji v povprečju še vedno plačane manj za vsako uro dela – 17.4 % manj kot moški. Ta razlika se je v zadnjih 15 letih samo nekoliko zmanjšala, v nekaterih državah pa se je celo povečala. Soglašam s pozivom Parlamenta, da se pripravijo redna poročila o razlikah v plači med spoloma v Evropski uniji, in podpiram vse ukrepe, ki pripomorejo k zmanjšanju diskriminacije žensk v Evropski uniji.

 
  
  

Poročilo: Toine Manders (A7-0122/2010)

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE). (CS) Odobrili smo ta sporen predlog, ker ga je naš odbor IMCO razširil in izboljšal tako, da je uvedel tudi označevanje države izvora za Evropsko unijo. Italijanski poslanci so podali nadaljnje predloge na današnjem plenarnem zasedanju in so uredbo razširili, tako da vključuje tudi obutev. To idejo že dolgo časa močno podpiram, vendar pa mora biti pripravljena v skladu z visokim standardom Evropske komisije. Gre za vprašanje oblikovanja strokovnih opredelitev, kar pa Parlament sam ne more narediti dovolj dobro. Zato nisem glasovala zanj, obenem pa zahtevam, da Komisija nemudoma začne z delom in pripravi predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Morten Løkkegaard (ALDE) . – (DA) Gospa predsednica, povedati želim, da sem glasoval proti tistim delom poročila, ki zadevajo oznako „proizvedeno v“, kajti menim, da ni nobenega dokaza, ki bi potrjeval, da so prednosti večje od slabosti. Menim, da gre za težnjo k protekcionizmu, to pa je nekaj, za kar ne morem glasovati. Zato sem glasoval proti zadevnim delom.

 
  
  

Poročilo: Luís Paulo Alves (A7-0054/2010)

 
  
MPphoto
 

  Marek Józef Gróbarczyk (ECR).(PL) Gospa predsednica, odločil sem se, da soglašam s to pobudo, ki nekaterim regijam v Evropi daje priložnost za razvoj. Pozornost pa je treba usmeriti na dejstvo, da nekatere regije znotraj Evrope v gospodarskem smislu prav tako postajajo najbolj oddaljene regije. Zato imajo tovrstni programi za cilj med drugim tudi razvoj območij v Evropi, in upam, da bodo spodbudili razvoj kmetijstva in tudi ribiške industrije.

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – Gospa predsednica, želela bi izraziti svojo zaskrbljenost zaradi razmer, v katerih so se znašli pridelovalci banan na Kanarskih otokih, Guadeloupu, Martiniku in Madeiri, ki jih Pogodba uvršča med najbolj oddaljene regije.

Njihova situacija se je še poslabšala, zlasti odkar je EU v okviru Svetovne trgovinske organizacije sklenila sporazum z latinskoameriškimi državami o nižjih carinskih dajatvah za uvoz banan iz teh regij. Naj vas opozorim na dejstvo, da je v letu 2006 EU reformirala svoj skupni trg za banane. Proračunska sredstva je namenila za pomoč proizvajalcem banan v teh regijah. S to reformo se je EU zavezala vsakoletni podpori v višini 208 milijonov EUR za pridelovalce banan na Kanarskih otokih, Francoskih Antilih in na Madeiri ter v manjšem obsegu na Azorih.

Čeprav bi morali takšno podporo pozdraviti, pa za veliko pridelovalcev banan sama podpora ne bo dovolj. Zato želim pozvati pristojne ustanove, da sprejmejo potrebne ukrepe in zagotovijo, da tradicionalne gospodarske panoge v EU niso ogrožene zaradi bolj strateških trgovinskih ciljev.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospa predsednica, podpiram to poročilo, ker zadeva vprašanje raznolikosti in naše kmetijske politike v regijah. Vendar pa bi želela pokomentirati zaključne pripombe komisarja Cioloşa. Odzval se je na pomisleke zaradi obnove pogajanj z državami Mercosurja in, čeprav so nas njegove besede nekoliko pomirile – rekel je namreč, da bo zagotovil, da se interesi kmetijstva EU in modela kmetije v EU zaščitijo –, pa sama žal nisem pomirjena.

Dokumenti Komisije zelo jasno kažejo, da bodo pridelovalci govejega, perutninskega in svinjskega mesa v EU oškodovani, če se ta sporazum sklene. Pogajanja se ponovno odpirajo ravno v času reforme kmetijske politike. Proračun je ogrožen. Morda ne bomo imeli dovolj proračunskih sredstev, in vendar nam grozijo nadaljnji pretresi v kmetijskih cenah in dohodkih. To ni smiselno in upam, da bo Komisar prisluhnil tem stališčem.

 
  
  

Poročilo: Richard Ashworth (A7-0051/2010)

 
  
MPphoto
 

  Krisztina Morvai (NI).(HU) Podpiram to poročilo, ker poenostavlja ogromno administrativno in birokratsko breme, ki trenutno pritiska na kmete. Trdno sem prepričana, da se bo zaradi tega poročila izoblikoval nov odnos med uradniki, ki so odgovorni za izvajanje skupne kmetijske politike v državah članicah, zlasti v pokomunističnih državah, kot je Madžarska, in kmeti. S tem se bo končala praksa, ki se je uporabljala doslej in je sistematično kaznovala, oškodovala in ustrahovala kmete. Upam tudi, da se bo med uradniki in strankami končno razvila nova oblika sodelovanja. Menim, da je zelo pomembno, da odgovornosti ne nosijo samo kmetje, ki so doslej morali plačevati globe za vsak manjši incident, ampak da bo odgovornost prevzela tudi država, ko na primer urad zamuja s plačilom kmetom. Zahtevki za tovrstna plačila bi morali biti izterljivi prek sodišča, tako za kmete kot za stranke.

 
  
MPphoto
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE).(IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Ashwortha, ker menim, da poenostavitev in zmanjšanje birokratskih postopkov v zvezi s skupno kmetijsko politiko (SKP) ni samo zaželeno, ampak tudi nujno, da lahko evropski kmetje v celoti izkoristijo, kar jim pripada, namesto da se ukvarjajo z administrativnimi težavami in zamudami, kot se pogosto dogaja.

Prav tako verjamem, da si tudi mnogi drugi želijo, da zagotovimo jasnejšo in razumljivejšo zakonodajo, tako za odgovorne oblasti kot za kmete, da odpravimo vse odvečne predpise in spodbujamo izmenjavo dobrih praks med državami članicami in lokalnimi oblastmi.

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE).(DE) Gospa predsednica, skupno kmetijsko politiko je treba ves čas preverjati glede izvedljivosti, saj tako nas kot naše kmete odvečna birokracija stane veliko časa in denarja. Nesmiselne in neustrezne elemente je treba odpraviti in poenostaviti. To velja zlasti v primeru predpisov z navzkrižno skladnostjo, ki so pogosto zelo zapleteni in oporekani.

Naš zastavljeni cilj je poenostaviti kmetijsko politiko in jo narediti preglednejšo. Kmetje Evropske unije bi morali imeti več časa za delo na polju, ne za pisalno mizo. Resnično upam, da bo Komisija upoštevala to pomembno sporočilo našega poročila in se potrudila, da ga uresniči.

 
  
MPphoto
 

  Diane Dodds (NI). – Gospa predsednica, glasovala sem za to poročilo, kot mnogi drugi, ki dejavno sodelujejo s kmeti v svoji regiji. Ena od ključnih stvari, o katerih nas ves čas opozarjajo, je birokracija, ki zadeva industrijo. Zato je ključen vidik nove SKP zmanjšanje papirologije in birokracije. Zakonodaja mora biti smiselna za kmete, in tem ne smemo omejevati pridelave hrane. Vendar pa ni pomembna samo racionalizacija zakonodaje, ampak tudi prožnost za države članice in, kar je najpomembnejše, Komisije in Evropskega računskega sodišča.

Evropsko računsko sodišče je pokazalo bolj malo ali nič prožnosti oziroma zdrave pameti ob izrekanju kazni. Ta zakonodaja potrebuje takojšnjo pozornost, pa tudi več zdrave pameti. Potrebno je tudi opraviti finančni pregled, da se ocenijo tako stroški inšpekcijskih pregledov kmetij kot znesek denarja, pridobljenega s kaznimi, in da ugotovimo, ali to res prinaša dodatno vrednost davkoplačevalcu.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospa predsednica, menim, da se je takrat, ko smo uvedli ločevanje, le malokdo med nami zavedal posledic, ki jih prinaša vključitev navzkrižne skladnosti v sveženj, ki ga morajo kmetje sedaj upoštevati. Mislim, da gre za več kot 17 različnih direktiv. Morda bi se morali v Parlamentu vprašati, kako dobro znamo uzakoniti poenostavitev.

Vendar pa je še eno posebno področje, o katerem bi želela govoriti, in to so inšpekcijski pregledi. Imamo splošni inšpekcijski nadzor navzkrižne skladnosti, ki ga opravijo pristojni organi, vendar pa se kmetje soočajo tudi z vse večjim številom inšpekcij na drugih ravneh in stopnjah, bodisi s strani predelovalcev, trgovcev na drobno ali drugih skupin; potrebujemo nekoliko več usklajevanja in ne podvajanja inšpekcijskih pregledov. Končnemu izdelku ne prinesejo nobene dodatne vrednosti ali večje varnosti, zaradi njih pa se zelo kopiči birokracija in narašča nejevolja pridelovalcev, ki morajo sprejemati vse te inšpektorje. Pozdravljam to poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospa predsednica, najprej naj se zahvalim poročevalcu gospodu Mitchellu za njegovo odlično poročilo. Menim, da obstaja zelo dober razlog, da usmerimo pozornost na našo sposobnost poenostavljanja postopkov, ki zadevajo kmetijstvo v Evropski uniji. Lahko bi rekli, da je ta „plačilna džungla“ takšna, da navaden kmet, naj si bo na severu ali na vzhodu Finske ali kjer koli v Evropi, le nerad ukvarja z njo. Zato potrebujemo jasne, izvedljive in razumljive modele. Potrebujemo tudi zaupanje med kmetovalci in vlado, da lahko dosežemo napredek.

Trenutno je kmetijska politika Evropske unije velika zmešnjava, z 27 različnimi državami in 27 različnimi kulturami, in je težko gledati v prihodnost, razen s poenostavitvijo in razjasnitvijo sistemov. Poročilo gospoda Ashwortha je odličen korak v tej smeri, in upam, da bomo lahko nadaljevali po tej poti: jasna, preprosta navodila in smernice o kmetijstvu sedaj in v prihodnje.

 
  
MPphoto
 
 

  Seán Kelly (PPE). – Gospa predsednica, menim, da je poživljajoče, da imamo v Parlamentu poročilo, ki se začenja z besedo „poenostavitev“. Seveda to samo po sebi ne bi bilo nujno, vendar pa nakazuje, da je bila doslej politika preveč zapletena.

Vse tisto, kar zajema strokoven pristop k določeni temi, bi moralo vključevati poenostavitev in ne zapletanje. Doslej smo imeli že preveč zapletanja, kar vemo vsi tisti, ki smo prisostvovali sestankom s kmeti. Kmetje dobesedno ponorijo zaradi količine obrazcev, ki jih morajo izpolniti, in prevelikega števila inšpekcijskih pregledov, ki jih morajo opraviti.

Zato pozdravljam ta predlog. Seveda je treba tudi povedati, da to, kako izpolniš obrazce, nič ne pove o tem, kako kmetuješ. Sledljivost, odgovornost in varnost oskrbe s hrano ter njeno kakovost lahko ugotavljamo le na podlagi tega, kako kmetje ravnajo s svojimi živalmi in obdelujejo svojo zemljo.

Zato je to korak v pravo smer. Upam, da jih bomo videli še veliko in da bomo ob pravem času odstranili besedo „poenostavitev“, saj bi morala biti tam že avtomatično.

 
  
  

Poročilo: Helga Trüpel (A7-0134/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE).(FI) Gospa predsednica, glasovala sem za poročilo, ampak sem glasovala narobe glede bistvenega člena 34, v skladu s spremembo 5. Zelo je pomembno, da ugotovimo obseg tega ogljikovega odtisa in obenem tudi njegov strošek. Skrajni čas je, da Evropski parlament zaseda samo na enem mestu, in zelo me veseli, da se je nova vlada v Združenem kraljestvu odločila, da to zadevo vključi v svoj program. Upam, da bodo tudi druge države članice poskrbele za to. Gre za okoljsko vprašanje in tudi vprašanje stroškov. Če lahko Evropski parlament troši toliko denarja, kot ga sedaj, za tovrstno zborovanje, to samo pomeni, da se ne zmeni za gospodarsko krizo.

 
  
  

Priporočilo za drugo obravnavo: Silvia-Adriana Ţicău (A7-0124/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sonia Alfano (ALDE).(IT) V zvezi s poročilom gospe Ţicău sem glasovala za skupno stališče o posodobitvi direktive o energetski učinkovitosti stavb, kajti njen cilj je, da imajo vse novo zgrajene stavbe od konca leta 2020 naprej energijsko bilanco enako nič, to pa je cilj, za dosego katerega si morajo evropske institucije prizadevati po svojih najboljših močeh. Evropa je sprejela skupno zavezo in je trdno prepričana, da v bližnji prihodnosti ne bo nujno proizvajati več energije, ampak bomo morali bolje izkoristiti energijo, ki jo že proizvajamo.

Varčevanje z energijo in energetska učinkovitost dejansko predstavljata vir proizvodnje energije. Ni potrebno čakati deset let, da se premaknemo v to smer; države članice naj se že sedaj zavežejo doseganju ciljev energetske učinkovitosti, pri tem pa uporabijo finančne vire, ki so bili do danes namenjeni proizvodnji večjih količin energije.

Naj vas zlasti spomnim na nezaslišan zagon jedrskega programa v Italiji, ki je škodoval zdravju državljanov in ogrozil okolje. Za ta zagon je bilo porabljeno ogromno javnih sredstev, da bi v manj kot dvajsetih letih proizvedli enako količino energije, ki je ne bi potrebovali, če bi ta sredstva vložili v energetsko učinkovitost že sedaj. Zelena vlaganja za naše otroke, ne radioaktivni odpadki!

Sedaj se bom posvetila pojasnilu glasovanja za poročilo gospe Rühle.

 
  
  

Poročilo: Heide Rühle (A7-0151/2010)

 
  
MPphoto
 

  Sonia Alfano (ALDE).(IT) Glasovala sem za, ker menim, da je pomembno, da Parlament podpre poenostavitev in racionalizacijo zakonodaje na področju javnih naročil. To bo poenostavilo delo tako upravnim organom kot podjetjem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, ki bodo lažje sodelovali na razpisih.

Menim, da je bistvenega pomena, da se javna naročila obravnavajo kot sredstvo za spodbujanje trajnostnega razvoja, s tem da se uvedejo okoljski in socialni kriteriji za javne razpise. Menim tudi, da je dolžnost Parlamenta in evropskih institucij, da še naprej težijo k vsesplošni preglednosti uporabe javnega denarja, zlasti v javnem naročanju, in pri tem uporabijo vsa možna sredstva, predvsem internet.

Nadzor državljanov je ključnega pomena, da se javna sredstva porabijo na način, ki je resnično v skupnem interesu, in da se, kot nas opominja Odbor za regionalni razvoj, borimo proti korupciji v lokalnih in regionalnih organih oblasti.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE). (CS) Javno naročanje je na žalost področje, kjer je raven korupcije med najvišjimi. Z veseljem sem podprla poročilo Heide Rühle, ki poziva k poenostavitvi javnega naročanja. Obenem pa bi želela tudi izpostaviti, da dokler Komisija ne uvede javni portal z informacijami o sumljivih razpisih, ki jih financira Unija, se ne bo kaj dosti spremenilo. Konkurenca ne bo učinkovita, poštena in dostopna malim in srednje velikim podjetjem. Govorim o spremljanju in analizi, o referenčni ceni za en kilometer avtoceste, na primer, objavljanju imen pravih lastnikov podjetij, ki dobijo javno naročilo, vključno s podružnicami matičnih podjetij, ter tudi imen podjetij, ki večkrat zapored dobijo naročilo, da jih lahko mediji in javnost preverijo.

 
  
  

Poročilo: Franziska Keller (A7-0140/2010)

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospa predsednica, tudi jaz sem želela govoriti o energetski učinkovitosti, vendar je pravilo pač tako, da ustne obrazložitve ni mogoče podati, če ni sprememb, zato jo bom podala v pisni obliki.

V zvezi s poročilom gospe Keller pa želim zelo jasno povedati, da ga zavračam zaradi odstavkov 44 in 45 in uvodne izjave I. Menim, da je odstavek 44 izredno zaskrbljujoč.

Poleg tega pa, kje ta parlament zaseda? Lani in predlani smo pritiskali na Komisijo, da ukrepa in pomaga kmetovalcem, ki proizvajajo mleko, po vsej Evropski uniji, kajti znašli so se v težki situaciji. Komisija je odgovorila z izvoznimi nadomestili kot izreden ukrep. Edini ljudje, ki so se meni glede tega pritožili, so bili iz Nove Zelandije, ki pa ni država v razvoju. Menim, da vključitev teh odstavkov v to drugače dobro poročilo dela medvedjo uslugo Parlamentu in našim proizvajalcem po vsej Evropski uniji, ki se borijo za preživetje. V Evropi zmanjšujemo proizvodnjo. To ima posledice za države v razvoju. To je treba upoštevati.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Gospa McGuinness, imeli ste prav glede Pravilnika. Mislila sem, da bo gospa Alfano nadaljevala v podobnem slogu kot gospa Jäätteenmäki, dejansko pa tisto poročilo ne bi smelo imeti nobenih obrazložitev glasovanja. Imate prav.

 
  
MPphoto
 
 

  Seán Kelly (PPE). – Gospa predsednica, rad bi samo povedal, da se strinjam s svojo kolegico gospo McGuinness. Imeli smo težave z nekaterimi predlogi in zato nismo šli po liniji EPP, kar bi običajno storili. Menim, da je gospa McGuinness pojasnila, zakaj. Popolnoma razumem in soglašam s tem, kar je dejala, zato upam, da bo tudi EPP razumela.

 
  
  

Poročilo: Hella Ranner (A7-0130/2010)

 
  
MPphoto
 

  Peter van Dalen (ECR).(NL) Gospa predsednica, glasoval sem za poročilo gospe Ranner, ker ponuja dobro rešitev glede časa vožnje in počitka v cestnem prevozu. Rešitev tiči v uskladitvi in tolmačenju zakonodaje. To je razvidno v odstavku 17, kot je bil spremenjen.

Evropska komisija, v sodelovanju s konfederacijo organizacij za nadzor cestnega prometa (CORTE), evropsko mrežo prometnih policij (Tispol) in organizacijo Euro Contrôle Route, mora pripraviti tolmačenje uporabe zakonodaje za vsak člen posebej. Poleg tega mora biti tolmačenje jasno in znano vsem, ki so vključeni v izvajanje zakonodaje o evropskih cestah.

Pozdravljam tudi spremenjen odstavek 27 in pozivam voznike, da se obrnejo na pritožbeni oddelek za nesorazmerne kazni pri organizaciji Euro Contrôle Route. Vozniki, v Evropi se morajo zadeve v zvezi s časom vožnje in počitka spremeniti, zato potrebujemo dokaze. Zato vas pozivam, da svoje pritožbe naslovite na ta oddelek, ki ga je ustanovila organizacija Euro Contrôle Route.

 
  
MPphoto
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE).(IT) Gospa predsednica, poročilo kolegice pravilno izpostavlja, da so v različnih državah članicah e vedno velika neskladja v obravnavi resnih kršitev socialnih predpisov v cestnem prometu. Zato sem za predlagane ukrepe za uskladitev in poenotenje prekrškov ter s tem povezanih evropskih kazni, poleg tega pa se zavzemam tudi za morebitno vzpostavitev usklajevalnega instrumenta na ravni Evropske unije.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Zahteva po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom - Evropskemu prostoru prometne varnosti naproti: strateške smernice za prometno varnost do leta 2020

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Še vedno je veliko preveč nesreč na evropskih cestah. To je povezano z vse večjim prometom in pretiranimi zahtevami do uporabnikov cest zaradi poklicnega ali zasebnega pritiska in preutrujenosti, poleg tega pa tudi z velikim številom prometnih označb in reklamnih panojev, ki voznika zmedejo. Upoštevati moramo tudi negativen vpliv težkega tovornega prometa pri prometnih nezgodah s smrtnimi žrtvami ali poškodovanimi.

V korist okolja moramo končno uresničiti zamisli, o katerih samo govorimo, kot je prenos prevoza blaga na železniške tire, izvesti pa moramo tudi inteligentne prometne ureditve, na primer pri delovanju semaforjev. Območja z umirjenim prometom, prepoved vožnje po mestnem središču in podobni ukrepi niso bili še dovolj raziskani in jih zato ne bi smeli izvajati v velikem obsegu. Veliko je problemov, ki jih to poročilo preprosto ne obravnava dovolj podrobno, zato sem glasoval proti.

 
  
  

Priporočilo za drugo obravnavo: Jean Lambert (A7-0118/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog je del zakonodajnih prizadevanj Unije k vzpostavitvi evropskega azilnega sistema. Evropski azilni podporni urad mora zato državam članicam zagotoviti strokovno pomoč in prispevati k izvajanju dosledne in visoko kakovostne skupne evropske azilne politike.

Ustanovitev tega novega urada bo nedvomno pripomogla k okrepitvi medsebojnega zaupanja in delitvi odgovornosti med državami članicami. Spodbujati Lajšati mora izmenjavo informacij, analiz in izkušenj med njimi, organizirati izobraževalne aktivnosti in razviti konkretno sodelovanje med upravami, ki jim je zaupano analiziranje prošenj za azil. Treba se je soočiti z znatnimi odstopanji v postopkih odločanja v 27 državah članicah glede prošenj za mednarodno zaščito in uspešno zagotoviti določeno mero konvergence pri tem, kako države članice analizirajo in se odzivajo na te zahteve.

Podpiram predlog poročevalke o vključitvi zagotavljanju podpore pri ponovni naselitvi. Strinjam se, da bo s potrebnimi proračunskimi spremembami v Evropskem skladu za begunce mogoče zagotoviti ustrezno financiranje za novo agencijo v njeni začetni fazi.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Vprašanja, ki se nanašajo na priseljevanje, predvsem pa na pravico do azila, so še posebej občutljiva. Ali je ta pravica podeljena nedržavljanom EU ali ne, lahko dramatično vpliva na njihova življenja, zato je odločitev treba sprejeti resno, o njej razmisliti in humano obravnavati. Zdrava pamet nam govori, da je politika odprtih vrat – brez meril o omejevanju dostopa na ozemlje Unije – nesprejemljiva, hkrati pa je politika popolne prepovedi vstopa nedopustna. Potrebno je pošteno ravnovesje, ki bo upravičene interese in pomisleke državljanov držav članic usklajevalo s potrebami tistih, ki jih potrebujejo.

Ustanovitev Evropskega azilnega podpornega urada lahko predstavlja pomemben korak k sprejetju najboljših praks na tem področju, državam članicam pa zagotovi večje medsebojno zaupanje, hkrati pa lahko pripomore k izboljšani izmenjavi informacij.

Pa vendar moram poudariti, da morajo države članice še naprej imeti zagotovljeno prosto gibanje, ne glede to ali na svoje ozemlje sprejmejo tiste, ki prosijo za azil. Prav tako želim poudariti, da EU ne sme skrivati dejstva, da interesi držav članic na tem področju niso popolnoma konvergentni.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Cilj Evropskega azilnega podpornega urada je zagotavljati strokovno pomoč, ki prispeva k izvajanju dosledne in visoko kakovostne skupne evropske azilne politike. Ta urad omogoča razvoj medsebojnega zaupanja in deljenja odgovornosti, prav tako pa bo odgovoren za usklajevanje izmenjave informacij in drugih ukrepov držav članic, ki se nanašajo na preselitev. Kot zagovornica vrednot človeškega dostojanstva, ki predstavlja osnovni element svobode, demokracije in socialno gospodarskega razvoja, v sklopu trenutne globalne delitve, mora biti Evropska unija vodilna in vzor drugim na področju azila. Ustanovitev evropskega urada, katerega namen je zagotavljati podporo državam članicam na tem področju, bo odločilen dejavnih pri izvajanju skupnega evropskega azilnega sistema in solidarnosti držav članic z doslednim ukrepom, ki je skladen z vrednotami in načeli projekta gradnje Evrope. Pozivam k zagotovitvi mehanizmov in potrebnih sredstev za hitro vzpostavitev Evropskega azilnega podpornega urada.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za ustanovitev Evropskega azilnega podpornega urada v upanju, da bo vnesel dodano vrednost v evropski azilni sistem, ki danes očitno vsebuje veliko napak. Vsekakor si želim, da bi bil mandat tega urada ambicioznejši in da bi predstavljal instrument, preko katerega bi končno bila vzpostavljena obvezna solidarnost med državami članicami, da bi tako bilo mogoče končati to loterijo pravice do azila. To bo ostalo pobožna želja vse dokler ne bodo sprejeti skupni azilni postopki. Upam, da bo ta urad vsaj prispeval k izboljšanemu identificiranju vprašanj in težav, povezanih z azilom, da bi tako bilo mogoče zagotoviti najboljše možno varstvo za ljudi, ki so žrtve pregona in iščejo zavetišče v naši državi.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za vzpostavitev Evropskega azilnega podpornega urada, saj lahko ta v primeru držav članic, katerih nacionalni azilni sistem je obremenjen, podpre izvedbo solidarnostnih mehanizmov, namenjenih spodbujanju boljšemu premeščanju upravičencev mednarodne zaščite s strani teh držav članic drugim ter istočasno zagotavlja, da azilni sistemi ne bodo zlorabljeni. Pozdravljam dejstvo, da bo Evropski azilni podporni urad usklajeval skupne ukrepe pomoči držav članic, ki se soočajo s posebnimi razmerami, kot je velik pritok državljanov iz tretjih držav, ki prosijo za mednarodno zaščito.

Za nas je ključnega pomena, da uskladimo azilno zakonodajo in prakse. Evropski azilni podporni urad bo identificiral dobre prakse, organiziral izobraževalne tečaje na evropski ravni in izboljšal dostop do točnih informacij o matičnih državah. Poleg tega menim, da morajo aktivnosti Evropskega azilnega podpornega urada vključevati tudi pripravo smernic, namenjenih lažjemu izvajanju bolj poštenih obravnav vlog za azil, kot tudi spremljanju skladnosti z in izvajanjem ustrezne zakonodaje Skupnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Clemente Mastella , v pisni obliki. (IT) Prepričujejo nas o dodani vrednosti, ki jo bo imel Evropski azilni podporni urad pri razvoju medsebojnega zaupanja in pri delitvi političnih in finančnih odgovornosti. Države članice še veno niso sklenile dokončnega sporazuma o obravnavi, ki bo zagotovljena beguncem, profilu posameznikov, ki jim mora biti podeljen status begunca, predvsem pa morajo premagati zadržke nekaterih vlad, ki se nanašajo na morebitne stroške.

Ta urad bo odgovoren za zagotavljanje posebne pomoči. Njegova vloga bo vključevala usklajevanje, izmenjavo informacij in ukrepe, ki se nanašajo na ponovno naselitev beguncev. Izvajal bo programe usposabljanja, namenjene tistim, ki so odgovorni za ta sektor v vsaki posamezni državi, kar bo prispevalo k večji usklajenosti med različnimi praksami. Poslanci v EP si pridržujemo temeljno pravico do imenovanja izvršnega direktorja tega urada.

Moja dolžnost je, da izpostavim naš poziv k izvedbi potrebnih sprememb Evropskega sklada za begunce, da bi tako bilo mogoče zagotoviti ustrezno delovanje nove agencije. Največje politično vprašanje ostajajo odnosi med humano solidarnostjo in delitvijo finančnih bremen: pozivamo EU, da ponudi učinkovito podporo državam, na katere migracijski tokovi najbolj vplivajo in imajo najvišje število prosilcev za azil ter ki se soočajo s posebnimi, pogostokrat nesorazmernimi pritiski zaradi njihove relativne majhnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Ob tako občutljivi temi, ki se nanaša na človekove pravice, je ustanovitev Evropskega azilnega podpornega urada pomembna za zagotavljanje strokovne pomoči na ravni EU, s katero bi bilo mogoče opredeliti dosledno in visoko kakovostno skupno evropsko azilno politiko. Zato sem glasoval, tako kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Evropski azilni podporni urad bi lahko predstavljal zelo koristno telo, še posebej če bi prevzel usklajevalno vlogo v zvezi z vračanjem v domovino ter s tem pospešil ukrepe vračanja v domovino. Posledično bi tudi podpora bila v pomoč pri ponovni naselitvi. Trenutno poročilo obravnava ta element le kot podrejeno vprašanje, kar se mi zdi zelo pomembno. Namesto tega vsebuje številne birokratske predloge, ki bodo imeli za posledico napihnjen aparat in počasno izvajanje ukrepov. Zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Izražam podporo predlogu o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada. Vloga tega urada, ki bo prvotno financiran iz Evropskega sklada za begunce, bo zagotavljati specializirano pomoč, potrebno za izvajanje skupne azilne politike in za usklajevanje izmenjave informacij ter ukrepov, ki se nanašajo na ponovno naselitev. Naloga Evropskega parlamenta bo, da imenuje njegovega izvršnega direktorja z izvajanjem načel preglednosti in demokratičnega nadzora. Solidarnost znotraj skupnosti bo zagotovljena s sporazumom med državami članicami ob soglasju udeleženih strank. Prav tako podpiram ustanovitev posvetovalnega foruma, kot posledica pritiska, ki smo ga izvajali poslanci v EP, ki bo zagotovil tesen dialog med Evropskim azilnim podpornim uradom in različnimi vpletenimi strankami.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. (EL) Danes prižigamo zeleno luč ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada. Imel bo številne prednosti. Evropski azilni podporni urad bo odločilno prispeval k vzpostavitvi enotnega evropskega azilnega območja. Na ta način bo organizacija hitro začela delovati ter bo usklajevala in okrepila sodelovanje med državami članicami na področju vprašanj, povezanih z azilom in sicer s spodbujanjem približevanja različnih nacionalnih praks. Urad bo prav tako prispeval k spodbujanju konvergence med regulativnimi ureditvami, ki veljajo v EU na področju pravic do azila. Če upoštevamo vse te prednosti in soglasje tako držav članic, kot tudi evropskih institucij, glede ustanovitve evropskega urada, sem z veseljem glasoval za to ustanovitev.

 
  
  

Priporočilo za drugo obravnavo: Silvia-Adriana Ţicău (A7-0124/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Čeprav je pozitivno glasovanje o tem poročilu zgolj formalnost, saj so v skladu z Lizbonsko pogodbo bile potrebne nekatere prilagoditve pravne podlage in delegirnih aktov, želim izpostaviti pomembnost energetske učinkovitosti v gradbeni industriji, kadar govorimo o uresničevanju ciljev EU o zmanjševanju porabe energije in emisij CO2 za 20 % in povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov za 20 % do 2020. Kot vemo, je uresničevanje ciljev energetske učinkovitosti in zmanjševanja emisij v mestnih središčih odvisno predvsem od izboljšanja energetske učinkovitosti obstoječih stavb in stavb, ki so v izgradnji.

Še vedno pa verjamem, da direktiva postavlja zelo ambiciozne cilje, ki jih bodo lokalne uprave le s težka uresničile, če ne bodo deležne finančne pomoči, vključno s pomočjo EU. Predvsem mislim tu na obsežno delo pri energetski predelavi, ki je potrebno pri obstoječih stavbah, kot so socialna stanovanja, kjer bo za energetsko obnovo (s katero bi lahko družine zmanjšale svoje stroške) potrebna znatna finančna obveznost s strani lokalnih oblasti.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Cilj tega ambicioznega besedila je spodbuditi gradnjo/obnovo stavb v skladu s standardi, ki so okolju prijaznejši, saj so energetsko učinkovitejši. Glasovala sem za sprejetje tega besedila. S tovrstno pobudo Evropska unija potrjuje svojo vlogo voditeljice na področju trajnostnega razvoja. Ta direktiva je dober kompromis med spodbujanjem in omejitvami, povezanimi z gradnjo, ki je prijazna do okolja.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Gradbeni sektor je odgovoren za 40 % porabe energije v EU in za 35 % njenih emisij. Ta zakonodaja določa, da do 2020 nove stavbe ne smejo porabiti skoraj nič energije in da morajo obnovljene obstoječe stavbe izpolnjevati zahteve o energetski učinkovitosti. Ta zakonodaja bo zato prispevala k zmanjšanju energetske odvisnost v Evropi, zmanjšanju emisij CO2, izboljšanju notranje in zunanje kakovosti zraka ter izboljšanju počutja v mestih. Pobuda o izboljšanju energetske učinkovitosti stavb prav tako predstavlja priložnost, da prerazvrstimo naša mesta, kar bo dobro za turizem, ustvarjanje delovnih mest in trajnostni gospodarski rasti v EU. Vendar pa so za prerazporeditev potrebne povečane javne in zasebne naložbe. Obravnavamo neposredne javne naložbe z neposrednim učinkom na ustvarjanje delovnih mest in na vključitev malih in srednje velikih podjetij; program mestne obnove bo primeren za okrevanje gospodarstva. Zato pozivam Komisijo in države članice, da uporabijo strukturne sklade za prerazporeditev stavb z okoljskega in energetskega vidika, pri čemer se bo to financiranje uporabilo za pospeševanje zasebnega financiranja. Prav tako jih pozivam, da poiščejo ustrezen model financiranja za obnovo obstoječih stavb.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. (FR) polovico življenja preživimo v naših domovih. Danes je v Evropi 30 % obstoječih domov nezdravih, čeprav obstajajo velika odstopanja med različnimi državami članicami. Zato je pomembno, da ne zagovarjamo le novih trajnostnih stavb, ampak da izvedemo tudi trajnostno obnovo. Pozdravljam to novo zakonodajo, ki bo potrošnikom pomagala zmanjšati stroške za energijo, celotni EU pa uresničiti njen podnebni cilj o zmanjšanju porabe energije za 20 % v 10 letih. Države članice bodo morale prilagoditi svoje gradbene predpise tako, da bodo vse stavbe, zgrajene od konca leta 2020, ustrezale visokim energetskim standardom. Tudi obstoječe stavbe bo treba izboljšati, če je mogoče. Za Demokratično gibanje je stanovanjsko vprašanje tudi vprašanje urbanizacije in kakovosti gradnje. Prednost moramo nameniti načinu, na katerega so grajeni naši domovi. Zato moramo spodbujati obnovo obstoječih stavb, na primer s spremembo davkov na premoženje, ki bo odvisna od energetske učinkovitosti stavb. Zato pozivamo države članice, da vzpostavijo davčni sistem, ki je naravnan tako, da vse vpletene strani spodbuja k do okolja prijaznejšemu ravnanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. (RO) To poročilo po mojem mnenju ugodno vpliva na prihodnost energetskega sektorja Evropske unije, vse dokler bodo v njem navedeni cilji izvedljivi in skladni s finančnimi razmerami vseh držav članic. Pozdravljam cilje, ki jih je Svet sprejel 14. aprila 2010 o potrebi po zmanjšanju velikih nesorazmerij med državami članicami z vidika toplotne učinkovitosti stavb, kot tudi predlagan cilj, da vse stavbe do 31. decembra 2020 postanejo stavbe z nično porabo energije na podlagi postopnih korakov, ki jih bodo države članice izvedle v 2015 in 2018. Vendar pa Komisija in Svet ne smeta pozabiti, da se številne države članice še vedno soočajo z gospodarsko recesijo in bodo potrebovale finančno in logistično podporo, da bi lahko dosegle predlagane cilje. Komisija mora vnaprej razmisliti o pripravi finančno intervencijskega načrta na podlagi dodeljevanja razvojnih sredstev, ki bodo v pomoč državam članicam, nezmožnim zagotoviti potrebna sredstva, predvsem za obnovitvena dela. Na ta ukrep moramo gledati, kot na pozitiven ukrep za navadne državljane, saj ravno oni plačujejo račun za del stroškov obnove.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za priporočilo o energetski učinkovitosti stavb, saj predstavlja ambiciozne in izvedljive predloge za 20 % zmanjšanje porabe energije in emisij CO2 do leta 2020 v sektorjih, ki jih sistem trgovanja z emisijami ne pokriva. Ta direktiva bo neposredno vplivala na življenje evropske javnosti, saj se bodo zmanjšali stroški za energijo, istočasno pa lahko prispeva k ustvarjanju več milijonov delovnih mest v EU in sicer z načrtovanimi naložbami v izboljšano energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) V 2008 se je EU zavezala k 20 % zmanjšanju porabe energije do 2020 in da bo 20 % porabljene energije pridobila iz obnovljivih virov. Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb je najučinkovitejši način za 20 % zmanjšanje porabe energije in emisij v sektorjih, ki ne spadajo v sistem trgovanja z emisijami. Poleg tega so prihranki energije za energetsko učinkovite stavbe v povprečju za 30 % boljši v primerjavi z običajnimi stavbami.

13. novembra 2008 je Komisija preložila svoj predlog spremembe Direktive 2002/91/ES o energetski učinkovitosti stavb. Te spremembe bodo znatno vplivale na življenje evropske javnosti, saj bodo imele takojšnje posledice za zgradbe, v katerih živijo, in bodo vzpostavile potrebo po razvoju in raziskavah učinkovitejših tehnologijah v gradbenem sektorju. Poleg tega bo ta strategija ustvarila delovna mesta in prispevala k trajnostni rasti. Ker trenutni osnutek temelji na sporazumu, doseženem med Parlamentom in Svetom novembra 2009, podpiram predlog poročevalke.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Sprejetje te direktive, ki se nanaša na energetsko učinkovitost stavb, je pomemben korak k zmanjšanju emisij CO2 in energetske odvisnosti Evrope. Ti dejavniki so vse bolj pomembni za kakovost življenja evropske javnosti ter za konkurenčnost našega gospodarstva in družbeno ureditev. Glede na to, da je gradbeni sektor odgovoren za 40 % porabe energije in za 35 % celotnih emisij CO2, postajata samozadostnost in izboljšana energetska učinkovitost obnovljenih stavb vse pomembnejši za zmožnost Evropske unije, da do 2020 doseže cilj 20 % zmanjšanja porabe energije in 20 % povečanja uporabe energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti. Pričakovati je, da bo izvajanje te nove zakonodaje, poleg zmanjšanja stroškov energije za zasebne potrošnike in javne službe, pomagalo v boju proti krizi v gradbeni industriji in bo prispevalo k razvoju programov obnove mest, ki bodo pozitivno vplivali na izboljšanje kakovosti življenja in dobrobiti javnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb je še posebej pomembno za povečanje splošne energetske učinkovitosti EU in za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Če želi Evropska unija doseči cilje, ki si jih je zastavila in sicer prizadevanje za zmanjšanje porabe energije za 20 %, zagotavljanje, da bo 20 % porabljene energije, pridobljene iz obnovljivih virov in povečanje energetske učinkovitosti za 20 % pred 2020, se bo morala močno zavezati energetski učinkovitosti stavb.

Politično soglasje, ki je bilo doseženo med Parlamentom in Svetom, je pripomoglo k razjasnitvi tehničnih vidikov, zahtev glede minimalne energetske učinkovitosti v odvisnosti od starosti stavbe in ali je sploh bila obnovljena, k ovrednotenju vloge lokalnih in regionalnih oblasti in k podpori javnim organom pri izvajanju priporočil.

Kljub temu pa imamo še vedno nekaj pomislekov glede močnejše vloge Komisije pri ocenjevanju nacionalnih načrtov in poročil o pregledih, kot tudi glede prilagoditev Lizbonski pogodbi, ki več pristojnosti podeljuje Komisiji prek tako imenovanih „delegiranih aktov“.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Gierek (S&D), v pisni obliki. – (PL) Osnovni dejavniki, ki vplivajo na energetsko učinkovitost, so: 1. Pretvarjanje ene oblike energije v drugo, tako, da jo je mogoče uporabiti. Daljša, kot je veriga pri pretvarjanju, večje so izgube. V praksi se to predvsem nanaša na tok toplotne energije, pridobljene iz primarnih virov energije. Velik del te energije preide v okolje. Ta pojav je mogoče zmanjšati s postopki soproizvodnje, s katerimi je mogoče doseči izkoristek tudi do 90 %. 2. Električna upornost ali omska upornost, ki je pomembna pri prenosu električne energije. 3. Termična upornost. Nizka upornost je pomembna pri toplotnih izmenjevalnikih, visoka upornost je pomembna zaradi nizke toplotne prevodnosti izolacijskih materialov. Uporaba teh izolacijskih materialov – kot so polistiren, mineralna volna in celični beton – znatno zmanjša potrebo po toplotni energiji stanovanjskih stavb. Trenutno je precej visoka – približno 40 % celotne porabljene energije. 4. Trenje v procesih za zmanjšanje trenja, kot je v ležajih, in v procesih trenja, kot so zavore. To se nanaša predvsem na avtomobile in turbulenco pri zrakoplovih. Izgube zaradi trenja znašajo približno 30 % celotne energije.

Glasoval sem za uredbo brez sprememb, saj so izgube energije v stanovanjskih stavbah – poleg izgub pri pretvarjanju – največje, medtem, ko bodo prihranki v pomoč revnim. V primeru Poljske lahko ima toplotna posodobitev, skupaj s soproizvodnjo, gospodarske, socialne in ekološke prednosti. Na tem področju mora obstajati določena prednostna naloga pri realizaciji, saj novi predpisi pogostokrat upočasnijo izvajanje prejšnjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za osnutek spremenjenih direktiv o energetski učinkovitosti stavb, saj verjamem, da morajo nove stavbe ustrezati načelu varčevanja z energijo in da morajo na tem področju veljati gradbeni standardi, tako da se povsod ustrezno spoštujejo. Javne stavbe bodo od leta 2018 vodilne na tem področju, zaradi česar bodo javni organi imeli večjo težo in legitimnost pri svojih informativnih kampanjah akcijah obveščanja državljanov. Ta besedila prav tako določajo, da mora prihranek energije predstavljati osnovni element pri obnovi stavb. Zato želim, da bi ti ukrepi dali malim in srednje velikim podjetjem nov zagon, države članice pa bi okrepile izobraževalne programe, namenjene delavcem, ki so odgovorni za zagotavljanje energetske učinkovitosti stavb. Kar se tiče energijskega označevanja izdelkov, ki porabljajo energijo, se mi zdi, da bi se potrošniki morali zavedati energijskih značilnosti izdelkov, ki jih kupijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Vprašaje energetske učinkovitosti je ključnega pomena za strategijo 2020. S sprejetjem teh priporočil, ki si prizadevajo za stavbe z nično porabo energije, je bil narejen pomemben korak k zmanjšanju porabe energije v prihodnjih letih. Prizadevati si je treba za velike projekte obnove, ki vključujejo že obstoječe stavbe in ne le pri izgradnji novih stavb. Prav tako je pomembno, da projekti javne gradnje predstavljajo dober primer. Zato sem glasoval, tako kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Ukrepi za varčevanje z energijo, ki jih je bilo mogoče lahko izvesti, so bili v preteklosti pogostokrat izvedeni in težko je oceniti, kako enostavno (da jih je mogoče izvesti brez izjemno obsežnih obnovitvenih del) je mogoče doseči potencial prihrankov energije. Vse to ne sme uiti izpod nadzora v takšni meri, da bi stavbe, na katerih so bila izvedena odlična obnovitvena dela za energetsko učinkovitost, ostale prazne zaradi izjemno visokih najemnin. Na splošno se ne smemo nesprejemljivo vmešavati v lastninske pravice državljanov, ko govorimo o obnavljanju, čeprav je to v interesu zaščite podnebja.

Ukrepi za varčevanje z energijo so med drugim povezani z visokimi stroški in ne vključujejo vedno popolnoma zrele tehnologije, zato v tem pogledu ne smemo samo nekaj določiti; pobude moramo zagotoviti preko subvencij. Glede na zniževanje plač in socialne varnosti, s katerim se soočamo, morajo dvakrat, trikrat preveriti, da novi predpisi ne bodo uničili preprostih gradbincev ali stanovalcev. Vpliva povpraševanja po energiji ni mogoče jasno oceniti, zato sem glasoval proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. (LT) EU je identificirala gradbeni sektor, kot enega izmed trgov z največjim potencialom za prihranek energije. Prihranki energije za energetsko učinkovite stavbe so v povprečju za 30 % višji kot pri običajnih stavbah. V novih državah članicah EU, vključno z Litvo, v številnih stanovanjskih blokih znaša izguba toplotne energije približno 60 %. Samo v Litvi je več kot 35.000 stanovanjskih blokov. Njihovi stanovalci ne plačujejo le ogromnih zneskov za ogrevanje, ampak so odgovorni tudi za tone in tone emisij CO2. Konzervativna litovska vlada ni zmožna začeti z izgradnjo izolacije stavb. Po skoraj dve letih obljub, da se bodo obnove nemudoma začele, ni bila obnovljena niti ena stavba.

Glasoval sem za to priporočilo o energetski učinkovitosti stavb, saj zagovarja cilj zagotavljanj stavb, ki ne porabijo skoraj nič energije. S tem bo zagotovljeno, da bodo sčasoma stavbe v EU postale trajnostne z vidika energije. Z izvedbo te direktive bomo začeli s postopkom zmanjševanja porabe energije v EU za eno petino do leta 2020. Naložbe za povečanje energetske učinkovitosti bodo ustvarile več milijonov delovnih mest in bodo prispevale k rasti gospodarstva EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Izražam podporo priporočilu o izboljšanju energetske učinkovitosti stavb. Energetska učinkovitost ne pomeni le varčevanje z energijo, ampak tudi zmanjšanje emisij CO2 in toplogrednih plinov. Da bi lahko dosegli ta cilj, moramo omejiti izgube energije v gospodinjstvih, ki so se povečale zaradi tehnologije, ki je prestavila stroške energije od izgradnje na vzdrževanje. Raziskave v gradbenem sektorju se usmerjajo k bolj zelenem pristopu pri gradnji stavb.

Danes velika večina največjih projektov poteka v državah z zmerno klimo, kjer se zdi, da se tovrstna tehnologija širi s takšno hitrostjo, da bomo že v bližnji prihodnosti imeli trajnostna mesta. V sredozemskih državah se te nove tehnologije ne širijo tako hitro. Čeprav je v teh območjih problem z razpršitvijo toplote manj resen, stavbe niso nič kaj bolj okoljsko trajnostne.

Vedno večja uporaba klimatskih sistemov, ki so v domovih vse pogostejši, zahteva veliko energije. Zato mora Evropska unija izvesti akcije obveščanja in ukrepati z uporabo sredstev Skupnosti, pobud in informacijskih kampanj ter z uporabo in raziskavami novih proizvodnih tehnologij.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. (EL) Doseganje cilja 20-20-20 do 2020, povedano drugače 20 % zmanjšanje porabe energije, povečanje deleža energije iz obnovljivih virov pri celotni porabi energije na 20 % in 20 % povečana energetska učinkovitost, zahteva usklajeno in usmerjeno ukrepanje, tako s strani EU, kot tudi s strani držav članic. Še pomembnejše, izboljšanje energetske učinkovitosti stavb je najučinkovitejši način za 20 % zmanjšanje porabe energije in emisij v sektorjih, ki ne spadajo v sistem trgovanja z emisijami. Če smo natančni, so prihranki energije za energetsko učinkovite stavbe v povprečju za 30 % večji kot pri običajnih stavbah. Poleg tega energetsko učinkovite stavbe porabijo manj vode in zagotavljajo nižje stroške vzdrževanja in račune za komunalne storitve. Zato sem glasoval za direktivo o energetski učinkovitosti stavb, saj naj bi znatno vplivala na življenje evropskih državljanov, ker neposredno vpliva na stavbe, v katerih živijo in ki jih uporabljajo. Poleg tega bodo naložbe v izboljšanje energetske učinkovitosti in v uporabo obnovljivih virov energije ustvarile več milijonov delovnih mest ter hkrati prispevale k rasti v EU; istočasno bodo pomagale zmanjšati sredstva, ki se trenutno zapravljajo za vzdrževanje energetsko potratnih stavb.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Stavbe so odgovorne za skoraj polovico emisij CO2 v EU, ki niso vključene v shemo trgovanja z emisijami, kar predstavlja izjemen potencial za zmanjševanje teh emisij, z negativnimi ali nizkimi stroški. Nova direktiva o energetski učinkovitosti stavb uvaja nov sklop minimalnih kazalnikov/zahtev za energetsko učinkovitost novih stavb, da bi lahko do 2020 dosegle porabo, ki je skoraj nična, pri čemer bi velik del energije prihajal iz obnovljivih virov. To vključuje tudi izvajanje teh zahtev pri obstoječih stavbah.

Ključnega pomena je, da obvestimo državljane o teh zahtevah in jih spodbudimo, tudi kadar gre za obnovo stavb, k uvedbi sistemov pametnega merjenja (k zamenjavi sistemov prezračevanja in vroče vode z energetsko učinkovitimi alternativami, kot so povratne toplotne črpalke). Za spodbujanje energetsko učinkovitih ukrepov bo delno financiranje zagotovljeno iz proračuna EU. Države članice morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da bi to direktivo hitro uvedle. Glasovala sem za poročilo, saj bo nova zakonodaja pomagala potrošnikom, da zmanjšajo stroške računov za energijo, s tem pa bo lahko EU izpolnila svoje cilje glede 20 % zmanjšanja porabe energije do 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Teresa Riera Madurell (S&D), v pisni obliki. (ES) Glasovala sem za to pomembno direktivo, saj je treba izboljšati energetsko učinkovitost stavb, ki predstavlja enega izmed največjih potencialov, ki bi lahko prispevali k splošnim ciljem EU o povečanju energetske učinkovitosti za 20 % do 2020. V skladu z besedilom, dogovorjenim med Parlamentom in Svetom, morajo vse nove stavbe pred koncem leta 2020 imeti nično porabo energije, kar pomeni, da proizvedejo ravno toliko energije, kot je porabijo. Javne zgradbe morajo biti za zgled in skladne s to zakonodajo pred 31. decembrom 2013. Stroški reform bodo deloma kriti iz proračuna EU. Visokim standardom energetske učinkovitosti, ki jih določijo države članice na podlagi skupnega okvira, navedenega v direktivi, pa bodo morale ustrezati tudi obstoječe stavbe. Kazalnik za merjenje energetske učinkovitosti stavb mora biti vključen v oglase o prodaji ali najemu, ki se pojavljajo v medijih. Drugi pomemben novi element je vključevanje pametnih števcev in sistemov upravljana, ki so osredotočeni na varčevanje energije. Ta direktiva bo ponovno pregledana pred letom 2017.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. (FR) Današnje glasovanje o pravilih EU o energetski učinkovitosti stavb predstavlja velik napredek na področju energetske učinkovitosti. Vendar pa globoko obžalujemo dejstvo, da zakonodaje ne upošteva zahtev po obnovi obstoječih stavb, na katere odpade 40 % porabe energije in 36 % emisij toplogrednih plinov v Evropi. Namesto vzpostavitve ambiciozne politike energetske učinkovitosti z obsežnimi naložbami v obnovo stavb, se EU osredotoča izključno na nove stavbe. Zamuja priložnost, da bi ustvarila več milijonov delovnih mest, zmanjšala energetsko odvisnost od naših sosed in se znatno spopadla s podnebnimi spremembami.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Gradbeni sektor predstavlja enega izmed ogromnih potencialov za prihranek energije. Sektor je odgovoren za 40 % porabe energije in za 35 % vseh emisij toplogrednih plinov.

Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb je najučinkovitejši način za zmanjšanje porabe energije in emisij.

Ta sporazum zasluži našo popolno podporo. Vse zgradbe morajo najkasneje do 31. decembra 2020 porabiti skoraj nič energije. Vse stavbe v javnem sektorju morajo to doseči že dve leti prej. Minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti bodo od sedaj naprej veljale tudi pri obnovi starejših stavb. Stavbe, ki ne porabijo skoraj nič energije, so stavbe z zelo visoko energetsko učinkovitostjo. Poleg tega so zanemarljive ali zelo majhne količine energije, ki jo porabijo, v veliki meri pridobljene iz obnovljivih virov energije.

Pozdraviti je treba, da direktiva namenja pozornost iskanju instrumentov, ki omogočajo ta prehod. Države članice morajo pripraviti seznam ukrepov za doseganje ciljev te direktive najkasneje do 30. junija 2011. Komisija mora pravočasno oceniti uporabnost direktive; se pravi, najkasneje do 1. januarja 2017. Ta direktiva predstavlja pomemben prispevek v boju proti podnebnim spremembam.

 
  
  

Poročilo: Rui Tavares (A7-0125/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Stockholmski program določa vzpostavitev zanesljive in trajnostne skupne azilne politike v Evropski uniji. Da bi bil mogoče izvesti in uresničiti cilje azilne politike, je treba spodbuditi države članice, da prostovoljno sodelujejo v skupnem programu EU za ponovno naselitev beguncev. Zato je namen Evropskega parlamenta, da kar največjemu številu držav članic zagotovi možnost sodelovanja v programih EU za ponovno naselitev beguncev. Evropski parlament podpira predlog Komisije in je mnenja, da mora ponovna naselitev beguncev imeti osrednjo vlogo pri zunanjih azilnih politikah EU. EU jo mora še dodatno razviti in razširiti v učinkovit instrument zaščite.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Z glasovanjem za to poročilo je Evropa naredila korak k vzpostavitvi skupne politike o azilu. Tako bo mogoče učinkoviteje zaščiti človekove pravice, istočasno pa omejiti nezakonito priseljevanje.

EU mora poskrbeti, da se bo slišal njen glas v zvezi s priseljevanjem in vključevanjem. Prevzeti mora odgovornost za opredeljevanje evropskih pravil in za prispevek k izdatkom, ki so jih utrpele države EU zaradi migracijskih tokov. Ponovna naselitev ne more in ne sme biti ločena od skupne uporabe ukrepa proti nezakonitem priseljevanju. Za takšen ukrep ni potrebno samo soglasje sosednjih držav, ampak tudi držav, iz katerih bodo prišli bodoči nezakoniti priseljenci.

 
  
MPphoto
 
 

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Ponovna naselitev beguncev je proces, pri katerem je mogoče te posameznike ponovno naseliti in sicer na zahtevo UNHCR, v primerih, ko se zdi, da obstaja potreba, da takšni posamezniki prejmejo mednarodno zaščito. To je eden izmed veljavnih meril Evropskega sklada za begunce. Ta postopek je lahko idealna rešitev za tiste osebe, za katere države prvega azila ne morejo zagotoviti zadostne varnosti.

Strinjam se s sklepi poročevalca in sem se zato odločil, da bom glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ustrezno politiko človekovih pravic v EU lahko izvajamo le s skupno azilno politiko in skupnim načrtom ponovne namestitve. Ponovna naselitev je nedvomno ena izmed trajnih rešitev za begunce, za katere v državi prvega azila ni mogoče zagotoviti zaščite. Pomembno je, da so zagotovljena zadostna sredstva, čeprav na dodelitev dela proračuna ni mogoče gledati, kot na program ponovne naselitve beguncev.

Nobenega dvoma ni o pomembnosti te spremembe sklada za begunce, s katero bo mogoče zapreti vrzel, ki obstaja med številnimi državami članicami in izboljšati njihovo sposobnost za ponovno naselitev. Z veseljem opažam, da se je število držav članic, ki sodelujejo v tem programu v zadnjih letih povečalo; pomembno je, da k sodelovanju spodbudimo tudi ostale. Da bi bilo mogoče vzpostaviti najučinkovitejšo možno zaščito, mora EU nadaljevati z razvojem in razširitvijo tega instrumenta za ponovno naselitev.

Komisija bo tako lahko vsako leto določila skupne prednostne naloge EU glede ponovne naselitve ljudi. Te prednostne naloge se lahko nanašajo na posebne geografske regije, državljanstva ali kategorije beguncev, ki bodo ponovno naseljeni, čeprav se strinjam, da je treba zagotoviti prožnost, s katero se bo mogoče odzvati na izredne razmere.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. (RO) Pritisk migracijskih tokov se povečuje in obstajajo številne ciljne države migracije, katerih zaskrbljenost nad tem pojavom moramo razumeti. Zato je pomembno, da začne delovati program ponovne naselitve, saj bi olajšal pošteno porazdelitev odgovornosti pri zagotavljanju skladnosti z mednarodnimi obveznostmi držav, ki so obremenjene zaradi velikega števila beguncev, ki so jih sprejele.

Vzpostavitev in začetek delovanja Evropskega azilnega podpornega urada v tem letu bi predstavljala pozitiven korak, ki lahko državam članicam zagotovi podporo pri uporabi pobud za ponovno naselitev. Ne glede na to, v kateri državi bodo begunci ponovno naseljeni, je zelo pomembno, da jim je nemudoma zagotovljen dostop do jezikovnih in kulturnih tečajev o ustrezni državi, kot tudi do drugih storitev verske narave in psihološkega svetovanja, če je potrebno.

Verjamem, da mora biti trajnost glavna značilnost takšnega programa, kar je zagotovljeno z dolgoročnim pregledom nad proračunom, kot posledica te odločitve. Upravičenci so že bili izpostavljeni šoku zaradi prekinjene povezave s kulturo in običaji države, iz katere prihajajo. Zase morajo ustvariti nove identitete, kar je zelo travmatičen postopek in ni treba, da se še zaostruje zaradi njihove negotove prihodnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Potreba po ponovno namestitvi beguncev postaja vse bolj pomembna za Evropo, ki ne želi biti izključena iz zunanjega sveta ali nedovzetna do tega, kar se tam dogaja. Dobrodošel sprejem in solidarnost za tiste, ki trpijo, sta dve evropski značilnosti, ki ju navdihuje krščanstvo in za kateri bi bilo dobro, če bi bili ponovno uvedeni v celoti. To pa je treba storiti tako, da ne bodo zanemarjene zakonite omejitve, ki so jih postavile države članice. Skupne letne prednostne naloge EU z vidika geografskih regij in z vidika posebnih kategorij beguncev, ki jih je treba ponovno namestiti, morajo resnično upoštevati potrebe držav članic in njihovih posameznih okoliščin; spodbujati je treba udeležbo držav članic pri ukrepih za ponovno naselitev.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ena izmed „veljavnih ukrepov“ Evropskega sklada za begunce (ERF) je ponovna naselitev. Stockholmski program navaja, da mora EU ukrepati ob partnerstvu in sodelovanju s tretjimi državami, ki gostijo veliko število beguncev. Komisija letno opredeli skupne prednostne naloge EU za osebe, ki bodo ponovno naseljene, ta opredelitev pa mora biti dovolj prožna, da je možen odziv na izredne primere. Posebno pozornost je treba nameniti žrtvam najbolj represivnih kulturnih, družbenih in političnih sistemov. Število držav članic, ki sodelujejo v programih EU za ponovno naselitev, se povečuje in ga je treba povečati na največje možno število držav članic. Poudariti želim pozitiven vpliv zagotovitve sredstev, namenjenih pomoči pri ponovni naselitvi, z višjimi zneski za prvo in drugo leto postopka. Ta sredstva predstavljajo odgovor na povečane stroške, ki običajno nastanejo, kot posledica vzpostavitve mehanizmov in struktur, kot tudi pomembnost zagotavljanja pogojev, s katerimi je mogoče zagotoviti večjo trajnost in kakovost postopka ponovne naselitve beguncev.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Glede na precej slabo učinkovitost, mora Evropa več prispevati k naporom za ponovno naselitev beguncev, katerih življenje je ogroženo v državah, ki so jih sprejele.

Za to poročilo, katerega namen je spodbuditi sprejemanje in ponovno naselitev beguncev v Evropi, sem glasovala zaradi tega, da bi spodbudila države članice k temu, da se pridružijo temu gibanju kolektivne solidarnosti.

Dobre namere ne zadostujejo več; preiti moramo od besed k dejanjem, predvsem pa prednostno obravnavati ženske in otroke, ki so žrtve nasilja ali izkoriščanja, mladoletnike brez spremstva, ljudi, ki so bili žrtve mučenja in ljudi, ki so hudo bolni.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Le 10 držav članic EU, vključno s Portugalsko, sprejema begunce za ponovno naselitev. Ponovna naselitev beguncev je postopek pri katerem so, na podlagi zahteve visokega komisarja Združenih narodov za begunce glede na potrebe osebe po mednarodni zaščiti, državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva preseljene iz tretje države v državo članico. Sprejetje tega priporočila je namenjeno povečanju števila držav članic, ki ponovno naselijo begunce, pri čemer bodo imele tiste, ki to počnejo prvič, povečano finančno pomoč v prvih dveh letih. Prednostno je treba obravnavati ponovno naselitev naslednjih oseb, ne glede na vse ostale geografske prednostne naloge, ki jih je mogoče EU določila za določeno obdobje: otroke in ženske, ogrožene zaradi nasilja ali psihološkega, fizičnega ali spolnega izkoriščanja; mladoletnike brez spremstva; osebe s posebnimi zdravstvenimi potrebami; osebe, ki so preživele nasilje in mučenje; in osebe, ki potrebujejo izredno ponovno naselitev zaradi pravnih razlogov in zaščite.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Veljavni ukrepi za podporo v skladu z Evropskim skladom za begunce (ERF) vključujejo ponovno naselitev beguncev iz tretjih držav. „Ponovna naselitev“ pomeni postopek pri katerem so, na podlagi zahteve visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) glede na potrebe osebe po mednarodni zaščiti, državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva preseljene iz tretje države v državo članico, pri čemer jih je dovoljeno a) bivanje kot begunci ali b) jih je podeljen status, ki jim v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Skupnosti daje enake pravice in ugodnosti, kot status begunca.

V poročilu predlagani ukrepi bodo imeli za posledico, da bo EU – , ki se že mora soočati z množičnim priseljevanjem –, postala še bolj privlačna za migrante. Številke UNHCR to tudi potrjujejo. Medtem, ko je bilo v 2008 ponovno naseljenih približno 5 000 ljudi v EU, je trenutno v svetu 750 000 ljudi s to potrebo. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) V številnih državah članicah, vključno z mojo državo Avstrijo, je sposobnost sprejemanja beguncev že na točki zloma, prebivalci pa se povsem upravičeno upirajo novim sprejemnim centrom in podobnim ustanovam. Zato je poročilo o Evropskem skladu za begunce, ki poziva k ponovni naselitvi beguncev v EU, še toliko bolj nerazumljivo. Zato sem glasoval proti temu predlogu.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Problem beguncev je evropski problem in ga ni mogoče prepustiti urejanju državam, predvsem glede na njihove geografske in gospodarske razlike. Zato podpiram vzpostavitev sklada na evropski ravni.

Vzpostavitev takšnega sklada mora služiti dvema namenoma: podpirati mora begunce, ki prispejo v naše države, pogostokrat na naše obale, v iskanju pomoči, pa tudi tiste države, ki sprejemajo največje število teh obupanih ljudi zaradi svoje geografske lege. Problem je in mora biti evropski problem in ne moremo dopustiti, da bi ga nekatere države reševale same. Upam, da bo sklad le začetek poti k razvoju bolj evropskega in poenotenega pristopa k celotnemu vprašanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Glede na potrebo zagotavljanja pomoči beguncem v Evropi, menim, da je odločitev, ki jo je sprejel Evropski parlament glede tega, zelo pomembna. Glavni cilju sklada je podpreti ukrepe, ki jih izvedejo države članice, ki pogostokrat vključujejo dodatne izdatke. Takšni ukrepi so namenjeni zagotavljanju dostojnih življenjskih pogojev za begunce, hkrati pa se nanašajo tudi na zakonsko ureditev njihovega bivanja v državah Unije. Ključnega pomena je povečati finančno pomoč državam, ki sodelujejo pri zagotavljanju pomoči beguncem.

Ne smemo si dovoliti kritike, da beguncem, namesto da bi jih za vsako ceno ščitile, razvite države skušamo preprečiti, da bi prišli k nam. Beguncem, ki pridejo v Evropo iz nerazvitega sveta in ki se morajo pogostokrat soočati z izjemnimi problemi, kot je nasilje, nimajo sredstev za preživetje in nimajo dostopa do zdravstvene oskrbe, morajo države članice EU zagotoviti oskrbo, ki je organizirana na najboljši možni način.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) Gospe in gospodje, v odboru je potekalo glasovanje o številnih predlogih sprememb, ki so bili namenjeni izpostavljanju pomembnosti cerkve in verskih skupin pri reševanju problema beguncev. Vsi ti predlogi sprememb so bili zavrnjeni. Ko liberalci in levičarski politiki zagotavljajo, da je vsakodnevno delo z begunci zadovoljivo pokrivajo nevladne organizacije in državno financiranje, to razkriva njihov kratkoviden cinizem in hinavstvo. V resnici drži ravno obratno. Ali ni res, da so države pogostokrat deležne kritike zaradi dejstva, da so pogoji v begunskih centrih v večini primerov nedostojni? Ali bi bilo tako hudo, če bi jasno spregovorili o hinavščini držav, kot so Nemčija, Španija, Francija, Italija ali Malta? Vlade niso uspešne pri sprejemanju in oskrbi beguncev. Beda teh najrevnejših ljudi je žalitev za bogato Evropo, zato jih vračamo. Zaradi politične korektnosti ignoriramo dejstvo, da sedaj v najgloblji bedi sprejemnih centrov, kjer so politično korektne nevladne organizacije že predale boj, z zanosom delajo le še nevsiljivi redovi katoliških nun. Zahvaljujoč Malteškemu redu, Jezuitski organizaciji za begunce in številnim krščanskim organizacijam, države priznavajo njihovo dolžnost, da se spopadejo z usodo beguncev. Krščanske organizacije so trn v peti naše vesti. Zato si zaslužijo našo zahvalo – tudi sedaj, ko prejemajo zelo omejena sredstva iz proračuna EU in niso niti omenjene v samoiniciativnem poročilu glede te zadeve.

 
  
  

Poročilo: Carlos Coelho (A7-0126/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Poročilo o Schengenskem informacijskem sistemu in njegovi posodobitvi prispeva k temu izjemnemu preboju pri prostem pretoku znotraj Evrope. Ker se soočamo z vse večjim pretokom ljudi med državami članicami v schengenskem območju, kot tudi z zadnjo širitvijo, moramo izboljšati ravnanje s podatki, da bi tako zagotovili izvajanje te svoboščine ob popolni varnosti. Poročilo gospoda Coelha prispeva k iskanju večje učinkovitosti pri izmenjavi informacij, kot tudi k potrebnemu spoštovanju pravic posameznikov, ki jih zagotavlja Evropska unija. Glasovala sem za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Namen tega predloga je zagotoviti migracijo s schengenskega informacijskega sistema, ki je trenutno SIS 1+, na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II). Res je obžalovanja vredno, da je prišlo do zamude pri tem sistemu. Evropski parlament je storil vse, kar je bilo v njegovi moči za zagotovitev, da bi ta sistem čim prej začel delovati in da bi bil postopek uvedbe SIS II popolnoma pregleden. Vendar pa je treba pridobiti odobritev vseh institucij. Poudariti je treba, da bo morala Komisija uporabiti alternativni program, če bo projekt SIS II neuspešen, Parlament pa biti moral biti vključen v sprejemanje odločitev v zvezi z migracijo. Pred prehodom na nov sistem SIS II mora Komisija Parlament v celoti seznaniti z rezultati testov in mu zagotoviti možnost, da izrazi mnenje.

 
  
MPphoto
 
 

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Pred migracijo na nov SIS je ključnega pomena, da se izvedejo ustrezni testi in da so vzpostavljena potrebna varovala. Čeprav menim, da bi zgoraj omenjeno bilo treba izvesti na temeljit in strokoven način, delim razočaranje poročevalca glede podaljšanih zamud, ki ovirajo migracijo na nov sistem.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za predlagane spremembe te uredbe. Faza migracije podatkov je zaključna naloga v razvojnem mandatu druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II). To torej opravičuje potrebo po zagotovitvi razvojnega mandata Komisiji, za razvoj sistema, ki bo veljaven vse dokler sistem ne začne delovati. Glede na znatne zamude, ki so že bile potrjene, in povečane stroške projekta SIS II, razumem da je treba obdržati klavzulo o časovni omejitvi. Nov mandat, podeljen Komisiji, mora biti opredeljen v skladu z datum, na katerega naj bi predvidoma SIS II začel delovati konec leta 2011.

Vendar pa mora Komisija pokazati nekaj prožnosti, da bi lahko odložila datume z uporabo komitološkega postopka in tako prilagodita pravni okvir alternativnemu scenariju, če SIS II ne bo uspešen. Nesposobnost Komisije, da določi verjetni datum, na katerega bo SIS II začel delovati, je nesprejemljiva, saj je od tega odvisno boljše zagotavljanje varnosti, svobode in pravice v evropskem prostoru. Prav tako sproža dvome o premajhni preglednosti pri načinu upravljanja postopka.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Posebna občutljivost te teme utemeljuje dodelitev poročila enemu izmed poslancev Parlamenta, ki se je najbolj posvetil tej temi, mojemu kolegu gospodu Coelhu; rad bi mu čestital za njegovo delo. Zamude pri tem postopku so obžalovanja vredne, vendar z njim delim previdnost glede uspeha procesa migracije in njegovo zaskrbljenost nad pravico Parlamenta, da je obveščen o dogodkih.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) „Saga“ o migraciji s SIS I na SIS II traja že predolgo. Zato sem glasovala za to poročilo: da bi bilo mogoče izpostaviti potrebe po upoštevanju določenih rokov in zaključiti to, na kar lahko gledamo, po številnih neuspešnih rezultatih in zagotovljenih virih, namenjenih za uresničitev cilja omenjene migracije – do sedaj neuspešno – , kot na nevestno upravljanje. Sedaj je žoga pri Komisiji, vendar pa mora Parlament, kot proračunski organ, uporabiti svoje pristojnosti in si pridržati pravico, da zaprosi Evropsko računsko sodišče za izvedbo podrobne revizije upravljanja projekta in finančnega vpliva, ki bi ga neuspeh imel za proračun EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) V spremembah Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki jih vsebuje to poročilo, vidim majhen napredek. Poročilo zahteva, da je Evropski parlament vključen v postopek sprejemanja odločitev in navaja, da je pred kakršno koli migracijo na drugo različico schengenskega informacijskega sistema potrebno njegovo soglasje. Vendar je to poročilo še vedno nesprejemljivo. Ne moremo podpreti možnosti migracije na SIS II – novo orodje za doseganje „popolne varnost“ – s pomanjkljivostmi.

S tem sistemom je mogoče zbirati vse več zasebnih podatkov in sicer zaradi razlogov, o veljavnosti katerih bi lahko razpravljali. Kako lahko sum o pripravljenosti zakriviti teroristično dejanje štejemo kot veljaven? Najhujše od vsega pa je, da bi dostop do teh podatkov lahko bil zagotovljen tudi Združenim državam Amerike. V času krize, vladajoča evrokracija še naprej za nas gradi Evropo, za katero sta značilna konkurenčnost in prekomeren poudarek na javnem redu in miru. Vendar pa je sedaj čas, da zgradimo Evropo solidarnosti in sodelovanja, ki jo potrebujemo.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Imamo schengenski informacijskim sistem, ki deluje in ga je mogoče razširiti in imamo ugledni projekt, ki stane milijone in za katerega se zdi, da je polom. Čas je, da nehamo metati denar v brezno brez dna in rešimo, kar se še rešiti da. Če EU resnično želi porabiti dodatne milijone, jih naj porabi za varovanje meje ali v korist avtohtonih družin. Namesto izplačevanja „nagrad“ za sprejemanje beguncev, bi morali končno dosledno izvajati Ženevsko konvencijo o statusu beguncev, ki pa se seveda ne nanaša na vojsko gospodarskih migrantov.

Poleg tega ne potrebujemo novega azilnega podpornega urada, ki bo še dodatno povečal zmešnjavo na področju azila in zmešnjavo agencij EU, ki goltajo milijone. Dokler ne bomo imeli schengenskega informacijskega sistema, schengenskega območja ne smemo širiti. Novi predlogi niso le izjemno slabi, ampak so kontraproduktivni, zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Izražam popolno podporo poročilu gospoda Coelha. Schengenski informacijski sistem se je izkazal za odličen in ustrezen instrument pri upravljanju in nadzoru znotraj Evropske unije. Vendar pa je pri svojem razvoju, pa tudi ob upoštevanju dodatnih zahtev, ki so postale očitne, potreboval prilagoditve in spremembe.

Predlog poročevalca se skoraj v celoti ujema z naslednjim stališčem: druge generacije migracije ni mogoče več prestavljati ali odlagati. Potrebujemo učinkovite in gospodarne instrumente za usklajevanje informacij o in nadziranjem tistih, ki vstopajo in potujejo znotraj schengenskega sistema. Zaradi tega se pridružujem gospodu Coelhu, ko poudarja potrebo, da Komisija čim prej uvede nov SIS sistem druge generacije.

 
  
  

Poročilo: Carlos Coelho (A7-0127/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Pred migracijo na nov SIS je ključnega pomena, da se izvedejo ustrezni testi in da so vzpostavljena potrebna varovala. Čeprav menim, da bi zgoraj omenjeno bilo treba izvesti na temeljit in strokoven način, delim razočaranje poročevalca glede podaljšanih zamud, ki zavirajo migracijo na nov sistem.

Poleg tega menim, da je treba pozvati Računsko sodišče, da izvede podroben pregled upravljanja te zadeve.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Povečano število držav članic je resno zapletlo postopek prehoda in migracije med schengenskim informacijskim sistemom in schengenskim informacijskim sistemom druge generacije. Parlament je, upravičeno, zahteval točne in najnovejše informacije o pripravi tega poročila. Upam, da bo migracija izvedena na najučinkovitejši način, da ta sprememba ne bo z ničemer škodila varnosti Evrope in da bodo doseženi zadovoljivi rezultati.

 
  
  

Poročilo: Rui Tavares (A7-0131/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to poročilo, saj je vprašanje beguncev v Skupnosti zelo pomembno. Trenutno vprašanje ponovne naselitve beguncev v Evropski uniji ni pravilno usklajevano in le 10 držav članic vsako leto ponovno naseljuje begunce, kar povzroča pomanjkanje strateške uporabe ponovne naselitve, kot instrumenta zunanje politike EU. Pozdravljam odločitev Komisije o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada, ki bo lahko nudil podporo državam članicam pri izvajanju pobud ponovne naselitve ter zagotavljal usklajevanje politike v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) EU pri sprejemu in ponovni naselitvi beguncev iz tretjih držav veliko manj sodeluje, kot sodelujejo Združene države Amerike in Kanada. Glasoval sem za samoiniciativno poročilo Evropskega parlamenta o vzpostavitvi skupnega programa EU za ponovno naselitev. Poročilo zahteva, da se znotraj EU vzpostavi ambiciozen in trajnostni program za ponovno naselitev in predlaga finančno podporo za države članice, ki so pripravljene sodelovati pri tem.

To poročilo prav tako navaja naše nestrinjanje z vizijo Sveta. Svet želi upoštevati nacionalnost beguncev, kot osnovo za sprejemanje odločitev, kdo ima prednost pri ponovni naselitvi. Poleg geografskega izvora beguncev, želimo, da je vzpostavljena tudi kategorija „ranljivih beguncev“ (ženske in otroci, izpostavljenih nasilju in izkoriščanju, mladoletne osebe brez spremstva, ljudje, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, žrtve mučenj in tako dalje). Tudi to zadnje mora predstavljati prednostno nalogo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Ključnega pomena je, da ima Evropska unija pošteno in realistično politiko priseljevanja. Zato pozdravljam ta učinkovit, trden in trajnostni program ponovne naselitve, ki zagotavlja trajno rešitev za begunce, ki se ne morejo vrniti v svojo matično državo. Program za ponovno naselitev lahko pripomore k temu, da postane nezakonito priseljevanje manj privlačno za begunce, ki bi radi vstopili v Evropsko unijo. Za uspeh učinkovitega programa ponovne naselitve je potreben dostop do zaposlitve za odrasle in takojšnja vključitev mladoletnih oseb v šole. Zato je dostop do svetovalnih storitev za izobraževanje in poklicno usmerjanje ključnega pomena. Številni subjekti javnega sektorja (na primer občine) in civilne družbe, kot tudi nevladne organizacije, dobrodelne organizacije, šole in socialne službe morajo izvesti nadaljnje ukrepe. Pozivam države članice, naj spodbujajo vzpostavljanje mehanizmov zasebnega financiranja in bolj razširjene javno-zasebne pobude, ki bi podpirale evropski program za ponovno naselitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Dobro je, da se je število držav članic, ki sodelujejo v teh programih ponovne naselitve v zadnjih letih povečalo. Vendar pa le 10 držav članic vsako leto ponovno naseljuje begunce, brez kakršnega koli medsebojnega usklajevanja ali skupnega programa EU ponovne naselitve. Pomembno je, da države članice pokažejo medsebojno solidarnost in si pošteno delijo odgovornost pri zagotavljanju skladnosti z mednarodnimi obveznostmi.

Učinkovit in trajnostni evropski program ponovne naselitve bo prinesel koristi za begunce, ki so ponovno naseljeni, države članice in za EU samo, s tem ko ji bo zagotovil vodilno vlogo na mednarodnem humanitarnem področju. Zaželen je večstranski pristop, ki vključuje vse ustrezne vpletene strani na lokalni ravni, ne da bi bila pri tem zanemarjena temeljna vloga visokega komisarja Združenih narodov za begunce.

Učinkovit program EU ponovne naselitve mora zagotavljati trajno zaščito in rešitve, kot tudi vzpostavljati mehanizme za sodelovanje in usklajevanje med državami članicami. Takšen program mora omogočiti izmenjavo najboljših praks, vzpostaviti skupno strategijo in zmanjšati stroške izvajanja ponovne naselitve. Podpiram predlog poročevalca – gospoda Tavaresa, ki mu čestitam za odlično poročilo – po ustanovitvi enote za ponovno naselitev, ki bo omogočila usklajevanje in lažje izvajanje postopkov ponovne naselitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki.(CS) Osnutek uredbe, ki se nanaša na program za upravljanje in urejanje ponovne naselitve, bo prednostno razrešil ponovno naselitev in prilagajanje beguncev na njihovo novo okolje. Humanitarne katastrofe in drugi nepredvidljivi dogodki lahko sprožijo val beguncev, na katerega se moramo biti sposobni odzvati skupaj, znotraj okvira EU. Vendar pa popolnoma zavračam begunce, ki znotraj EU iščejo azil zaradi političnih razlogov. Ne morem si predstavljati, da bi bil v kateri koli državi članici EU pravno sprejemljiv sodni pregon državljana zaradi političnih razlogov. Sodelovanje lokalnih organov v programu ponovne naselitve mora vedno potekati na prostovoljni osnovi, kot je prostovoljno tudi sodelovanje držav članic.

Nekatere države so navajene na večje število tujcev v lokalnem prebivalstvu, medtem ko je za druge to nekaj povsem novega. Da bi se izognili fobijam in pomislekom glede tujcev v nekaterih državah ali regijah, moramo spoštovati njihov interes ali pomanjkanje interesa za sodelovanje. Prav tako bi bilo ustrezno, zaradi skladnosti in komplementarnosti programa EU za ponovno naselitev z drugimi politikami EU, povezanimi z azilom, uskladiti predlagan program znotraj okvira EASO. Kljub prej omenjenim zadržkom, podpiram celotno poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Ponovna naselitev beguncev se je izkazala kot nujna v primerih, kadar jim tretje države prejemnice niso zmožne zagotoviti varnosti in sredstev za preživljanje, da bi se tako lahko tam nastanili. Zato različni subjekti, ki delujejo na terenu, čutijo potrebo po boju s tem problemom na evropski ravni, skupni program EU za ponovno naselitev pa bi lahko predstavljal ustrezen način za to. Ne glede na to, kateri model bo na koncu prevladal, je vsekakor nujno, da države članice tesneje sodelujejo med sabo in z državami prve naselitve, da bi tako bilo mogoče zagotoviti trajno in medsebojno povezano rešitev tega resnega humanitarnega problema.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Evropski državljani ne smejo biti zavedeni z naslovom tega poročila: s ponovno naselitvijo. Ne govorimo o nekem paketu pomoči za vrnitev priseljencev v domovino, ampak o sprejemanju, na ozemlju EU, na zahtevo visokega komisarja Združenih narodov za begunce, ljudi, ki so že iskali azil v tretji državi – prvi državi azila ali zavetišča, ki pa jim zaradi nekakšnega razloga ne ustreza ali pa ne ustreza Združenim narodom. To je izjemno nova pobuda za socialno-ekonomsko priseljevanje, ki je oblikovana pod pretvezo zaprosila za mednarodno zaščito, medtem ko bo Evropski azilni podporni urad prevzemal vse večjo odgovornost za distribucijo prošenj v EU, če nam je to všeč ali pa ne. Kako lahko zaupano ZN in prvim državam azila, da bodo izvedle takšno preverjanje? Kako lahko dopuščamo dejstvo, da evropska agencija pravi državam članicam, koga morajo sprejeti na svoje ozemlje in pod kakšnim statusom? Pod podatkih UNHCR je v svetu 750 000 ljudi, ki bi lahko zaprosili za azil. Ali moramo sprejeti v naše države vse te ljudi na zahtevo te organizacije? To je popolnoma neodgovorno.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Le 10 držav članic EU, vključno s Portugalsko, sprejema begunce za ponovno naselitev. To stanje je treba spremeniti ter poiskati rešitve in pobude, na podlagi katerih bi večina držav članic začela sprejemati ponovno naselitev beguncev. Vzpostavitev tega programa predstavlja pomemben korak v to smer. Prav tako bo prispeval k povečanju vpletenosti EU v ponovno naselitev na globalni ravni, s tem pa bo imel vpliv tudi na ambicije EU glede vodilne vloge pri svetovnih humanitarnih vprašanjih in na mednarodnem prizorišču.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Naj izrazim podporo poročilu gospoda Tavaresa. Kot sem izpostavil v zvezi z vzpostavitvijo Evropskega sklada za begunce, problem zahteva ukrepanje in pristop na evropski ravni.

Da bi to lahko dosegli, je po mojem mnenju treba uskladiti postopke za podeljevanje statusa begunca. Ne moremo si dovoliti odstopanj glede te opredelitve na evropski ravni. Skupni koncept bi preprečil „migracijo“ beguncev znotraj evropskih držav, hkrati pa omogočal ustreznejše upravljanje. Zato se mi zdi, da bi nas skupni program usmeril v pravo smer. Učinkovit program EU ponovne naselitve mora zagotavljati zaščito in trajne rešitve, ne le glede dolgoročnih razmer beguncev, ampak tudi glede potreb po hitrem in ustreznem odzivanju v izrednih razmerah ali razmerah, ki zahtevajo hitro obravnavo.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. (EL) Odobritev evropskega programa ponovne naselitve za begunce iz tretjih držav v države članice EU predstavlja korak v pravo smer in seveda sem glasoval za poročilo, pri katerem sem sodeloval kot poročevalec skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). Glede vprašanj, povezanih z begunci, je zelo pomembno zgraditi solidarnost med EU in tretjimi državami. Vendar bomo kmalu morali pokazati pogum in izkazati solidarnost znotraj EU in sicer z vzpostavitvijo programa internega vračanja, da bi ublažili nesorazmeren pritisk na nekatere države članice v primerjavi z drugimi. Pilotni program na Malti je zelo dober primer v tej smeri.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Zelo dobro je, da je bil vzpostavljen skupni program EU za ponovno naselitev. Število beguncev, ki jih je treba ponovno naseliti, se povečuje, glede na število krajev, ki jih lahko sprejmejo. Vendar pa so države članice, ki sprejemajo begunce, največkrat med najrevnejšimi, njihovi viri pa jim ne dovoljujejo sprejeti velikega števila ljudi. Ponovna naselitev se obravnava kot zadnja možnost – edina rešitev, kadar se begunci ne morejo vrniti v svojo državo in v tretji državi ne morejo najti varnega zatočišča. Države članice morajo razviti ambicioznejše programe, s katerimi bodo zagotovile kakovost in učinkovitost ponovne naselitve.

Podpreti moramo vzpostavitev mehanizmov zasebnega financiranja in pogostejše sprejemanje javnih in pravnih pobud za krepitev evropskega programa ponovne naselitve. Posebno pozornost je treba nameniti kadrom, ki so potrebni pri trenutnem in prihodnjem programu EU za ponovno naselitev, tako da bo mogoče uvesti postopek, ki bo omogočal dobre prakse v zvezi s sprejetjem in integracijo beguncev v družbo, ki jih sprejme.

Cilj je vzpostaviti skupen program EU za ponovno naselitev, tako da bo mogoče, zahvaljujoč tesnejšemu sodelovanju vlad držav članice EU, povečati število ponovno naseljenih ljudi in izboljšati njihove razmere v EU. Po vseh močeh si je treba prizadevati, da bi se programu EU za ponovno naselitev pridružilo več držav članic EU, ki bo sprožil politično in praktično sodelovanje med državami članicami pri trajni zaščiti tujcev.

 
  
  

Poročili: Rui Tavares (A7-0125/2010 - A7-0131/2010), Carlos Coelho (A7-0126/2010 - A7-0127/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem za ti poročilo, kot sem se tudi dogovoril s poročevalcema v naših razpravah v Odboru za državljanske svoboščine.

 
  
  

Poročilo: Maria Badia i Cutchet (A7-0141/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Badia i Cutchet (S&D), v pisni obliki. (ES) Poročilo, za katerega upam, da bo pozitivno glasovala velika večina, predstavlja oceno napredka, doseženega v Evropi pri politikah izobraževanja in usposabljanja v obdobju 2007-2009. Poročilo prav tako obravnava izzive, ki so bili identificirani s pobudo „Nova znanja za nova delovna mesta“. Rezultat kaže, da je še vedno premalo usposabljanja naših mladih ljudi, tako z vidika priprave na nove sektorje gospodarstva, kot tudi z vidika zagotavljanja njihovih spretnosti, pridobljenih v kontekstu v katerem Evropa in svet postajata vse bolj odprta in vse bolj medsebojno odvisna. Strategija 2020 odraža pomembnost usposabljanja in izobraževanja za uspešno spopadanje z družbenimi in gospodarskimi izzivi, s katerimi se bomo soočili v naslednjem desetletju. V kontekstu gospodarske krize EU želim torej poudariti pomembnost ohranjanja proračunov za izobraževanje in usposabljanje na nacionalni ravni in na ravni Unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podprl sem to poročilo, saj verjamem, da moramo izboljšati kakovost izobraževanja in usposabljanja v EU. Žal smernice, navedene v lizbonski strategiji ne bodo izvedene vse do konca leta 2010. Kljub napredku v zadnjih letih, številni evropski državljani še vedno niso dovolj usposobljeni, ena tretjina prebivalstva v Evropi pa ima zelo nizko raven izobrazbe. Prav tako zaskrbljujoče je dejstvo, da vse več mladih ljudi prehitro zapusti šolo in kasneje ne pridobi nobene izobrazbe. Zelo pomembno je začeti s čimprejšnjim izvajanjem politike, namenjene izboljšanju kakovosti izobraževanja in usposabljanja v državah članicah. Evropska komisija, države članice in delodajalci morajo tesno sodelovati z izvajalci izobraževanja in usposabljanja, da bi bilo mogoče zagotoviti višjo raven in širši obseg, ter tako zadovoljiti vedno večje potrebe v strokovnih sektorjih in na trgu dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za poročilo o izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, saj vključuje nekaj zelo pomembnih sklopov, za katere upam, da jih bo mogoče posebej uporabiti v okviru politik EU in da jih bodo države članice lahko v celoti izvajale.

Predvsem se sklicujem na točke glede poklicnega usposabljanja in povezavo med izobraževalnimi procesi in potrebami trga dela. S tega stališča, za prihodnost našega izobraževalnega sistema in našega gospodarskega modela, ki ga skoraj v celoti predstavljajo mala in srednje velika podjetja, upamo, da se bomo zavedli potrebe po krepitvi povezav med institucijami, predvsem institucijami za poklicno usposabljanje, in poslovnim svetom.

Zamisel o lajšanju vzpostavljanja oblik partnerstva med nacionalnimi in lokalnimi proizvodnimi podjetji na eni strani in med področjem usposabljanja na drugi, je nedvomno dobra: to bi šolam omogočilo, da postanejo uspešnejše pri usklajevanju programov usposabljanja z resničnimi lokalnimi potrebami in poslovnim svetom, ki se odražajo v teh potrebah, da ne omenjamo dejstva, da bi zamisel prav tako pomagala šolam pri premagovanju vedno prisotnih problemov iskanja ustreznih virov, s katerimi bi bilo mladim ljudem mogoče zagotoviti visoko kakovostno usposabljanje, ki ga lahko takoj uporabijo v poklicnem življenju.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to poročilo, saj je sedaj ustrezen trenutek za pregled ciljev izobraževanja in usposabljanja, ki so določeni v lizbonski strategiji ter ocenjevanje, kaj na tem področju ni bilo uspešno. Veseli me, da je eden izmed najpomembnejših ciljev v novi strategiji Evropa 2020 izboljšati stopnjo izobrazbe, zmanjšati število ljudi, ki zaključijo šolanje brez izobrazbe in povečati število ljudi z višjo izobrazbo. Na koncu želim izpostaviti dejstvo, da izobraževalno okolje, zaradi hitrega razvoja informacijskih in novih tehnologij, postaja vse bolj zapleteno in raznoliko, hkrati pa se mora prilagoditi novim potrebam v spreminjajočem svetu. Zato je treba preoblikovati in izboljšati učni program v šolah in na univerzah ter pri tem upoštevati potrebe spreminjajočega trga. Drugič, pozivam k večjim naporom za povečanje pismenosti in spodbujanju poglabljanja veščin za ljudi iz prikrajšanih okolij. Eden izmed najpomembnejših ciljev tega programa je posodobitev poklicnega izobraževanja in usposabljanja (VET) ter visokošolskega izobraževanja. Povedano drugače, tesnejši stiki s poslovnim svetom so vse bolj potrebni in ključno je razviti nove, privlačnejše možnosti usposabljanja ter priložnosti za mobilnost študentov, ki sodelujejo v VET. Veseli me, da je Evropski parlament pomembno pozornost namenil dejstvu, da moramo spodbuditi vključevanje invalidnih oseb v področja izobraževanja in usposabljanja. Prav tako se strinjam, da moramo zagotoviti ustrezno financiranje ter tako zagotoviti vključevanje invalidov v področje izobraževanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Kakovostno izobraževanje in usposabljanje sta nujna za osebnostni razvoj posameznika, enakost, boj proti socialni izključenosti in revščini ter za aktivno državljanstvo in socialno kohezijo. Pomembno je izboljšati kakovost izobraževanja in usposabljanja za vse študente, da bi tako dosegali boljše rezultate in bili bolje usposobljeni. To je edini način za izvedbo prenovljene socialne agende za priložnosti, dostop in solidarnost ter pomoč za ustvarjanje večjega števila in boljših delovnih mest. Mobilnost med višješolskimi institucijami, poslovnim svetom ter poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem mora biti spodbujana, da bi bilo mogoče spodbuditi na učence osredotočeno učenje in pridobivanje kompetenc, podjetništva, medkulturnega razumevanja, kritičnega mišljenja in ustvarjalnosti. Prav tako pozivam države članice, naj posodobijo program visokošolskega izobraževanja, predvsem pa uskladijo izobraževalne programe z zahtevami trga dela

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Politike izobraževanja in usposabljanja postajajo od sprejetja lizbonske strategije vse pomembnejše v Evropski uniji. Zato na splošno pozdravljam to poročilo, še posebej pa sporočilo Komisije „Ključne kompetence za spreminjajoči se svet“. Kljub temu sem zaskrbljen nad neusklajenostjo med stopnjami veščin, pridobljenih v šoli, in zahtevami na trgu dela v Evropski uniji.

Jasna zavezanost k strokovnemu usposabljanju in vseživljenjskemu učenju bo veliko prispevala k uspehu pobude „Nova znanja za nova delovna mesta“, kot tudi k razvoju medpredmetnih ključnih veščin, kot so digitalna pismenost, sposobnost učenja, socialne, državljanske, športne in umetniške kompetence, občutek za podjetništvo in kulturna ozaveščenost.

Da bi prihodnje generacije lahko premagale trenutno vrzel med pridobljenimi veščinami in potrebami trga, verjamem, da je zelo pomembno, da je predšolsko izobraževanje kar se da kakovostno ter tako služi kot instrument za zgodnjo pridobivanje ključnih veščin. Prav tako je ključnega pomena, da sta osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje bolj osredotočena na posebne veščine, kot je na primer obvladovanje tujih jezikov in prilagajanje na potrebe skupnosti, v katerih so šole. Prav tako je ključnega pomena višješolska izobrazba, ki je usklajena s potrebami trga dela, podjetij in družbo na splošno.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o ključnih kompetencah za spreminjajoči se svet: napredek pri izvajanju delovnega programa izobraževanja in usposabljanja za leto 2010. Kljub nekaterim izboljšavam, smo še vedno zelo oddaljeni od ciljev glede izobrazbe in usposabljanja, ki so določeni v lizbonski strategiji. To poročilo analizira, kaj je bilo narobe in predlaga izzive, ki jih moramo še premagati, kot so boljša povezanost med sistemi poučevanja, strokovnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker sem delal v vladi moje države na področju izobraževanja, se mi zdi obžalovanja vredno, da je nenehno napačno razvrščeno pri praktično vseh kazalnikih, ki se nanašajo na te teme. Bojim se, da je to v veliki meri posledica ideologije učenja, za katero se zdi, da je v sporočilu Komisije in resoluciji Parlamenta popolnoma spregledana: v teh dokumentih ni mogoče niti enkrat zaslediti besed „zasluga“, „strogost“, „prizadevanje“, „osredotočenje“ in „disciplina“, na besede „prenos znanja“ in „učenje na pamet“ pa štejejo kot manj pomembne, kot vprašanja „sposobnosti“ in „obnašanje“, ki temeljijo na „osnovnih kompetencah“.

Koristno bi bilo, če bi vlade prenehale skrbeti za statistike in se namesto tega spoprijele z bistvom problema ter pri tem opustile metode, ki vključujejo veliko govorjenja, kar razrešuje odgovornosti vseh ljudi, ki sodelujejo v izobraževalnem procesu, in statistično prikrivanje. Namesto tega morajo uvesti metode, osredotočene predvsem na znanstveno vsebino in kognitivne procese; na učinkovito učenje in poučevanje. Manj mora biti poudarka na navajanju skupnih stališč, ki so tako puhla, kot so dobronamerna. Glede na splošno pozitivno vsebino resolucije, bom glasoval zanjo, vendar ne brez navajanja globokega nestrinjanja s tem tolmačenjem, kakšen naj bi bil izobraževalni sistem.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glede na nikoli končan napredek znanosti in tehnologije in vse večjo vključevanje znanstvenega in tehničnega znanja v proizvodne procese, so vprašanja izobraževanja in usposabljanja seveda najbolj pomembna. Poročilo, ki ga obravnavamo, ravno v tem kontekstu navaja, da je „nujno treba uvesti politike, namenjene izboljšanju kakovosti izobraževanja in usposabljanja“; seveda se s tem strinjamo.

Vendar pa, če izrazim zaskrbljenost, poročilo ne omenja niti pomembnost državnih šol pri sledenju temu cilju, prav tako ne vsebuje referenc na posledice nezadostnih naložb v javne šole, ali onemogočanje dostopa do izobraževanja in usposabljanja številnim mladim ljudem; namesto tega vsebuje zmotne in dvoumne reference na krepitev „sodelovanja javnih in zasebnih sfer“ Bolonjski proces v zvezi z visokošolskim izobraževanjem ne podaja nobene rešitve glede potrebnega izboljšanja izobraževanja: ravno nasprotno, v državah, ko je Portugalska, je zadeve še poslabšal in ne le v državnem sistemu.

Izpostaviti in obsoditi moramo zagovarjanje „prožnosti“, kar sili mlade ljudi v negotova, začasna in slabo plačana dela. Prav tako se ne strinjamo z načelom prostovoljnega dela, kot nadomestila za plačano delo, kar še povečuje izkoriščanje mladih ljudi, ki skušajo vstopiti na področje dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Emma McClarkin (ECR), v pisni obliki. – Skupaj s kolegi iz britanske konzervativne stranke se v veliki meri strinjamo s tem poročilom. Še naprej podpiramo poskuse za razvoj strategij vseživljenjskega učenja ter spodbujanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja (VET) in boljše vključevanje ključnih kompetenc, kot so učenje tujih jezikov, matematika in znanost. Prav tako verjamemo, da je najpomembnejši element, kako zagotoviti, da bodo trgi dela dovolj prožni, da bi lahko mladi ljudje dobili zaposlitev.

Ne moremo pa podpreti sklicevanja v tem poročilu, da so vsi priseljeni otroci deležni izobrazbe v svojem materinem jeziku. Prepričani smo, da bi to bilo izjemno neuporabno, drago in neučinkovito, predvsem v šolah, v katerih so otroci iz številnih jezikovnih okolij in bi le malo prispevalo k lažjem vključevanju priseljencev v lokalne skupnosti. Poleg tega je politika izobraževanja v pristojnosti posameznih držav in tako mora tudi ostati. Zato smo glasoval proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Po lizbonski strategiji 2000 so bile izvedene številne pobude, namenjene uresničevanju cilja Evropskega sveta, da bi Evropa „do 2010 postala najbolj konkurenčno in najbolj dinamično gospodarstvo na svetu, temelječe na znanju“. Zaveza izobraževanju in usposabljanju je ključnega pomena in mora vključevati izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževalnih sistemov v Evropi. Potrebna je zaveza za usposabljanje učiteljev in vzgojiteljev z zagotavljanjem dostopa do izobraževanja in usposabljanja vsem, da bi tako učni proces postal privlačnejši, z odpiranjem sistemov izobraževanja in usposabljanja preostalemu svetu in z zagovarjanjem močnejših povezav s poslovnim svetom. Standardizacija ciljev v okviru ključnih kompetenc je bila pomemben korak k uresničevanju ciljev, predlaganih za 2010, ki pa niso bili v celoti izpolnjeni. Z vidika pregleda in ocenjevanja do sedaj opravljenega dela postane ta dokument še pomembnejši, če nanj gledamo s stališča priprave strategij prilagajanja, da bi tako bilo mogoče doseči cilje, ki so bili prvotno predlagani za sektor izobraževanja, pri čemer pa je treba upoštevati nove predloge strateškega oblikovanja evropskega sodelovanja v tem sektorju: Usposabljanje in izobraževanje 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Izobraževanje je pomembno, vendar dobra izobrazba in usposobljenost že nekaj časa nista več zagotovilo za zaposlitev, kaj šele za dobro delovno mesto. Namesto vlaganja denarja v ustrezne programe usposabljanja je načrt, kako spraviti slabo usposobljeno osebje v EU ob uporabi vseh oblik kartičnih rešitev, pri čemer so prehodni roki na trgu dela odpravljeni kot nepotrebni. Program usposabljanja v sklopu omenjenih osnovnih pogojev ni ustrezen, zato sem glasoval proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Zavedanje, da sta izobraževanje in usposabljanje ključna za družbo, temelječo na znanju in za gospodarstvo v prihodnje, ni več le mit. Te stvari predstavljajo osnovo naše družbe in podlago za našo prihodnost ter za prihodnost naslednjih generacij.

Če se želimo odzvati na izzive, s katerimi se mora soočiti Evropa, sta izobraževanje (predšolsko, osnovnošolsko, srednješolsko in visokošolsko) in kakovostno usposabljanje nepogrešljiva, tudi v strategiji EU 2020. Podpiram sistem komuniciranja, ki omenja različne izvedljive strategije, kot so podpora razvoju usposobljenosti učiteljev, posodabljanje ocenjevalnih metod in uvajanje novih načinov organiziranja učenja. Podpiram in čestitam poročevalki za dovzetnost, ki jo je pokazala pri pripravi poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem za poročilo o ključnih kompetencah za spreminjajoči se svet: napredek pri izvajanju delovnega programa izobraževanja in usposabljanja za leto 2010. Besedilo predstavlja globalen pristop k posodabljanju in prilagajanju izobraževanja sodobnim zahtevam. Ključne točke za izobraževalni sistem prihodnosti so identificiranje razlogov, ki so pripeljali do neuspeha cilja bolonjskega procesa konvergence visokošolskega izobraževanja med državami članicami, pomembnost prilagajanja izobraževalnih sistemov, z namenom pripraviti evropske družbe, da bi lahko izšle iz gospodarske krize in nadaljevale s trajnostno rastjo in pomembnostjo vnosa novih tehnologij v vse ravni izobraževanja. S tem namenom sem predložil spremembe, ki jih je sprejel Odbor za kulturo in izobraževanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Zelo me veseli, da smo danes sprejeli poročilo, ki ga je pripravila moja kolegica iz skupine S&D Maria Badia i Cutchet o zelo pomembnem vprašanju obravnavanja izobraževanja in usposabljanja kot ključne kompetence za spreminjajoči se svet.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za to poročilo in rada bi ponovila pomembnost osnovnih znanj in veščin, ki jih mora pridobiti vsak Evropejec. Število mladih ljudi, ki do 15 leta ne zna pravilno brati, se nenehno povečuje (21,3 % v 2000 in 24,1 % v 2006). S tem, ko se evropska strategija osredotoča na kakovostna delovna mesta in pametno gospodarstvo, bo ta vrzel v znanju delež prebivalstva še bolj pahnila na obrobje. Države članice morajo to prednostno nalogo pridobivanja osnovnih znanj in spretnosti (branjem pisanje, računanje) vključiti v svoje izobraževalne programe, še preden se njihovi učenci specializirajo. Učenje tujih jezikov je prav tako ključnega pomena. Kot učiteljica angleščine se tega še posebej zavedam. Dejstvo, da nekatere evropske države zaostajajo pri učenju tujih jezikov, zapira študentom mnoga vrata in to v času, ko delovna mesta postajajo vse bolj mednarodna. Za izobraževanje v Evropi velik izziv predstavlja prilagajanje izobraževalnih modelov novim poklicem zelenega gospodarstva ali digitalnega gospodarstva. Zaradi tega je pomoč vseživljenjskemu učenju ključna za poklicno pot, ki je prožna in prilagojena delovnim mestom prihodnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki.(PL) Z veseljem sem podprla poročilo o programu izobraževanja in usposabljanja za leto 2010, v upanju, da bodo njegove ideje hitro izvedene. Kot visokošolska učiteljica in profesorica z večletnimi izkušnjami, posebno pozornost namenjam potrebi po vzpostavitvi večje mobilnost med institucijami terciarnega izobraževanja, poslovnim svetom ter poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem.

Sodobno visokošolsko izobraževanje mora študente temeljito pripraviti na vstop na trg dela. Tako kot pravo znanje, tudi kompetence, kot so podjetništvo, medkulturnega razumevanja in ustvarjalnosti, postajajo vse bolj pomembne in imajo odločilno vlogo pri doseganju poklicnega uspeha, prav tako kot formalna izobrazba.

Zato je s tega vidika izobrazba zelo pomembna. Prav tako je ključnega pomena, da sprejmemo ukrepe za povečanje zastopanosti žensk v znanosti in znanstvenih raziskavah. Glede tega sem že povprašala Evropsko komisijo za mnenje in jo pozvala, da razmisli o možnosti vzpostavitve programov za zagotavljanje enakih možnosti za ženske v znanosti.

Ob upoštevanju zaskrbljujočih statistik o usposobljenosti Evropejcev – vključno z dejstvom, da 77 milijonov ljudi, ali skoraj ena tretjina evropskega prebivalstva med letom 25 in 64, nima formalne izobrazbe ali ima zelo nizko izobrazbo – menim, da je to poročilo zelo pomembno za spodbujanje znanosti in izboljšanje poklicne izobrazbe. V zvezi s tem pozivam države članice EU in Komisijo, da učinkovito uresničijo zamisli, ki izhajajo iz tega programa.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Izobraževanje ima pomembne socialne funkcije, odpira vrata in zagotavlja možnosti za boljšo priložnost. Zato moramo po najboljših močeh pomagati pri izobraževanju mladih in sicer s pomočjo programov EU in subvencij, skupaj z nacionalnimi ukrepi. V dobi globalizacije, vse hujše konkurenčnosti in nenehnih sprememb, je pomembno sodelovati v vseživljenjskem učenju.

Zahvaljujoč izmenjavi študentov, kot je Erasmus, mladi ljudje ne poglabljajo znanja le na posebnih tematskih področjih, ampak širijo tudi svoja obzorja. Doživljanje novih kulturi in jezikov ter sklepanje mednarodnih kontaktov vodi v vzpostavljanje trdnejših povezav v Evropi in pomaga ustvarjati evropsko identiteto. Evropa si prizadeva, da bi bila v ospredju z vidika raziskav in razvoja, inovacij in novih tehnoloških rešitev, kar omogoča boljše upravljanje energetskih virov.

Naša upanja so povezana z mladimi ljudmi, zato moramo to skupino obravnavati prednostno. Mladi ljudje, ki so končali svoje univerzitetno izobraževanje, le s težavo vstopajo na trg dela, saj delodajalci pogostokrat poudarjajo strokovne izkušnje, ki pa jih mladi ljudje v tem življenjskem obdobju še nimajo. Zato moramo spodbujati dialog med univerzami in podjetji, prilagoditi smeri študijev potrebam trga dela in poudariti posredovanje in praktične izkušnje, s katerimi bo lažje najti delo.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Gospe in gospodje, zategovanje pasu v Evropi - v obliki bolečih in drastičnih ukrepov – že kaže svoje posledice. Žrtve in kompromisi so že postali del vsakodnevnega življenja v številnih sektorjih EU, vendar je pomembno (predvsem v času gospodarske recesije), da ne zanemarimo naših zavez na tako osnovnih področjih politike, kot je izobraževanje. Kot je pokazala zgodovina, je izobraževanje stvar, za katero se je vredno boriti – pa naj bo v prikritih podzemnih izobraževalnih institucijah Evrope, ki so jo zasedli nacisti, ali v uporniških „letečih univerzah“ v obdobju Stalina. Globalna gospodarska kriza nas sili, da se ponovno prilagodimo. Poklicno izobraževanje in usposabljanje se mora prilagoditi potrebam trga dela. Treba je izboljšati stopnjo pismenosti v Evropi, saj na tem področju Evropa močno zaostaja za Združenimi državami Amerike in Japonsko. To vrzel moramo zapreti. Ni pomembno le, da dvignemo stopnjo pismenosti, računanja in računalniške pismenosti med mladimi, ampak tudi med brezposelnimi odraslimi iz nižjih socialno-gospodarskih razredov. Vseživljenjsko učenje od zibelke do groba, kot tudi tako imenovani programi „za novo priložnost“ za odrasle z omejenimi sposobnosti, niso pomembni le za spodbujanje gospodarstva in trga dela, ampak tudi za socialno vključenosti in aktivno državljanstvo. Naša dolžnost je dvigniti raven kakovosti izobraževanja v Evropi in poskrbeti, da bo izobraževanje privlačnejše. Gre za dolgoročna prizadevanja, za katera se je vredno boriti.

 
  
  

Poročilo: Klaus-Heiner Lehne (A7-0135/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Upravljanje in vodenje komercialnih družb je področje, ki vzbuja nove pomisleke, predvsem v trenutni krizi, čeprav je bilo nenehno regulirano. V sklopu prizadevanj za zmanjšanje sistemskih tveganj moramo nujno poskrbeti, da bodo poslovodni delavci nosili odgovornost in tu se ne sklicujem le na upravnike. V primeru družb, ki poslujejo v strateških sektorjih, z velikim prometom ali pomembnim tržnim deležem, lahko finančni problemi, s katerimi se takšne družbe lahko soočajo, presežejo interese delničarjev in posežejo v področje „partnerjev“, povedano drugače, upnikov, zaposlenih, potrošnikov, ustrezne industrije ali države.

V teh razmerah sprememba, ki jo predlagam glede zagotavljanja, da bodo člani upravnega odbora prevzemali odgovornost in sicer z zahtevo, da je del članov tega organa strokovnjakov, prispeva k zmanjšanju sistemskih tveganj, saj trenutno ne zadostuje več dovolj biti predstavnik delničarjev, saj je, kot sem pokazal, korist za finančno zdravje in trajnost v nekaterih družbah pomembnejša od stroge koristi naložb v obliki lastniškega kapitala. Poleg tega je treba urejati elektronsko glasovanje, da bi tako bilo mogoče spodbuditi sodelovanje delničarja v teh družbah, ki se v mnogih primerih obnaša pasivno, kadar je delež kapitala v njegovi lasti premajhen.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Vodenje podjetij in njihova etika predstavljata ključno vprašane, predvsem v trenutnih razmerah, ko številni delničarji zaradi kršitev nekaterih izmed teh načel beležijo izgube pri svojih naložbah. Dobri vodilni delavci, ki so odgovorni in katerih delovanje temelji na etiki, so osrednjega pomena za uravnovešen postopek sprejemanja odločitev, zaradi katerega podjetja postanejo konkurenčna. Ko govorimo o urejanju nekaterih etičnih praks, ne smemo pozabiti načela zasebne samostojnosti, prav tako pa ne smemo pozabiti, da mora obstajati meja, do katere je treba nekatere prakse urejati.

Prav tako se mi zdi bistvenega pomena, da delničarji bolj sodelujejo in prevzamejo več odgovornosti za zagotavljanje, da trg nagradi dobre upravnike, medtem ko so manj etični kaznovani, tako da njihove prakse ne škodijo pravicam delničarjev ali negativno vplivajo na celoten trg.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Trenutna finančna kriza je ponovno izpostavila, da moramo na odgovornejši način obravnavati deontološka vprašanja, ki se nanašajo na upravljanje podjetij. Vprašanja, ki se nanašajo na sisteme prejemkov in nadzor v zvezi s prejemki direktorjev in vodstvenih kadrov podjetij, ki kotirajo na borzi, morajo urejati etična in deontološka načela, ki ne dopuščajo takšnih razmer, kot smo jih bili nedavno priča, s podeljevanjem nagrad vodstvenim kadrom, ki so takoj nato objavile stečaj ali za katere se je izkazalo, da so v resnih težavah. EU mora imeti produktiven, socialni in okoljski model z dolgoročnimi napovedmi, ki spoštujejo interese vseh: družb, delničarjev in delavcev. Zato sem glasoval, tako kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Izražam podporo poročilu gospoda Lehneja. Nedavna finančna kriza je pokazala potrebo po analiziranju vprašanj, ki se nanašajo na plačne politike direktorjev družb. Strinjam se s poročevalcem glede metode, ki temelji na zavezujočih ukrepih, katerih namen je izogniti se okoliščinam, kjer variabilni del plače (bonus, delnice, itd.) spodbudijo naložbene politike, ki so preveč tvegane in preveč oddaljene od sanja resničnega gospodarstva.

Zato se zdi, da obstaja potreba po zakonodajnih ukrepih, s katerimi bi lahko rešili problem odstopanj med nacionalnimi predpisi, ki urejajo plačila za podjetja, predvsem v primerih čezmejnih združitev. V središče je treba nujno postaviti etična vprašanja, predvsem kadar govorimo o finančnem sektorju; ne samo z moralnega vidika, ampak predvsem s socialnega vidika. Da bi to lahko dosegli, moramo uvesti enotne in globalne smernice.

 
  
MPphoto
 
 

  Evelyn Regner (S&D), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za samoiniciativno poročilo o deontoloških vprašanjih glede upravljanja družb, saj podpiram poziv Evropskega parlamenta k spodbujanju večjega števila imenovanj žensk na vodilne položaje in zahtevo Evropske komisije o pripravi predloga glede uvedbe sistema za njihovo zasedanje položajev v organih odločanja družb, položajev v drugih organih in položajev na splošno. Istočasno pa obžalujem dejstvo, da moja sprememba, s katero bi to postalo obvezno, ni bila vključena v končno resolucijo.

Želim si, da bi Evropski parlament postavil ambicioznejše zahteve. V zvezi s plačno politiko prav tako želim izpostaviti velike razlike, ki dejansko prevladujejo in izpostaviti, da je treba spoštovati in negovati načela, določena v evropskih direktivah o enaki plači in enakem obravnavanju žensk in moških. Zagovarjam, da ta temeljna načela postanejo obvezna v vseh državah članicah, prav tako pa verjamem, da je treba uvesti sistem sankcioniranja v primeru neskladnosti.

 
  
  

Poročilo: Georgios Papanikolaou (A7-0113/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Podprl sem poročilo gospoda Papanikolaouja, saj se zavedam, da so posledice gospodarske in finančne krize že dosegle in prizadele tkivo družbe, predvsem mlade Evropejce, s tem ko med njimi vladajo zaskrbljujoče stopnje brezposelnosti.

Zato verjamem, da so evropske ustanove dolžne pripraviti dobro opredeljeno strategijo, ki lahko kar najbolje izkoristi obstoječe programe usposabljanja in mobilnosti (kot so Comenius, Erasmus in Leonardo da Vinci) ter hkrati tudi poveča korelacijo med zagotavljanjem usposabljanja, kompetenc ter potrebami in zahtevami trga dela, da bi bilo mogoče varneje in bolj gladko izvesti potreben prehod med strokovnim in poklicnim usposabljanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Strinjam se z resolucijo, saj ko danes oblikujemo politike, nosimo veliko odgovornost do mladih ljudi in prihodnjih generacij. Evropska unija ima pomembna orodja, povezana z mladinsko politiko, a jih morajo države članice v celoti izkoristiti, predstaviti in vključiti. Skrbi me vse večje število ljudi, ko so brezposelni, na delovnih mestih, za katere imajo previsoko izobrazbo ali pa njihova delovna mesta ne zagotavljajo varnosti, predvsem v trenutni gospodarski krizi. Zelo pomembno je zagotoviti, da bo v lizbonsko strategijo za obdobje po letu 2010 in v strategijo EU 2020 vključen mladinski vidik. Prav tako podpiram predlog, da se v načrtih za okrevanje, pripravljenih v okviru načrtov za obvladovanje gospodarske in finančne krize, oblikujejo ustrezni ukrepi, namenjeni mladim, s katerimi bo hkrati mogoče zagotoviti boljše vključevanje mladih na zaposlitveni trg.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Poročilo, za katerega sem glasovala, vsebuje zanimive opombe in priporočila glede razvoja konstruktivnih politik, s katerimi bo mogoče mladim v današnji družbi dati občutek odgovornosti.

Mladi, ki danes želijo uspeti na trgu dela in v družbi, so soočeni s številnimi izzivi. Strinjam se z osnovno predpostavko poročila: Parlament bi lahko bil koristen instrument pri izvajanju evropskih strategij za mlade, glede na njegove demokratične korenine in njegovo sposobnost, da zbere zahteve mladih na terenu in v državah članicah ter s tem opozori Evropo na njihove zahteve.

Tudi sama ponavljam, tako kot so prejšnji govorniki, pomembnost zagotavljanja, da izobraževanje odraža lokalne poslovne vzorce: le tako bomo lahko pomagali mladim danes in jutri, da bi lažje in z večjim zadovoljstvom vstopili na trg dela. Danes delovna mesta še vedno predstavljajo glavni problem za več milijonov mladih v Evropi, predvsem v času trenutne gospodarske krize, zaradi katere se je stopnja brezposelnosti mladih povečala na več kot 20 %.

Popolnoma se strinjam s poudarkom poročila na družbeni in človeški pomen sodelovanja mladih v prostovoljnem delu, kot del nudenja pomoči pri doseganju osebne in kolektivne rasti.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to poročilo, saj sta priprava in izvajanje strategije EU za mlade zelo pomembna, predvsem v času, ko sta gospodarska in finančna kriza negativno vplivali na zaposlovanje mladih in še vedno ogrožata njihovo prihodnjo blaginjo. Ker mladi predstavljajo prihodnost Evrope, je naša dolžnost, da jim pomagamo tako, da izvedemo dobro pripravljene strategije za mlade. Zato morajo predvsem države članice varovati pravico vseh otrok in mladih do javne izobrazbe, prav tako pa morajo zagotoviti vsem enake možnosti za izobraževanje, ne glede na njihov družbeni položaj ali finančne razmere. Opozoriti želim na dejstvo, da je treba čim prej, kot je navedeno v novi strategiji Evropa 2020, izvesti ukrepe za zmanjšanje števila učencev, ki zapustijo šolo brez izobrazbe. Le z zagotavljanjem prožnejših pogojev za učenje za vse mlade ter zagotavljanjem pravice do učenja in izobraževanja za vse, bomo lahko ustvarili priložnosti za mlade, da vstopijo na trg dela. Prav tako želim poudariti, da je treba nujno pripraviti posebne smernice politike za izvedbo politike zaposlovanja in za boj proti brezposelnosti mladih. Zelo pomembno je spodbujati podjetništvo med mladimi in mladim zagotoviti prožnejše pogoje, da bodo lahko izkoristili mikrokredite in instrumente mikrofinanciranja.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Finančna kriza ima resne posledice na življenja mladih. Zato pozdravljam prenovljeno strategijo za mlade, ki postavlja dobrobit prihodnjih generacij na politično agendo. Ker je trikotnik znanja ključni element za rast in ustvarjanje delovnih mest, želim poudariti pomembnost zagotavljanja več možnosti za mlade pri izobraževanju in zaposlovanju z okrepljenim sodelovanjem med izobraževanjem, raziskavami in inovacijami. Poslanci v Evropskem parlamentu imajo ključno vlogo pri spodbujanju evropskih mladinskih politik v državah članicah. Opozoriti vas želim na problem predčasne opustitve šolanja in na potrebo zagotavljanja višjega odstotka mladih, ki dokončajo obvezno izobraževanje.

Tudi Evropski parlament ima ključno vlogo pri oblikovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju strategije za mlade. Za programe in sredstva Unije je ključnega pomena, da odražajo evropske ambicije za mlade in da so politike, programi in ukrepi EU usklajevanji, ob upoštevanju strategije EU za mlade.

 
  
MPphoto
 
 

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za, saj čeprav je strategija EU za mlade običajno obširen dokument, ki vključuje veliko področij, je treba nujno ponoviti, da morajo vsaka nova strategija postavljati izobraževanje v središče svojih ambicij in politike. V preteklosti bi takšna izobraževalna politika pravilno namenila poudarek potrebi po tem, da vsi učenci v EU dokončajo osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo. Sedaj smo končno prišli do točke, ko si lahko privoščimo, da pozornost namenimo ambicioznejšim ciljem. V zadnjih dveh desetletjih so bile upoštevane številne pobude, ki so bile namenjene temu, da bi se ljudje, ki prihajajo iz demografskih skupin, običajno nenaklonjenim univerzi, šolali v ustanovah na tretji stopnji izobrazbe. Nekatere izmed teh pobud so bile uspešnejše od drugih, vendar pa na splošno še naprej ostajajo iste socialne skupine, ki predstavljajo veliko večino študentov s tretjo stopnjo izobrazbe. Ne smemo dovoliti, da se to nadaljuje. Če se resnično želimo spopasti z revščino, ki je prisotna v EU, a je pogostokrat ne opazimo, moramo vzpostaviti učinkovit sistem, v katerem bodo na tretji stopnji izobraževanja resnično zastopani tudi manj naklonjeni deli družbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpiram poročilo gospoda Papanikolaouja o „Strategiji EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja“. Strinjam se s pozivom državam članicam, naj v celoti izvajajo določbe Lizbonske pogodbe na področju mladinske politike, kot so spodbujanje sodelovanja mladih v demokratičnem življenju, posebna pozornost do mladih športnikov in športnic ter pravno izvrševanje listine o temeljnih pravicah.

Poudariti želim, da programi Comenius, Erasmus in Leonardo da Vinci pomembno vplivajo na oblikovanje evropskih politik izobraževanja in usposabljanja. Pozivam Komisijo, da za prednostno nalogo postavi instrumente za izboljšanje izobraženosti mladih in povečanje priložnosti za delo, ter predvsem da razvije „prvo zaposlitev Erasmus“. Strinjam se z bojem proti uporabi drog, alkohola in tobaka ter drugih oblik zasvojenosti, vključno z igrami na srečo.

Poudariti želim, da je informiranje mladih o vprašanjih spolne vzgoje bistveno za zaščito njihovega zdravja. Izpostavil bi pomembnost prostovoljnih dejavnosti in, kot je portugalsko socialdemokratsko mladinsko gibanje (JSD) vedno zagovarjalo, zagotoviti mladim glavno odgovornost pri pripravi in izvajanju mladinskih politik na evropski, nacionalni in regionalni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Naložbe v mladinske politike so bistvene za prihodnost evropske družbe, zlasti v času, ko se delež mladih med celotnim prebivalstvom še naprej zmanjšuje. Pozdravljam sprejetje „strategije EU za mlade“, v kateri so bile prvič zbrane informacije o razmerah med mladimi v Evropi, kot tudi tri prednostne naloge za mlade, ki jih je določila Komisija.

Zagotavljanje več priložnosti za mlade v izobraževanju in zaposlovanju, izboljšanje dostopa in popolne udeležbe mladih v družbi ter spodbujanje socialne vključenosti in solidarnosti med družbo in mladimi, so temeljni cilji za učinkovito evropsko mladinsko politiko, ki lahko prispeva k razvoju evropske miselnosti. Obstoj različnih opredelitev „mladosti“ v različnih državah članicah, kot tudi dejstvo, da za mladinsko politiko velja načelo subsidiarnosti, kaže na težave, ki se pojavljajo pri učinkovitem izvajanju instrumentov mladinske politike. Za obnovljeno evropsko sodelovanje na področju mladih sta potrebni močna želja in velika zavezanost vlad, da bi tako bilo mogoče doseči konkretne rezultate, prav tako pa je pomembna tudi krepitev odprtega načina usklajevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Podpiram poročilo o „Strategiji EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja“. Finančna kriza vsaj kratkoročno obremenjuje poklicno prihodnost več milijonov mladih v Evropski uniji, predvsem zaradi vse večjih težav pri vstopu na trg dela. Hitro moramo zagotoviti, da bodo ukrepi za usposabljanje zagotavljali boljšo skladnost med veščinami in potrebam trga dela, ter tako spodbudili samostojnost in gospodarsko neodvisnost mladih; drugače tvegamo, da bomo zapravili talent mladih.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) V času, ko Evropa preživlja največjo, najresnejšo gospodarsko in finančno krizo v zadnjih desetletjih, je ključnega pomena, da je evropska strategija za mlade, o kateri sedaj razpravljamo, osredotočena na probleme, ki so posledica krize in ki še posebej prizadeva mlade. Od teh problemov želimo izpostaviti visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi; težave pri vstopu na trg dela; nizke plače; neustreznost formalne izobrazbe v šolah in univerzah glede na potrebe poslovnega sveta; in težave pri usklajevanju začetka dela z družinskim življenjem, ki je vedno težavno.

To so pomisleki, ki morajo biti obravnavani v vseh evropskih strategijah za mlade. Iskati je treba – predvsem v kriznih razmerah – politike in strategije, ki Evropejcem omogočajo, da se hitreje in boljše prilagajajo na spremembe enaindvajsetega stoletja. Posebej želim izpostaviti pomembnost ukrepov, ki izobraževanju namenjajo ustrezno pozornost, tiste ukrepe, ki so namenjeni pridobivanju novih veščin in tiste, ki spodbujajo ustvarjalnost in podjetništvo. Verjamem, da če želimo uspešno uresničiti predlagane cilje, moramo nujno okrepiti sodelovanje med različnimi akterji, ki sodelujejo pri pripravi strategije za mlade.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zavezanost mladim se kaže skozi dober sistem izobraževanja, ki glavno pozornost namenja problemom zgodnje opustitve izobraževanja in pismenosti ter ki podpira enak dostop za vse mlade do visoko kakovostne izobrazbe in usposabljanja na vseh ravneh. Prav tako smo zagovarjali spodbujanje možnosti za vseživljenjsko učenje. Glede na visoko stopnjo brezposelnosti, ki vlada med mladimi v Evropi in ko obstaja večja verjetnost, da bodo mladi s slabo izobrazbo, brezposelni, je ključnega pomena zagotoviti, da bodo prejeli najboljše možno usposabljanje, ki jim bo zagotovilo hiter dostop in trajno udeležbo na trgu dela. Prva zaposlitev je zelo pomembna. Zato smo predlagali program „prva zaposlitev Erasmus“, ki je bil odobren; čakamo na Komisijo, da bo sledila temu predlogu. EU mora bolje obveščati, razvijati in uporabljati instrumente, ki so ji že na voljo. Mlade je treba pozvati, da bolj in ne manj sodelujejo pri oblikovanju družbe recikliranja in pri prizadevanjih v boju proti podnebnim spremembam, kjer so že zdaj veliko prispevali.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Prepričani smo, da to poročilo zavzema pravo stališče pri obravnavanju problemov mladih in sicer kot nekaj, kar vpliva na številne družbene skupine. S tem identificira posebne probleme na številnih področjih: izobraževanje in usposabljanje; zaposlovanje, zdravje; dobrobit in okolje; kultura; in druge. Ti problemi med drugim vključujejo: opustitev izobraževanja; negotova delovna mesta; neplačana delovna mesta; beg možganov; degradacija okolja; odvisnost od drog; in socialna izključenost.

Čeprav poročevalec podaja nekaj predlogov za reševanje teh problemov, ki se nam zdijo pošteni in zaslužijo našo podporo, obstajajo tudi takšni, ki so več kot očitno neustrezni; nekateri so celo dvoumni, medtem ko so spet drugi kontradiktorni. Ne moremo sprejeti na primer, da lahko strategija Evropa 2020, ki je „bolj osredotočena na mlade“, sprejme negotovo ali začasno zaposlovanje, kot „strateške“ rešitve za mlade; oba ta koncepta sta predstavljena v prej omenjeni strategiji, kar prav tako zagovarja konkurenčnost kot morebiten način za izhod iz krize.

Kot na drugih področjih, je tudi tu potrebna uskladitev, dosežena s pomočjo socialnega napredka, ne pa da na koncu vsi končamo z enakim, nizkim življenjskim standardom. Nekatere države – vključno s Portugalsko – so v svoje ustave vključile širok obseg pravic mladih; pomembno je, da se te pravice izvajajo, ne pa omejujejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Brezposelnost, začasno delo, delovne prakse. Kakšne možnosti čakajo mlajšo generacijo? Kakšna pričakovanja v življenju? Kako se počutijo, ko so prisiljeni ostati doma, kjer jih podpirajo starši, ne da bi sploh lahko razmišljali o svoji družini? Zaposleni začasno, pogostokrat ne prejmejo plačila, pogostokrat pa so na delovnih mestih, ki so veliko pod njihovo stopnjo izobrazbe. Nobenih možnosti za pokojnino. Kaj lahko pričakujejo od prihodnosti?

Gospa predsednica, gospe in gospodje, ravno mladi nosijo breme te krize.

So razočarani in razburjeni nad možnostjo, da bodo izključeni iz trga dela. Nobenega smisla se nima skrivati za dobrimi namerami in obljubami. Mladi zahtevajo dejstva. Naša odgovornost pa je, da jim zagotovimo prave odgovore.

Moramo vlagati, moramo zagotoviti gotovost, ponuditi priložnosti. Svet dela se spreminja in vzpostaviti moramo pogoje, pri katerih se bodo mladi prvi prilagodili na te spremembe, kar najbolje izkoristili novo tehnologijo in bodo deležni izobraževanja, ki bo ustrezalo novim potrebam.

Podvojiti moramo napore; mlade moramo postaviti v središče naših evropskih politik. Če ni prihodnosti za mlade, ni prihodnosti za celotno družbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE), v pisni obliki. – Glasoval sem za poročilo o novi strategiji za mlade, saj verjamem, da mladi predstavljajo prihodnost Evrope. Sedaj moramo ukrepati in zagotoviti, da bodo mladi kar najbolje pripravljeni na življenje, ki jih čaka in kar najbolje opremljeni za soočanje z izzivi.

Pozivam države članice, da resno obravnavajo novo strategijo za mlade in hitro izvedejo predlagane ukrepe. Strategija za mlade mora prispevati k osebnemu in poklicnemu razvoju vsakega mladega človeka v Evropi, s tem ko jim zagotavlja načine za učenje doma in v tujini, skozi formalno, neformalno učenje. Strategija mora mladim zagotavljati večje pristojnosti in povečati njihovo sodelovanje v družbi.

Nobena politika ne more resnično delovati brez medsektorskega izvajanja. Vsi ustrezni akterji v sektorjih morajo sodelovati, da bi pripomogli k uspehu strategije. Čeprav se v Evropi mladinska politika izvaja na nacionalni ravni, se moramo učiti drug od drugega in biti za vzor. Ključni korak za približevanje našim mladim državljanom je javno objavljanje nacionalnih poročil, prav tako pa tudi obojestransko učenje s pomočjo najboljših praks in morebitnih izzivov.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. (RO) Globalna gospodarska kriza je le eden izmed dejavnikov, ki prispevajo k spreminjajo navad in življenjskih razmer mladih v Evropi. To mora sprožiti alarm tako v državah članicah, kot tudi v celotni Evropski uniji.

V Evropi smo že nekaj časa priče staranju prebivalstva, skupaj z dramatičnimi posledicami, ki jih to ima za naša gospodarstva in sisteme socialnega varstva. Skrb vzbujajoče je, da se mladi vse kasneje poročajo ter imajo zelo pozno in vedno manj otrok. Istočasno jim niso zagotovljeni ustrezni pogoji za razvoj njihovih veščin in aktivno sodelovanje v družbi.

Izobraževanje, zaposlovanje, socialna vključenost in zdravje predstavljajo glavne skrbi mladih generacij, vendar pa predstavljajo izzive tudi za države članice. Prav zaradi tega sem glasoval za osnutek poročila, ki ga je pripravil gospod Papanikolaou. Trdno sem prepričan, da bodo spremembe, ki smo jih predlagali, pomembno prispevale k pripravi politik, namenjenih mladim, da bodo tako lahko neodvisno sprejemali odločitve in da bodo podprte njihove osebne pobude, enak dostop do izobraževanja za prikrajšane mlade in kasneje njihova vključenost na trg dela.

Verjamem, da je partnerstvo z mediji javnega obveščanja, namenjeno krepitvi profila evropskih programov in projektov za mlade, ključni dejavnik, ki nam bo pomagal uresničiti te cilje.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Strategija EU za mlade postaja vse pomembnejša in je nanjo treba gledati, kot na eno izmed prednostnih nalog politike EU, glede na to, da mladi predstavljajo 20 % celotnega prebivalstva. Cilji so jasni in opredeljeni in se nanašajo na tako pomembna področja, kot sta ustvarjanje več zaposlitvenih priložnosti ali spodbujanje mladih, da aktivneje sodelujejo v družbi. Mladi so ena izmed najranljivejših skupin v razmerah gospodarske in finančne krize, s katero se trenutno soočamo, skupaj s problemom staranja. Zato zagovarjam še večjo zavezanost mladinskim politikam na ravni EU. Zato sem glasoval, tako kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Trenutna kriza je še posebej prizadela mlade. Ob vse večji brezposelnosti mladih je pomembno, da izboljšamo možnosti za izobraževanje. Medtem, ko se na ravni EU še vedno pogovarjamo o spodbujanju, države članice že manjšajo izdatke pri financiranju univerz.

Če mladim res želimo pomagati, se moramo lotiti pojava „večnih pripravnikov“. Ti ukrepi so v najboljšem primeru namera, vendar pa glede na razmere v tem času krize, vsekakor ne zadostujejo, da bi lahko z njimi dejansko kaj dosegli. Zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za ta dokument, saj sem tudi sama del te mlajše generacije, ki oblikuje prihodnost EU in skrbi me takšna prihodnost, ki jo lahko pričakujem skupaj z ostalimi ljudmi moje generacije. Trenutno brezposelnost predstavlja enega izmed glavnih problemov, s katerimi se mladi soočajo v moji državi Litvi in drugih državah članicah EU, prav tako pa smo se že začeli sklicevati na današnje mlade, kot na izgubljeno generacijo tega obdobja. Drug problem predstavlja neskladnost izobraževalnega sistema s potrebami trga dela. Čeprav se strinjamo s sporočilom Komisije o strategiji EU za mlade, me skrbi, da tako, kot številne druge strategije, ki smo jih sprejeli, tudi ta ne bo nič več, kot le za uho prijetne izjave na papirju. Evropski parlament in ostale institucije EU, države članice moramo razumeti, da če danes ne bomo poskrbeli za mlade, se lahko zgodi, da nobena druga naša strategija, vključno z EU 2020, ne bo nikoli izvedena, saj ne bo nikogar več, da bi jo izvajal. Zato pozivam Komisijo, druge pristojne institucije in države članice, da kar se da hitro ukrepajo in poskrbijo, da bi ta strategija resnično zaživela.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki.(PL) Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta št. A7-0113/2010 glede poročila o „strategiji EU za mlade – vlaganje v mlade ter krepitev njihove vloge in položaja“ (2009/2159(INI)), saj je danes priprava strategije za mlade izjemno pomembna. Mladi del evropske družbe se sooča s številnimi izzivi, ki jih bo treba rešiti v bližnji prihodnosti. Gospodarska kriza in staranje družbe sta nedvomno pomembni in nujni vprašanje in ravno ti dve vprašanji najbolj skrbita tiste, ki bodo gradili prihodnost. Morali bi in dejansko moramo vzpostaviti enake možnosti in enak dostop za vse tiste, ki bodo čez nekaj let začeli s svojim odraslim življenjem, pa tudi za tiste, ki so s svojim odraslim življenjem začeli danes. Žal je veliko mladih in nadarjenih ljudi, ki so bili zaradi različnih razlogov zanemarjeni. Dati jim moramo še eno priložnost. Za gladek prehod na trg dela so ključnega pomena ukrepi, kot je finančna podpora za ljudi, ki so dokončani univerzitetno izobrazbo. Žal je stopnja brezposelnosti med mladimi visoka, prav tako pa ostajajo neenakosti na trgu dela. Vsekakor obstajajo še drugi problemi in ne samo tisti, ki sem jih navedel. Zato se popolnoma strinjam s poročevalcem, da „trenutno poročilo predstavlja dodaten korak k nenehnemu prizadevanju. Prizadevanju, ki je naša dolžnost. Neminljiva dolžnost do prihodnjih generacij.“ To se danes od nas pričakuje in to moramo danes tudi storiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Strinjam se s stališči, ki jih je izrazil gospod Papanikolaou. Priprava nove strategije EU za mlade je ključnega pomena. Glavni namen nove strategije za mlade mora biti učinkovitejša uporaba obstoječih instrumentov in spodbujanje znanja. Napredek je mogoč, če pozovemo vlade, da bolje sodelujejo pri tem vprašanju, ne glede na obstoječe razlike med nacionalnimi politikami, ki se nanašajo na mlade.

To je ključen dejavnik, ko govorimo o zagotavljanju spodbudne prihodnosti za prihodnje generacije evropskih državljanov. Gospodarska kriza močno vpliva na mlade in ogroža njihovo prihodnjo blaginjo. Na njihovo prihodnost bo močno vplivalo tudi starajoče se prebivalstvo. Glede na številne pritiske, ki so jim izpostavljeni mladi, je naša izhajajoča dolžnost, da jih podpremo z učinkovito strategijo za mlade, dejstvo, da za politike, ki so naklonjene mladim, velja načelo subsidiarnosti in dejstvo, da je sodelovanje držav članic na tem področju prostovoljno, sta ključnega pomena, da nova strategija odpravlja šibke točke prejšnje strategije in zagotavlja konkretne rezultate.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Mircea Paşcu (S&D), v pisni obliki. – Izobraževanje mladih ljudi je ključna naloga, saj če bo prišlo do napak in ne bodo pravočasno odpravljene, bodo vplivale na celotne generacije, prav tako pa se lahko zgodi, da se bodo ponavljale in s tem povzročile še dodatno poslabšanje. Težava z našimi „strategijami“ je v tem, da ko so izdelane, postanemo obsedeni z izvajanjem, pri tem pa zanemarjamo potrebo po rednem pregledu in prilagajanju teh strategij.

Trenutna strategija za mlade, izdelana pred trenutno krizo, se že sooča s številnimi izzivi: kako zaščititi mlade pred negativnim psihološkim vplivom trenutne krize; kako jih pripraviti na jutrišnji svet, ne na današnji; kako zagotoviti enake možnost za izobraževanje, ne glede na dohodek; kako ločiti „mobilnost“ od „bega možganov“; in kako uravnovesiti „virtualno povezovanje“ preko interneta z dejanskim povezovanjem in kolektivnim duhom prek kolektivnega delovanja.

Gre za „strateške“ izzive, za katere so potrebni „strateški“ ukrepi s strani nosilcev odločanja v vseh državah EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za poročilo, saj je njegov cilj spodbujati aktivno državljanstvo, socialno vključenost in solidarnost vseh mladih. V zvezi z mladinsko politiko, ki jo ureja subsidiarnost, moramo spodbujati države članice, da opredelijo skupne cilje in agende ter izboljšajo sodelovanje in izmenjavo dobrih praks. Gre za nujno zadevo, saj vemo, da v Evropi 1 od 4 petnajst letnikov ne zna ustrezno brati. Ko obravnavamo proračun 2011, sem zaskrbljena zaradi vrzeli med ambicijami poročila, o katerem smo pravkar glasovali, in 3,4 % zmanjšanjem proračuna za program „mladi v akciji“. Zakaj zmanjševati sredstva za program, ki je namenjen natanko razvoju občutka državljanstva, solidarnosti in strpnosti med mladimi Evropejci? Zato upam, da bo strategija 2020, ki temelji na pametnem, trajnostnem in vključevalnem gospodarstvu, pripeljala do ambicioznih finančnih zavez za izobraževanje in usposabljanje mladih, saj je v času sistemske krize srednjeročno preživetje EU odvisno od mladih, ki so izobraženi in sodelujejo v evropskem projektu.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki.(PL) Strategijo EU za mlade sem podprla popolnoma prepričana in z gotovostjo, da bo uspešna. Gre za eno izmed ključnih področji dela Odbora za kulturo in izobraževanje, v katerem sodelujem. Nujno moramo izboljšati razmere mladih ter njihove možnosti za izobraževanje in poklicno usposabljanje. V zvezi s tem so ključne tri zadeve.

1. Mladi v EU, pa tudi na Poljskem, dobro izkoriščajo programe EU, kot so Comenius, Erasmus in Leonardo da Vinci. Zato je zelo pomembno, da povečamo sredstva za te programe in jih obravnavamo kot podlago za razvoj večletne strategije EU za mlade. V prihodnje morajo biti ti progami deležji večje finančne podpore. Naložbe v izobraževanje mladih predstavljajo najboljšo možno porabo proračuna EU. Prav tako pozivam k izboljšanju in širšemu izvajanju programa Erasmus Mundus;

2. Kot socialdemokratka prav tako poudarjam potrebo po zagotovitvi enakih možnosti za mlade pri dostopu do izobraževanja. Ključnega pomena je, da zagotovimo finančno pomoč tistim, ki si ne morejo privoščiti popolnega terciarnega izobraževanja. Prav tako je pomembno, da pomagamo mladim tako, da jim olajšamo dostop do trga dela.

3. Glede na uveljavitev Lizbonske pogodbe želim opozoriti na dolžnost držav članic pri izvajanju strategije, ki vključuje spodbujanje mladih k sodelovanju v demokratičnem življenju, posebno pozornost do mladih športnikov in športnic ter pravno izvrševanje listine o temeljnih pravicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Poročilo, ki ga je sprejel Evropski parlament, je temeljita analiza večrazsežnostnega vprašanja mladih – vprašanje, za katerega se včasih zdi, da je premalo obravnavan ali odrinjeno v ozadje. Današnji mladi bodo ustvarili Evropo prihodnosti, zato moramo zagotoviti, da se ustrezno razvijejo, prav tako pa jim moramo pomagati pri kar najboljši izrabi možnosti, ki jih ponuja Unija. Mladi predstavljajo posebno vrsto dodane vrednosti – uvajajo svežino in inovativnost in lahko poskrbijo, da bo socialna vizija Evrope postala realnost, temelječa na strpnosti, raznolikosti in enakosti. Vprašanje mladih postane še pomembnejše v kontekstu trenutnih razmer – gospodarska kriza in demografski dejavniki v Evropi.

Mladi so ranljivejši na negativne vplive, ki jih prinašajo trenutne gospodarske razmere. Brezposelnost v tej skupini je skoraj dvakrat višja od celotne stopnje, finančne razmere, s katerimi se soočajo mladi, pa jih pogostokrat silijo, da opustijo izobraževanje, kar lahko vodi v revščino in izključenost.

Ob upoštevanju staranja prebivalstva, moramo poiskati instrumente, s katerimi bomo spodbudili mlade, da ustvarijo družine. To odločitev pogostokrat odlagajo zaradi neugodnih finančnih razmer, problemov pri iskanju zaposlitve ali potrebe po usklajevanju poklicnega z družinskim življenjem. Biti moramo konkretnejši in jasnejši pri vprašanju organiziranja in strukturah sodelovanja na področju mladih. Vprašanje mladih je zahtevno in ga je treba vključiti v številna področja politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE), v pisni obliki.(PL) Danes sprejeta resolucija, ki se nanaša na sporočilo Komisije o „strategiji EU za mlade“, nas usmerja v pravo smer na podlagi celostnega pristopa k problemom in potrebam mladih. Pričakujemo, da bo z upoštevanjem interesov mladih in prihodnjih generacij pri oblikovanju strategij politike na vseh političnih ravneh, mogoče zagotoviti učinkovito in gospodarno resolucijo o najbolj perečih vprašanjih. Še vedno prisotna visoka stopnja brezposelnosti v tej družbeni skupini kaže na primer na pomanjkanje strukturnih rešitev, kot so napake v izobraževalnih sistemih, v katerih se mladi izobražujejo ločeno od potreb trga dela.

Spodbujati moramo mlade, da aktivno sodelujejo v družbi, da so politično aktivni in jih spodbujati k podjetništvu. Vzpostaviti moramo pogoje, ki jim bodo omogočali ustvarjalnost na vseh področjih kulture in bodo spodbudili njihovo zanimanje za umetnost, znanost in nove tehnologije. Na drugi strani pa moramo mlade zaščititi pred diskriminacijo in izvajati kampanje, ki zagovarjajo okolju naklonjene zamisli, pri tem pa ne smemo pozabiti na boj proti zlorabam drog in drugim odvisnostim, za katere so mladi še posebej ranljivi. Zato sem danes z veseljem sprejela resolucijo, ki jo je pripravil gospod Papanikolaou.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) 96 milijonov Evropejcev, starih od 15 do 29 let, predstavlja približno 20 % prebivalstva Evropske unije. Stopnja brezposelnosti med mladimi je na začetku leta zaradi gospodarske krize dosegla 20 %, medtem ko je stopnja opustitve šolanja dosegla 17 %, vse to pa je še posebej prizadelo mlade na podeželju. Poleg tega pa mladi vse pogosteje prejemajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kar zmanjšuje njihove možnosti za finančno stabilnost in nakup stanovanja. Mladi ljudje predstavljajo našo prihodnost, zato bi jih morali močneje vključit v postopek sprejemanja odločitev na Evropski ravni. Ravno oni bi morali načrtovati skupaj z nami, prispevati k razvoju družbe, v kateri živimo. Pozivam Komisijo in države članice, da hitro sprejmejo posebno strategijo in ukrepe, s katerimi bodo lahko zagotovile večjo vključenost mladih v družbi. Ti ukrepi morajo vsebovati naslednje cilje: zagotavljanje nediskriminatornega dostopa do izobraževanja, ki omogoča mladim osvojiti veščine, potrebne za pridobitev zaposlitve, ki jim bo omogočila dostojno življenje, zagotavljanje dostopnih storitev otroškega varstva za lažje uravnavanje dela-življenja, zagotavljanje pomoči mladim pri vstopanju na trg dela in zagotavljanje socialnih stanovanj za mlade.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Globalna gospodarska kriza nas je vse močno prizadela. Najbolj žalostno je dejstvo, da so najhujši udarec doživeli tisti, od katerih je odvisna prihodnost. Zaradi Finančnega cunamija v zadnjih dveh letih je večina mladih brezposelnih ali podzaposlenih. Na podlagi tega poročila se je stopnja brezposelnosti med mladimi v večini držav članic EU skoraj podvojila v primerjavi s stopnjo brezposelnosti med z aktivnim prebivalstvom. Sedaj imamo možnost, da to krizo spremenimo v priložnost. To dolgujemo prihodnji generaciji Evropejcev.

V moji državi, Litvi, prav tako pa tudi v večini njenih sosed, je pomembno, da zaustavimo vse večji beg možganov usposobljenih delavcev. Kot nakazuje ime poročila, lahko to dosežemo z naložbami in zagotavljanjem možnosti. Izobrazba in zaposlovanje sta ključni področji z vidika naložb. Spodbuditi moramo lažji prehod med izobraževanjem in trgom dela. Vendar pa bo vpliv teh ključnih naložb omejen, če ne bomo našim mladim zagotovili možnosti. Mlade moramo spodbujati, da postanejo aktivnejši tako v družbi, kot tudi v politiki. Volilna udeležba med mladimi je v vzhodni Evropi zelo nizka. Zato moramo ponovno oživiti njihovo zanimanje za politični proces.

Civilna družba in ustrezne nevladne organizacije lahko podprejo interese EU, na primer projekt „moj glas“, pri katerem so se uporabljale napredne internetne tehnologije, je prispeval k politični ozaveščenosti mladih. Poleg tega moramo začeti s konstruktivnim dialogom z mladimi in mladinskimi organizacijami v Evropi, brez nepotrebne birokracije ali tehničnega žargona.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Podprl sem poročilo o evropski strategiji za mlade, saj verjamem, da bo v prihodnjih letih ključnega pomena za mlade pri iskanju zaposlitve za nedoločen čas. Ker je 5,5 milijona Evropejcev, mlajših od 25 let, brez dela, je jasno, da potrebujemo učinkovito strategijo za boj proti temu problemu.

Problem brezposelnosti mladih ni le posledica gospodarske krize; delodajalci iščejo ljudi s strokovnim znanjem. Popolnoma se strinjam s predlogom, da mora biti višje in visokošolsko izobraževanje učinkoviteje povezano s trgom dela. Sodelovanje med državami članicami je ključno za reševanje problema brezposelnosti mladih, ki lahko ima visoke družbene in gospodarske stroške.

 
  
  

Priporočilo za drugo obravnavo: Astrid Lulling (A7-0146/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Pomembno je bilo okrepiti zaščito samozaposlenih žensk. Poročilo gospe Lulling o enakem obravnavanju moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, predstavlja korak v to smer. Zagotavlja 14 tedenski porodniški dopust in socialno varnost za pomagajoče zakonce, kar prej ni bilo zagotovljeno. Evropski parlament ponovno zagotavlja zaščito žensk na delovnem mestu. Ker je takšno tudi moje stališče, sem glasovala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. (PT) Ob upoštevanju potrebe po razveljavitvi Direktive št. 86/613/EGS o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, ta predlagana sprememba predstavlja znaten korak naprej, tudi za položaj zakoncev samozaposlenih delavcev.

V zvezi s socialno zaščito se predlaga, da tam, kjer obstaja sistem socialne zaščite za samozaposlene delavce, države članice izvedejo potrebne ukrepe, da tudi zakoncem zagotovijo ugodnosti socialne zaščite v skladu z nacionalnim pravom. Čeprav socialna zaščita zakoncev ni obvezna, ta predlog predstavlja pomemben korak, saj v številnih državah članicah zakonci niso upravičeni do nobene socialne zaščite, obvezne ali prostovoljne.

Ta predlog vsebuje določbo za zaščito med nosečnostjo, čeprav ne za zakonce, ki pomagajo samozaposlenim osebam, v skladu s katero imajo toliko porodniškega dopusta, kot delavci, ki prejemajo plačo. Vendar pa bodo imeli pravico do ustreznega plačila, ki jim bo omogočilo, da prenehajo opravljati svoje dejavnosti za vsaj 14 tednov in/ali da zahtevajo začasno nadomestilo. Zaradi prej navedenih razlogov sem glasovala za ta predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Da bi bilo mogoče premagati gospodarsko recesijo, je zelo pomembno vlagati v kader in socialno infrastrukturo, ter tako moškim in ženskam zagotoviti pogoje, pod katerimi bodo lahko izkoristili vse možnosti, ki so jim na voljo. Evropska unija se je sedaj približala cilju lizbonske strategije o doseganju 60 % stopnje zaposlenosti za ženske do 2010, vendar pa je zaposlenost žensk v državah članicah zelo neenakomerna. Zato morajo Komisija in države članice izvesti učinkovite ukrepe za čimprejšnje izvajanje direktive o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost. Vprašanje zaščite med nosečnostjo za samozaposlene ženske in zakonce, ki jim pomagajo, ali zakonite partnerje, je zelo pomembno. Treba se je zavedati, da jim moramo zagotoviti olajšave, s katerimi bodo lahko prekinili z delom tako dolgo, da bodo varne med nosečnostjo in si bodo fizično opomogle po normalni nosečnosti, ter da bo ženskam odobreno nadomestilo za materinstvo ustrezno. Zato se še posebej strinjam z mnenjem poročevalke o predlogih pri tej drugi obravnavi direktive. V posvetovanjih Komisije o novi strategiji 2020 se premalo pozornosti namenja vprašanju enakosti spolov. Vprašanja, ki so povezana z enakostjo spolov, moramo okrepiti in jih vključiti v novo strategijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam sprejetje te direktive, ki v državah članicah vzpostavlja okvir za izvajanje načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, ali ki prispevajo k izvajanju takšne dejavnosti. Zmanjšan delež samozaposlenih žensk predstavlja neenakost, saj se zdi, da družinske odgovornosti negativno vplivajo na podjetništvo žensk v primerjavi z moškimi. Glede sodelovanja zakoncev, pomanjkanje socialne varnosti in nepriznavanje njihovega prispevka k družinskemu podjetju, nekaterim podjetjem zagotavlja nepošteno konkurenčno prednost in bi ta pobuda jamčila enake pogoje v Evropi. Nujno moramo sprejeti ukrepe za odpravo razlik med spoloma v podjetništvu, saj bo tako mogoče bolje usklajevati zasebno in poklicno življenje. Države članice pozivam, naj dejansko zagotovijo polno enakost moških in žensk v poklicnem življenju, da bi tako spodbujale podjetniške pobude med ženskami.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Direktiva z decembra 1986 se je izkazala za neučinkovito, saj je glede na poročila o uresničevanju dala precej nezadovoljive rezultate. Zato je nujno, da še naprej krepimo zaščito materinstva za samozaposlene ženske in zagotavljamo enako obravnavo žensk, ki delajo zase, vključno z zakonci, ki jim pomagajo.

V Evropi je 16 % aktivnega prebivalstva samozaposlenega, od tega je le ena tretjina žensk. Ta številka je nedvomno posledica številnih ovir, s katerimi se srečujejo poslovne ženske, nenazadnje tudi z vidika usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Čeprav direktiva iz leta 1986 ni uresničila ciljev, tudi trenutni predlog ni preveč ambiciozen.

Obžalovanja vredno je, da je bil potencial te direktive zmanjšan, da bi bilo mogoče v Svetu doseči politični kompromis. Kljub temu pa lahko nanjo gledamo kot na prvi korak k izboljšanju trenutnih razmer v zvezi s socialno zaščito samozaposlenih delavk in zakoncev, ki jim pomagajo. Določene so bile minimalne stopnje, v skladu s katerimi bo na ravni Unije prvič priznana pravica do nadomestila za čas porodniškega dopusta in bo tako mogoče prekiniti delo za vsaj 14 tednov.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Maria Corazza Bildt, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark, Anna Ibrisagic in Alf Svensson (PPE), v pisni obliki. – (SV) Švedska delegacija v skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) je včeraj (18. maja 2010) glasovala proti priporočilu za drugo obravnavo skupnega stališča Sveta v prvi obravnavi za sprejetje Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive 86/613/EGS (A7-0146/2010). Ključnega pomena je, da države članice s sodelovanjem zagotovijo enako obravnavanje moških in žensk, tako da bi več žensk bilo samozaposlenih. Na drugi stani pa menimo, da ni naloga EU, da sprejema odločitve o politiki enakosti spolov, ki imajo daljnosežen vpliv na javne finance držav članic. O tem se morajo odločati države članice same. Poleg tega ne verjamemo, da so ženske in moški obravnavani enako, če so ugodnosti in porodniški dopust zagotovljeni le samozaposlenim ženskam (ne pa tudi moškim), ko postanejo starši. Izpostaviti želimo dejstvo, da večja enakost v EU predstavlja enega izmed glavnih izzivov in enega izmed izzivov, pri katerem je Švedska lahko za vzor drugim državam članicam v Uniji. V času trenutne gospodarske krize je izjemno pomembno, da so samozaposleni deležni podpore in spodbude.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. (RO) Več kot dve leti je že minilo od takrat, ko smo obravnavali poročilo o razmerah žensk na podeželju in smo pozvali k izvedbi potrebnih posodobitev zakonodaje o socialni zaščiti. Svet pa bo sedaj predložil novo vrsto direktive, katere področje uporabe je omejeno le na kmetijstvo. Mislim, da ni nobenega razloga za takšno omejitev. Razmere žensk na podeželju so zelo težke, predvsem v novih državah članicah in s tem se moramo nenehno in aktivno ukvarjati. Vendar pa, ko govorimo o samozaposlovanju, ne smemo spregledati tistih, ki imajo redno zaposlitev v domači obrti, trgovini, malih in srednje velikih podjetjih ter v svobodnih poklicih.

Poleg tega menim, da se je treba izogniti tistim določbam, ki jih je predlagal Svet, ki bi državam članicam omogočale, da omejijo dostop do programov socialne zaščite. Direktiva, v skladu z načeli sorazmernosti in subsidiarnosti, v spremenjeni obliki, ki jo predlaga Parlament, zagotavlja potreben okvir, s katerim bo mogoče zmanjšati odstopanja med samozaposlenimi moškimi in ženskami. S tega vidika verjamem, da sta na eni strani varstvo med nosečnostjo, na podlagi upravičenosti do najmanj 14-tedenskega dopusta, in nadomestilo za čas porodniškega dopusta, ključnega pomena. Na drugi strani pa je prav tako pomembna pravica, da zakonci ali življenjski partnerji zakonito ustanovijo podjetje.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot vztrajni zagovornik človekovih pravic in načela enakosti ne želim spodkopavati pobud, katerih cilj je zaščita pravic žensk na trgu dela, kot v primeru tega poročila moje drage kolegice gospe Lulling. Kot sem že povedal „morajo biti moški in ženske obravnavani pošteno, pri čemer morajo imeti enake pravice, hkrati pa morajo biti upoštevane njihove potrebe“. Za ženske je to še posebej pomembno na področjih, kot so pomoč pri materinstvu, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja … ’.

Zato pozdravljam dejstvo, da sem v tem poročilu, poleg drugega, našel tudi skrb za porodniško varstvo samozaposlenih delavk. Prav tako pa sem tudi oster zagovornik načela subsidiarnosti in prepričan sem, da mora veliko obravnavanih tem ostati v pristojnosti držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam prizadevanja Evropskega parlamenta za krepitev mehanizmov socialne pravičnosti in enakosti spolov v Evropski uniji. Zagotavljane enake obravnave za samozaposlene moške in ženske – predvsem pri dostopu do mehanizmov socialne zaščite, še posebej pa do tistih, ki se nanašajo na materinstvo – ni le neizpodbitno načelo civiliziranega sveta, pa tudi Evrope, ki nase gleda kot na kulturno in socialno razvito, ampak postaja vse bolj pereče in očitno v tem dolgem obdobju gospodarske in socialne krize. Izpostaviti želim našo skrb, da je treba odpraviti razlike pri obravnavi med različnimi področji dejavnosti zaradi dobro poznanih dogodkov na ravni organizacije ter orodij in mehanizmov dela ali proizvodnje. Delavci morajo imeti enaka merila za dostop do javnih sistemov za socialno zaščito, predvsem glede prispevkov in pravic. Prav tako želim izpostaviti, da bo to priporočilo vsekakor okrepilo pobude za podjetništvo žensk. Evropsko gospodarstvo bo zaradi močnejšega in splošnejšega sodelovanja žensk še veliko pridobilo in doživelo velik napredek.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Sprejetje tega poročila pozdravljam kot oseba, ki je še posebej občutljiva na vprašanja enakosti spolov in enakosti na splošno, vključno z enakostjo pri socialnih pravicah. Zame je temeljnega pomena, da države članice zagotovijo socialno zaščito za samozaposlene ženske in zakonce, ki jim pomagajo in da mora ta pravica biti enakovredna pravici redno zaposleni žensk. Ta ukrep je namenjen spodbujanju podjetništva pri ženskah v Evropi, ki je še vedno premalo prisoten; predvsem pa omogoča ženskam, da so deležne enakih ugodnosti pri porodniškem dopusti, kot ženske v drugih poklicih. Porodniški dopust mora biti zagotovljen v vseh državah članicah in za vse ženske, ne glede na njihovo zaposlitev. Ker za ta ukrep velja načelo subsidiarnosti, upajmo, da bodo države članice storile vse, kar je potrebno, da bodo lahko ti moški in ženske kar se da hitro in enostavno uskladili poklicno in družinsko življenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Lívia Járóka (PPE), v pisni obliki. – (HU) Kolegici poslanki Astrid Lulling želim čestitati, ker je bilo njeno poročilo sprejeto, poročilo, ki predstavlja pomemben korak naprej k reševanju izjemo dolgotrajnega problema. Razmer zakoncev in življenjskih partnerjev samozaposlenih delavcev – , ki prispevajo k opravljanju dejavnosti in zaslužku podjetja, ne da bi imeli status zaposlenega ali poslovnega partnerja – v direktivi Sveta iz leta 1986 ni bilo mogoče zadovoljivo obravnavati. Zato je bil čas za razveljavitev zgoraj omenjene zakonodaje in za pripravo nove direktive, v kateri je priznano delo zakoncev, ki pomagajo, in jih z vidika socialne varnosti izenačuje s samozaposlenimi delavci.

Poleg tega gre za pomemben dosežek poročevalke in Evropskega parlamenta, v primerjavi s prvotnim priporočilom Sveta, da področje uporabe ni več omejeno izključno na dejavnosti zaposlenih v kmetijskem sektorju, ki ustvarjajo dohodek, saj ta ciljna skupina prav tako dela na primer v malih in srednje velikih podjetjih, ali v trgovini, kjer predstavljajo večinski delež. Čeprav Svet ni sprejel nekaterih pomembnih priporočil, ki sta jih pripravila poročevalka in Parlament – prepuščanje zagotavljanja enake socialne zaščite za zakonce in življenjske partnerje državam članicam in dopuščanje državam članicam, da ohranjajo strožje predpise glede nekaterih programov ali ravni socialne zaščite – , osnutek direktive kot celota kljub temu predstavlja pomemben napredek.

 
  
MPphoto
 
 

  Barbara Matera (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Pozdravljam odobritev predloga o direktivi o izvajanju novega pravila enake obravnave za moške in ženske, ki so samozaposleni. Evropski parlament je končno izrazil mnenje o uporabi tega načela, ki je tako simbolnega pomena za socialni in gospodarski napredek!

Ob upoštevanju državnih pravic, verjamem da ni dovolj le oblikovati minimalne standarde zaščite za samozaposlene ženske-matere, kot tudi za zakonce, ki jim pomagajo in priznane življenjske partnerje, ampak tudi izenačiti njihov obseg zaščite z obsegom zaščite žensk-mater, ki so zaposlene, v primerjavi s samozaposlenimi.

Upati je, da bo deklaraciji teh pravic sledilo tudi njihovo upoštevanje in da bodo države članice izvedle ustrezne ukrepe, predvsem za zaščito samozaposlenih žensk in parterjev, ki jim pomagajo, v času nosečnosti in materinstva. Boriti se moramo proti diskriminaciji na delovnem mestu v vseh njenih oblikah, da bi tako podprli emancipacijo žensk, pa tudi moških.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Predlog Komisije skuša zagotoviti enako obravnavo za samozaposlene ženske in moške. Zato gledam na sprejetje tega besedila kot na pomemben in zelo pozitiven korak pri približevanju k trenutni evropski zakonodaji za zaposlene delavce, saj so temeljne pravice enakosti in socialne zaščite že zaščitene, predlagane spremembe prvotnega besedila pa gredo v smeri splošnega izboljšanja na področju zaščite zakoncev samozaposlenih delavcev, predvsem v zvezi z nadomestilom za materinstvo za samozaposlene ženske in zakonce ali priznane partnerje samozaposlenih delavcev. Zato sem glasoval, tako kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to poročilo, ne samo zaradi tega, ker je pomembno in ker bo po mojem mnenju vplivalo na milijone državljanov EU. Poznam zelo veliko umetnikov, odvetnikov in drugih ljudi, ki so samozaposleni in vem, da jim pri delu zelo velikokrat pomagajo družinski člani, običajno žena ali otroci. Dejstvo, da bodo sedaj imeli pravico do socialne zaščite, bo nedvomno izboljšalo njihov materialni položaj, moralo in predanost delu. To je še posebej pomembno za Litvo, saj sedaj, ko je kriza močno prizadela baltske države, materialni položaj številnih družin že meji na revščino.

Ne moremo več stati ob strani in gledati, kako se samozaposlenim ženskam in moškim z družinami dogaja krivica. Sprejetje tega poročila je jasno sporočilo vladam držav članic EU, da podprejo zakonce samozaposlenih, da jim zagotovijo pravico do pokojnine, plačanega dopusta, porodniškega ali očetovskega dopusta in jim pomagajo pri ponovnem vstopanju na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Izraziti želim podporo poročilu gospe Lulling. Predlog je potreben zaradi velike razlike med spoloma, ki še vedno obstaja v sektorju samozaposlenih in ki lahko postane še izrazitejša. Predlog prav tako predpostavlja, da mora biti socialna zaščita zagotovljena zakoncem, ki pomagajo, in ki pogostokrat znatno prispevajo k podjetju samozaposlenih delavcev, pa vendar v številnih državah članicah nimajo popolnoma nobene zaščite.

Predlog, katerega namen je zagotoviti pobude, s katerimi bi ženske dobile dostop do trga dela in pomagati v boju proti neprijavljenemu zaposlovanju, v trenutno zakonodajo Skupnosti vnaša tri spremembe: opredelitev „zakonca, ki pomaga“ je spremenjena in vključuje tudi pare, ki niso poročeni, a njihovo zvezo priznava nacionalno pravo; samozaposlenim ženskam in zakoncem, ki jim pomagajo, podeljuje pravico, da na zahtevo pridobijo plačan porodniški dopust, ki traja vsaj 14 tednov. Tudi zakoncu, ki pomaga, je na zahtevo zagotovljena pravica do sistema socialne zaščite.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za to poročilo, saj verjamem, da je sprejetje te direktive na ravni Evropske unije izjemnega pomena, glede na trenutno gospodarsko in finančno krizo, ki jo doživljamo. Ob upoštevanju dejstva, da v večini držav članic, zakonci, ki pomagajo, niso upravičeni do ugodnosti socialne zaščite svojih zakoncev, sem prepričana, da bi v primeru, ko države članice od samozaposlenih zahtevajo, da se vključijo v sistem socialne zaščite, to moralo biti obvezno tudi za njihove zakonce, ki jim pomagajo in življenjske partnerje.

Stališče Sveta je obžalovanja vredno, saj ne sprejema, da bi morala biti tudi za zakonce in življenjske partnerje, ki samozaposlenim delavcem pomagajo, obvezna vključitev v sisteme socialne zaščite v tistih državah, v katerih jim je v skladu z nacionalno zakonodajo priznan ta status. Ker velika večina ni članov takšnih sistemov, se ne zavedajo ugodnosti, ki jih zagotavljajo sistemi socialne zaščite, ki pokrivajo bolezni, invalidnost in starost.

Kot poročevalka v senci za skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, sem podprla stališče, da morajo biti samozaposlene ženske, zakonci in življenjski partnerji, ki se odločijo za otroka, deležni socialne zaščite in plačanega dopusta ter jim ne sme biti onemogočeno pridobivanje otroškega dodatka, kot to počne romunska vlada.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Zelo me veseli dejstvo, da je Evropski parlament danes sprejel stališče o drugi obravnavi direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive št. 86/613/EGS.

Ženske imajo ključno vlogo pri ohranjanju podjetij, v katerih so samozaposlene, kot lastnice in zakonci, ki pomagajo ali življenjske partnerice. Odločitev Parlamenta o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost in njihovih zakoncev pozdravljam kot pomemben del zakonodaje EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Marina Yannakoudakis (ECR), v pisni obliki. – Skupina ECR močno podpira prizadevanja za odpravo razlik med spoloma pri samozaposlenih delavcih in njihovih partnerjih. Podpiramo cilj poročila, saj želimo, da bi vse države EU zagotavljale podporo in socialno zaščito samozaposlenim delavkam. Vendar pa nasprotujemo temu, da bi bila ta zakonodaja uveljavljena na ravni EU. Skupina ECR je vedno zagovarjala načelo subsidiarnosti in trdno verjame, da morajo države članice prevzeti vodilno vlogo pri vzpostavljanju in izvajanju zakonodaje na področju zaposlovanja in socialne politike. Zaradi tega se je skupina ECR vzdržala glasovanja o spremembah 1-17.

 
  
  

Poročilo: Toine Manders (A7-0122/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Danes je Parlament ponovil potrebo po zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov v EU in pomembnost uskladitve predpisov, ki se nanašajo na označevanje tekstilnih izdelkov, ki mora biti obvezno za vsa oblačila, ki se prodajajo v Evropi. Izvajanje prihodnjih predpisov o imenovanju tekstilnih izdelkov, kot tudi oznak materialov, bo poenostavilo obstoječ regulativni okvir, ki bo tako postal pregleden, jasen in bo potrošnikom ter malim in srednje velikim podjetjem v pomoč.

Potrošniki bodo lahko na podlagi oznak sprejemali premišljene odločitve ob nakupu izdelkov, tudi na podlagi etičnih vidikov, kot so zdravje, pomisleki glede okoljskega vpliva, človekovih pravic ter plačila in pogojev delavcev, ki so zaposleni v proizvodni tekstilnih izdelkov. Prav tako pa bodo lahko mala in srednje velika podjetja v tekstilni industriji na splošno lahko zaščitila kakovost, kroj in inovacije na področju svojih izdelkov, zaradi česar bodo konkurenčnejša, ne le na Evropskem trgu, ampak tudi v svetu. Z oznako „izdelano v“ potrošniki ne bi pridobili le dodatnih informacij o značilnostih izdelka, ampak bi to tudi pomagalo okrepiti gospodarstvo zaradi razvoja novih izdelkov v številnih sektorjih, spodbujati zaposlovanje in podporo boju proti ponarejanju v zvezi z izdelki iz tretjih držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) V tej dobi globalizacije, ko izdelki vse pogosteje prihajajo iz mednarodnih montažnih linij, je vse težje prepoznati njihovo „nacionalnost“. Vzporedno s tem pojavom potrošniki želijo opravljati nakupe ob polnem poznavanju dejstev, ter včasih dajejo prednost izdelkom, ki prihajajo iz držav z visokimi standardi kakovosti ali socialnimi in okoljskimi standardi. V tem kontekstu sem se odločila, da bom glasovala za to poročilo, saj predlaga, da bi postalo označevanje države porekla obvezno. To je ključna informacija, ki jo je potrošniku vedno treba zagotoviti. Prav tako podpiram zamisel Evropske komisije, ki bo čez dve leti pripravila poročilo, ali pa celo zakonodajni predlog, namenjen usklajevanju oznak tekstilnih izdelkov. Zakaj se sistemi velikosti in številne druge, prav tako pomembne informacije, glede na dejstvo, da skupni trg delimo že več desetletij, še vedno razlikujejo v posameznih državah članicah?

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to resolucijo, saj verjamem, da bo zagotovila večjo preglednost tako proizvajalcem tekstila, kot tudi potrošnikom. Pozdravljam izbrano obliko resolucije, ki združuje različne trenutno veljavne direktive, kar bo zmanjšalo upravno obremenitev za države članice pri prenosu tehničnih prilagoditev v nacionalno zakonodajo, vedno ko bo na seznam dodano ime novega vlakna. Verjamem, da je čas, ko moramo začeti obravnavati revizijo sistema označevanja tekstila, ki ne bi predstavljal dodatne obremenitve za proizvajalce ter bi ga potrošniki jasno razumeli in sprejeli. Zato sem podprl v uredbi sprejete predloge, da mora poročilo Evropske komisije pokrivati takšna vprašanja, kot so vseevropski sistem enotnega označevanja velikosti za oblačila in obutev, navedbo vseh morebitnih alergenov ali nevarnih snovi in vprašanja ekološkega in socialnega označevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Ne glede na to, kako presenetljivo se zdi, fraza „izdelano v“, ki jo najdemo na številnih oznakah oblačil, danes ni obvezna, njena uporaba pa se med posameznimi državami članicami močno razlikuje. Po preučitvi predloga Komisije o urejanju datuma, ko pride novo vlakno na trg, smo ga uporabili za odpravo tega problema z označevanjem. Zaradi pomanjkanja evropske zakonodaje obstaja tveganje, da se bodo pojavili izdelki, ki so bili proizvedeni v tretjih državah, ki pa so opremljeni z oznakami, iz katerih izhaja, da so bili izdelani v Evropi. Poročilo prav tako poziva Komisijo, da razmisli o označevanju, ki bo strankam zagotavljalo informacije o socialnih in okoljskih pogojih izdelave izdelkov, ki jih kupijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Čestitam poročevalcu gospodu Mandersu za trdo delo pri pripravi treh zapletenih direktiv. To poročilo poenostavlja obstoječi regulativni okvir s tem, ko na primer zagotavlja hitro prodajo novih vlaken na trgu. Za naša mala in srednje velika podjetja to pomeni prihranek pri upravnih stroških in hitrejši dobiček od prodaje novih vlaken. Ti ukrepi spodbujajo inovacije, element, ki je – po mojem mnenju – ključnega pomena za evropska podjetja. Le z inovativnimi in visoko kakovostnimi izdelki lahko premagamo hudo svetovno konkurenco in izidemo iz te težavne krize.

Besedilo ščiti tudi potrošnike, katerih interesi – to želim poudariti – so ključnega pomena za naše politike. Sprejeta pravila bodo zagotavljala jasnejše in preglednejše predpise za evropske državljane, prav tako pa bodo zaradi njih lahko hitreje prišli do inovativnih izdelkov. Poleg tega bo bolje zaščiteno javno zdravje: podrobnejše označevanje bo državljanom zagotovilo informacije o izvoru prediva in povezanih izdelkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam predlog uredbe, ki skuša poenostaviti in izboljšati trenutno veljavni zakonodajni okvir, z namenom spodbujanja inovacij v sektorju tekstila in oblačil, hkrati pa bo uporabnikom vlaken in potrošnikom omogočil hitrejši dostop do inovativnih izdelkov. Vprašanje poenostavitve je ključnega pomena za spodbujanje inovativnosti v evropski uniji in povečanje obsega informacij, ki jih prejmejo potrošniki. Prav tako je treba najti alternativno zakonodajo, ki je manj obremenjujoča z vidika postopkov in stroškov pri prenosu direktiv v lokalno zakonodajo. Skrajšanje časa med predložitvijo in izvedbo ter možnost dajanja izdelka na trg, bo pozitivno vplivalo na industrijo, kar pomeni prihranek pri upravnih stroških, izdelki pa bodo verjetno prej prišli na trg, kar bo povečalo dobiček.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) V sektorju tekstila smo končno sprejeli uredbe „izdelano v“. Parlament je na glasovanju že leta 2005 podprl predlog uredbe Sveta o označevanju države porekla nekaterih izdelkov, uvoženih iz tretjih držav, vendar je Svet ta postopek zaustavil. Ker ni šlo za postopek soodločanja, proti nasprotovanju nekaterih nacionalnih vlad ni bilo mogoče ukrepati.

To današnje glasovanje pa predstavlja močno politično sporočilo Parlamenta, ki zastopa evropske državljane in sedaj odločno poziva Svet, da sprejeme te predpise. Temu cilju smo danes bližje, prav tako pa je v skladu s cilji Lizbonske pogodbe.

To je res šele prva obravnava glasovanja, vendar predstavlja pomemben rezultat, posledico napornega dela v zadnjih mesecih s kolegi iz drugih nacionalnih delegacij in drugih političnih skupin. Ta nova uredba ščiti evropske potrošnike, ki želijo poznati poreklo tekstilnih izdelkov, ter mala in srednje velika podjetja, ki jih izdelujejo v državah članicah. To na primer pomeni, da ne bomo mogli več navajati, da je bil izdelek „izdelan v“ državi članici, če ga je bilo v resnici tu narejenega le 25 %; danes mora biti „izdelanega v “ državi vsaj 50 % izdelka.

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek, Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki.(SV) Na splošno podpiramo poročilo našega kolega gospoda Mandersa o tekstilnih imenih in povezanemu označevanju tekstilnih izdelkov. Zato smo zelo kritični do obveznega označevanja porekla, saj smo prepričani, da bi to pomenilo višje cene za potrošnike v Evropi, skupaj s slabšimi pogoji in višji stroški, predvsem za mala in srednje velika podjetja. Verjamemo v prosto trgovino, zato smo prepričani, da ne smemo vzpostavljati večjih tehničnih ovir za trgovino z nepotrebnim urejanjem. Namesto tega podpiramo sistem prostovoljnega označevanja, ki temelji na zahtevi potrošnikov o označevanju porekla.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) 30. januarja 2009 je Komisija sprejela predlog o novi uredbi o tekstilnih imenih in s tem povezanim označevanjem tekstilnih izdelkov. Predlog vso obstoječo zakonodajo o tekstilnih imenih in s tem povezanim označevanjem tekstilnih izdelkov združuje v en sam predpis. Glede na besede poročevalca je revizija „v bistvu tehnični postopek brez velikih političnih posledic“.

Vemo pa, da je treba zaradi konkurenčnosti, s katero se soočajo evropska tekstilna podjetja – predvsem zaradi izdelkov iz Kitajske – izvesti temeljne ukrepe glede označevanja v prihodnje, kar mora biti od sedaj naprej tudi naloga Komisije. Zaradi izzivov, s katerimi se danes sooča Evropska unija, je treba izboljšati in okrepiti trg, hkrati pa si je treba prizadevati za odpravo ovir, ki preprečujejo, da bi to bilo mogoče v celoti uresničiti. Uskladitev in poenostavitev standardov, ki se nanašajo na tekstilna imena, ustrezata temu cilju, saj pojasnjujeta informacije, ki so zagotovljene potrošnikom, s tem pa prispevata k večji konkurenčnosti sektorja.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Možnost pravilnega identificiranja kje in kako je bi proizveden izdelek in iz česa je dejansko narejen, predstavlja temeljno pravico potrošnikov, da bi bilo mogoče zagotoviti njihovo zaupanje in zaščititi njihove pravice; prav tako pa uvaja pomemben dejavnik pri spodbujanju poštene konkurence na globalnem trgu tekstila. V tem kontekstu bo standardizacija označevanja tekstilnih izdelkov ugodno vplivala na konkurenčnost evropske, predvsem pa portugalske industrije tekstila in oblačil. Poudariti želim potrebo po usklajenih pravilih glede označevanja porekla tekstilnih izdelkov, uvoženih iz držav, ki niso članice EU, ter natančnih merilih za uporabo oznake porekla „izdelano v“ za izdelke, proizvedene v Uniji, kot tudi glede socialnega označevanja, da bi tako stranke bile seznanjene z upoštevanjem zdravstvenih in varstvenih standardov ter človekovih pravic. Za pomembno štejem tudi ekološko označevanje, ki se nanaša na prijaznost okolju in trajnostno proizvodnjo tekstilnih izdelkov. Tudi uvedba teh jasnejših in preglednejših pravil označevanja – , ki vključuje informacije o netekstilnih sestavinah živalskega izvora – bo izboljšala sposobnost potrošnikov, da razlikujejo med izdelki in njihovo kakovostjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Za to poročilo smo glasovali zaradi njegovega glavnega namena, ki zagovarja oznake porekla in obravnava zaščito pravic potrošnikov, delavcev in proizvodnje industrije tekstila in oblačil v naših državah. Ne strinjamo pa se z nekaterimi podrobnostmi o označevanju in sicer s preveč podrobno vsebino glede vlaken, predvsem ko gre za mala in srednje velika podjetja, ker bi to pomenilo višje stroške.

Čeprav smo na splošno glasovali za, poročilo predlaga podrobnosti, s katerimi se ne strinjamo. Trdimo, da ga je treba popraviti ali pa mora vsebovati vsaj določbe za ukrepe pomoči, ki bi mala in srednje velika podjetja ščitila pred problemi.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Označevanje porekla izdelkov je pomembno, saj potrošniki tako poznajo točen izvor izdelka, ki ga kupijo. Označevanje nekaterih izdelkov, da izvirajo iz EU, če so v državi EU le pakirani, medtem ko so ostale faze njihove proizvodnje izvedene v državah, ki niso članice EU, ni pravilno. Novi sprejeti predpisi bodo prispevali k večji preglednosti mednarodne trgovine, prav tako pa bodo zaradi njih stvari za potrošnike jasnejše. Zato sem glasoval, tako kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Ekološka oznaka ponovno obljublja nekaj povsem drugega, kot pa dejansko zagotavlja – spomnimo se le škandala „ekološkega bombaža“ ali nedavnih polomov z biološkimi kemikalijami. Prvič, še dodatno vnaša zmedo na področje oznak in etiket na tem ekološkem trgu – , ki bi ga EU lahko enkrat za vselej razumno standardizirala, nekaj kar običajno rada počne – in drugič, skrajni čas je, da je EU sprejela gensko spremenjen bombaž. Če čakamo na študije morebitnih vplivov škodljivih snovi, potem bi morale oznake v tem vmesnem času vsaj navajati, da izdelki vsebujejo gensko spremenjen bombaž.

Prav tako je skrajni čas, da EU poskrbi za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID). Elektronskih oznak ne moremo nanašati na tekstilne izdelke, ne da bi vpleteni za to vedeli; še vedno nimamo ustreznih pravil označevanja. Če bodo pešci postali vidni s pomočjo oblačil, opremljenih z RFID, bo mogoče ljudi nenehno nadzirati. Ker poročilo to tudi omenja, sem ga na glasovanju podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristiana Muscardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Podpiram poročilo gospoda Mandersa o označevanju porekla tekstilnih izdelkov, saj rešuje problem, ki že dolgo ogroža svobodno odločanje naših potrošnikov. Oznake porekla so ključne za zagotavljanje preglednosti, varnosti in informacij evropskim državljanom, istočasno pa dajejo našim podjetnikom jasna, skupna pravila.

Vendar pa ostaja odprt problem glede tekstilnih izdelkov, ki prihajajo iz tretjih držav, naših trgovinskih partneric. Zato pozivam kolege poslance, da podprejo uredbo o označevanju porekla, obravnavano v Odboru za mednarodno trgovino. To bo zaščitilo naše potrošnike in podjetja, ne le v zvezi s tekstilnimi izdelki in oblačili, ampak tudi v zvezi s sektorji, ki so občutljivi na rast evropskega gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Evropska tekstilna industrija se je na velike gospodarske izzive v zadnjih letih odzvala z zahtevnim preoblikovanjem, posodabljanjem in tehnološkimi inovacijami. Evropska podjetja so izboljšala svoj položaj na globalnem trgu, s tem ko so se osredotočila na konkurenčne prednosti, kot so kakovost, oblika in tehnološke inovacije pri teh izdelkih z najvišjo dodano vrednostjo. Evropska industrija ima v svetu ključno vlogo pri razvoju novih izdelkov, visoko tehnološkega in netkanega tekstila za nove načine uporabe in izdelkov za čiščenje, avtomobilsko industrijo ali medicinski sektor.

Pozdravljam predlog Komisije o urejanju, saj verjamem, da poenostavlja obstoječi regulativni okvir za razvoj in rast novih vlaken in ima potencial za spodbujanje inovacij v sektorjih tekstila in oblačil, istočasno pa uporabnikom vlaken in potrošnikom omogoča, da prej pridejo do inovativnih izdelkov.

Na koncu bom izrazil popolno podporo uredbi „izdelano v“, saj verjamem, da je to ključnega pomena pri zagotavljanju, da bodo potrošniki imeli ustrezne informacije o sestavi in poreklu izdelkov, ki jih kupujejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – V stranki zelenih smo se vzdržali na končnem glasovanju o tem poročilu, predvsem zaradi tega, ker so bile sprejete nekatere spremembe, ki so jih predlagali PPE, liberalci in EFD. Če povzamemo, gredo vse te spremembe v smeri razširitvi določb „izdelano v“.

 
  
MPphoto
 
 

  Tokia Saïfi (PPE), v pisni obliki. – (FR) Sprememb v poročilu gospoda Mandersa o tekstilnih imenih in povezanemu označevanju tekstilnih izdelkov v zvezi z „izdelano v“ (47/49, 48, 12 in 67) nisem podprla. Te spremembe, katerih namen je uveljaviti označevanje porekla za tekstilne izdelke, uvožene iz tretjih držav (z izjemo Turčije in držav članic EGP) ali natančno urejati pogoje prostovoljnega označevanja porekla tekstilnih izdelkov, izdelanih v Evropi s to uredbo, bi ogrozile sprejetje te pomembne zakonodaje v razumnem časovnem roku. Predlog za uredbo o označevanju porekla, ki ga je predlagala Evropska komisija, je še vedno v obravnavi v Svetu, prav tako pa mora Odbor za mednarodno trgovino o njem pripraviti poročilo.

Ne nasprotujem preglednosti in sledljivosti izdelkov, ki bi bili v korist potrošnikov. Vendar pa smo kot poslanci v Evropskem parlamentu dolžni spoštovati nekatere regulativne okvire. Po mojem mnenju bi morali, preden sprejmemo obvezno navajanje „izdelano v“ na oznakah oblačil, ki se prodajajo v Evropi, zagotoviti, da bo osnutek uredbe o označevanju „izdelano v“ vključeval vsa potrebna zagotovila, predvsem glede metode izvajanja.

 
  
  

Poročilo: Vital Moreira (A7-0058/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – Podprl sem ta dokument. Odnosi med EU in Ukrajino so bili vedno zelo tesni in so temeljili na konstruktivnem dialogu. Tako kot gospodarstva v državah članicah EU, je tudi ukrajinsko gospodarstvo prizadela mednarodna finančna kriza, ki je povzročila dramatičen upad proizvodnje, poslabšanje davčnega položaja in povečano potrebo po zunanjem financiranju. Makrofinančna pomoč Unije v višini 500 milijonov EUR ne bi smela le dopolnjevati programov in virov MDS in Svetovne banke, temveč bi morala zagotoviti dodano vrednost sodelovanja Evropske unije. Vendar pa makrofinančna pomoč Unije lahko prispeva h gospodarski stabilizaciji v Ukrajini le, če glavne politične sile zagotovijo politično stabilnost v državi in dosežejo široko soglasje glede strogega izvajanja potrebnih strukturnih reform.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Makrofinančna pomoč Ukrajini je v tem času še posebej pomembna. Ta pomoč lahko poveča vpliv EU na oblikovanje ukrajinske politike in pomaga Ukrajini, da premaga trenutno globoko gospodarsko krizo. Finančna pomoč Skupnosti kaže, da je Ukrajina strateško pomembna, kot morebitna država kandidatka za vstop v EU. Večletni sporazum o financiranju (MFA) bi bil zagotovljen v času, ko EU prav tako pomaga mobilizirati finance za preoblikovanje ukrajinskega energetskega sektorja. Komisija in druge vključene institucije sodelujejo pri pripravi paketa pomoči ukrajinskim oblastem, namenjenega pomoči pri razvoju trajnostne rešitve za srednjeročne ukrajinske obveznosti pri prenosu in plačilu plina. Čeprav ni predvideno, da bi predlagan MFA bil neposredno povezan s paketom, bi pripomogel k gospodarski stabilizaciji in reformam v Ukrajini. Strinjam se s to odločitvijo o zagotovitvi izjemnega MFA Ukrajini. Brez pomoči se Ukrajina ne bi bila sposobna popolnoma vključiti na številna področja gospodarstva in doseči svojih ciljev.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Ukrajina sedaj plačuje ceno za hudo gospodarsko krizo, kot tudi za trajajočo politično nestabilnost, ki sta oblastem v Kijevu omogočili, da odlašajo pri izvajanju obveznosti, ki so jih dali mednarodnim finančnim institucijam. Pomembno je, da Evropska unija sodeluje pri zagotavljanju pomoči svojim sosedam na vzhodni meji v času, ko se socialne razmere poslabšujejo zaradi pomanjkanja denarnih tokov, potrebnih za delovanje vseh držav.

Ukrajina potrebuje stabilnost. Posojilo, ki ga je odobrila Evropska komisija, z odobritvijo zakonodaje Skupnosti, prav tako potrjuje, da Kijev predstavlja kandidata za pristop. Vendar pa se mora Evropska komisija od sedaj naprej osredotočiti na mehanizme za spremljanje porabe posojila, odobrenega Kijevu.

Poleg tega mora Evropska unija pozvati Ukrajino, da se bolj odločno spoprime s ključnimi reformami, ki ji bodo pomagale vzpostaviti pravno državo. Prehod Ukrajine od gospodarstva, ki ga usmerja država na tržno gospodarstvo je boleč in težek proces, predvsem za njene prebivalce. Ta gospodarski prehod mora biti podprt s prizadevanji, namenjenim institucionalni reformi. Ukrajina se mora spoprijeti na obeh frontah, ne glede na to, kako težko je to v tem trenutku.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam sprejetje zakonodajne resolucije, ki zagotavlja pomoč v obliki makrofinanciranja Ukrajini, saj bo to državi omogočilo, da začne odpravljati posledice svetovne finančne krize, s tem ko bo zagotovila stabilnost svojih fiskalnih in zunanjih računov. Ta odgovor na zahtevo Ukrajine je, skupaj s trenutnim programom Mednarodnega denarnega sklada, ključen za gospodarsko stabilizacijo. Vendar pa mora Ukrajina izvesti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nepravilnostim, povezanim s to pomočjo, pa tudi za zagotavljanje nadzora s strani Komisije in revizij s strani Računskega sodišča. Tu imam v mislih predvsem memorandum o soglasju in sporazumu o posojilu, ki bosta sklenjena z ukrajinskimi organi, v katerem bodo predvideni posebni ukrepi, ki jih mora Ukrajina izvajati za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi s to pomočjo ter za boj proti tem pojavom.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Z veseljem sem glasoval za predlog Parlamenta o zagotovitvi makrofinančne pomoči Ukrajini. Kot morebitna kandidatka za pridružitev Evropski uniji, je Ukrajina partnerica s posebnimi ugodnostmi in mora biti deležna posebnih politik, namenjenih reševanju njenih posebnih problemov. Vendar pa bo makrofinančna pomoč Evropske unije Ukrajini prispevala k gospodarski stabilizaciji države le, če se bodo stabilizirale strankarsko-politične razmere, prevladujoče politične sile – , ki so bile v zadnjih letih preveč vpletene v notranjo vojno za lastno premoč in vpliv – pa bodo dosegle široko soglasje o doslednem izvajanju strukturnih reform, ki so potrebne za prihodnost države.

Prav tako je nujno potrebno, da ukrajinska vlada ukrepa in odpravi pomanjkanje samostojnosti sodnih oblasti, saj so sedaj pod premočnim vplivom ne samo politični sil, ampak tudi gospodarskih akterjev. Brez svobodnega in neodvisnega sodnega sistema ne more biti pravne države, človekove pravice niso zagotovljene, prav tako pa ni tujih naložb ali napredka. Ti dejavniki morajo biti upoštevani v vseh mehanizmih, določenih v sporazumu o posojilu, da bi tako EU lahko dosledno nadzirala, kako dobro se izvajajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. (RO) Ukrajina, ki je neposredna soseda Evropske unije, se prav tako uvršča med evropske države, ki jih je svetovna gospodarska kriza močno prizadela. Negativen vpliv krize na ukrajinsko gospodarstvo ogroža ne le notranjo stabilnost, ampak tudi stabilnost celotne regije. Glasoval sem za zagotavljanje makrofinančne pomoči Ukrajini, ki bo pomembno prispevala k doseganju stabilnosti in nadaljnjemu izvajanju gospodarskih reform v teh državi.

Komisija in druge vpletene institucije – Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj in Evropska investicijska banka – morajo pospešiti proces priprave programa pomoči Ukrajini, da bi bilo mogoče identificirati in izvesti trajnostno rešitev glede reforme njenega gospodarstva, predvsem pa njenega energetskega sektorja.

Reševanje problemov, ki so povezani s transportom zemeljskega plina čez ozemlje Ukrajine, je strateškega pomena. Menim, da je bila vključitev vprašanja tranzita plina v pridružitveni načrt med EU in Ukrajino dobrodošla. Trdno sem prepričan, da je treba uskladiti sodelovanje, kar prav tako pomeni iskanje novih oblik sodelovanja. Ukrajino je treba podpreti pri nadaljevanju reform, da bi tako pomagali pri njenem napredku na poti v evropsko združevanje, da se torej drži ciljev Evropske unije, navedenih v okviru evropske sosedske politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Nedavne novice o nasilju med poslanci ukrajinskega parlamenta so vzbudile zaskrbljenost v celi Evropi in jasno odražajo razdelitev ukrajinske družbe, razpotje, na katerem se je država danes znašla ter neizogibno vlogo Rusije v regiji. Verjamem, da Evropska unija ne sme prenehati z izpostavljanjem evropske poti Ukrajini. Zato mora makrofinančna pomoč, ki jo trenutno zagotavljamo, predstavljati dodatno sporočilo o približevanju Ukrajine in solidarnost z državo v času izrazite socialne, gospodarske in finančne šibkosti.

Upam, da Ukrajina brez zadržkov sledi procesu zbliževanja z Evropsko unijo, da bo predlagani pridružitveni sporazum stopil v veljavo in okrepil dvostranske odnose in izmenjavo ter da bi lahko pridružitev Ukrajine našemu skupnemu območju predstavljala konec te poti. Prav tako upam, da se bo tovrstna pomoč postopoma zmanjševala, da bo država uspešno vzpostavila socialno ravnovesje in obnovila svoje gospodarsko tkivo in da se bo lahko še naprej odločala za demokracijo, človekove pravice in pravno državo.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ukrajinsko gospodarstvo je vse bolj prizadeto zaradi mednarodne finančne krize, kar se kaže v velikem zmanjšanju proizvodnje, slabšanju fiskalnega položaja in naraščanju potreb po zunanjem financiranju. Finančna pomoč EU odraža strateški pomen Ukrajine, kot morebitne države kandidatke za vstop v Unijo. Zato sem glasoval za zagotovitev makrofinančne pomoči Ukrajini v obliki posojila z najvišjim zneskom glavnice 500 milijonov EUR za pomoč pri gospodarski stabilizaciji Ukrajine ter zmanjšanje njene plačilnobilančne in proračunske potrebe, opredeljene v sedanjem programu MDS. Pomembno se mi zdi, da pomagamo Ukrajini ponovno vzpostaviti minimalne potrebne socialno-gospodarske ravni in stabilizacijo njenih javnih računov, da bi tako lahko upali na rast in politično zaupanje. Prav tako se strinjam, da je treba zagotoviti nadzorne mehanizme, s katerimi bo mogoče povečati jasnost, preglednost in odgovornost. Evropski parlament mora prejemati redne informacije o delu Ekonomsko-finančnega odbora.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Trenutno predlagana makrofinančna pomoč Ukrajini ne predstavlja oblike resnične, nepristranske pomoči: ravno nasprotno. Med drugim pogojevanje te pomoči z zahtevami Mednarodnega finančnega sklada ter „osrednjimi načeli in cilji gospodarske reforme, določenimi v pridružitvenem načrtu med EU in Ukrajino“ pomeni naslednje: vzpostavitev celovitega prostotrgovinskega območja med EU in Ukrajino; upoštevanje ciljev skupne zunanje in varnostne politike EU; tesnejše sodelovanje prek vojaških kanalov, za reševanje zadev, ki so v skupnem interesu; morebitno sodelovanje Ukrajine v pomorskem sodelovanju Atalanta EU, vzpostavitev popolnega in v celoti delujočega tržnega gospodarstva v Ukrajini in načel makroekonomske stabilnosti, ki jo je vzpostavila EU; ter izmenjava „najboljših praks“ med EU in Ukrajino glede preoblikovanja socialne države, da bi bil ukrajinski pokojninski sistem bolj vzdržen. Posledica vsega tega, kar je izrecno navedeno in vsega, kar je mogoče prebrati med vrsticami, glede na zelo dobro poznan pomen zgoraj omenjenega jezika EU, smo lahko glasovali le proti temu predlogu. S takšnim glasovanjem jasno izražamo solidarnost z Ukrajinci.

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek (PPE), v pisni obliki.(PL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo o makrofinančni pomoči Ukrajini. Gre za pomembno odločitev, ki pomeni, da bomo pomagali zelo pomembni sosedi Evropske unije in Poljske.

Posojilo v višini 500 milijonov EUR bo Ukrajini pomagalo pri izhodu iz finančne krize. Verjetno mi ni treba nobenega prepričevati, da sta gospodarska stabilizacija Ukrajine in reforma ukrajinskega energetskega sektorja v interesu Unije. Ali bo te cilje mogoče uresničiti, je odvisno izključno od Ukrajincev samih. Veseli me, da smo danes pokazali, da si želimo sodelovati z njimi in pomagati.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za finančno pomoč, ki jo je Evropska unija odobrila Ukrajini, saj verjamem, da moramo pokazati solidarnost, kar prav tako pomeni zagotavljanje pomoči pri izhodu iz trenutne gospodarske krize. Ukrajina mora, kot Evropi sosednja država, ki se v prihodnosti želi pridružiti EU, prejeti jasno politično sporočilo, ki bo spodbudilo oblasti k izvajanju reformnih ukrepov, dogovorjenih z EU.

Istočasno pa je za nas Evropejce pomembno, da imamo uspešne sosede, s stabilnimi notranjepolitičnimi razmerami, ki upoštevajo evropske standarde in vrednote. Glede na to upamo, da bo posojilo, ki ga je EU zagotovila sosednji državi, namenjeno zagotavljanju pomoči celotni ukrajinski družbi. To vključuje tudi več kot pol milijona Romunov, ki živijo v severni Bukovini, severnem Maramurešu in južni Besarabiji. Evropska komisija mora seveda izvesti vse ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo ta izredna finančna pomoč skrbno porabljena in da bo porabljena tam, kjer je potrebna, da bi tako bilo mogoče doseči predvidene učinke. Pogoji odobritve te pomoči morajo biti v skladu z glavnimi cilji pridružitvenega načrta med EU in Ukrajino, postopek za uporabo sredstev pa mora biti pod strogim evropskim nadzorom, pri čemer je Evropski parlament redno obveščan o poteku.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Nedopustno je, da za evropska posojila in subvencije veljajo pogoji, ki jih določa MDS. Nesprejemljivo je, da si Evropska komisija nalaga delo preverjanja, ali države članice izvajajo politike Svetovne banke in MDS, ki so jim v pomoč, ne glede na suverenost Ukrajincev.

Glasujem proti makrofinančni pomoči, ki je bila danes predstavljena v Evropskem parlamentu. Vendar ne zaradi tega, ker ne bi podpiral Ukrajincev. Ravno nasprotno, ne želim, da bi še bolj trpeli, kot so že do sedaj zaradi zastarelega in nevarnega neoliberalnega sistema, ki jim ga vsiljujejo MDS, Svetovna banka in Evropska komisija.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Finančna pomoč Mednarodnega denarnega sklada podpira proces gospodarske stabilizacije in okrevanja Ukrajine. Ukrajina je zaradi poslabšanja gospodarskih napovedi Unijo zaprosila za makrofinančno pomoč. Program makrofinančne pomoči je ključen za izboljšanje finančne stabilnosti evropskih držav, ki so doživele nedavno globalno krizo in so jih prizadele posledice, ki jih je ta kriza imela na njihove glavne trgovinske partnerice. Finančna neravnovesja se nanašajo na proračune in na plačilo bilanco. Ta pomoč je pomembna za Ukrajino pri reševanju krize na najbolj razumljiv način. Zato mora biti EU področje solidarnosti. Zato sem glasoval, tako kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Ukrajino, veliko in pomembno partnerico EU med vzhodnimi sosedami, je globalna gospodarska kriza močno prizadela. Zato je treba odobriti zagotovitev makrofinančne pomoči v višini do 500 milijonov EUR v obliki posojila, ki jo je predlaga Komisija. To financiranje je bilo namenjeno kritju potreb splošnih plačilnih bilanc države in njene zunanjega finančnega primanjkljaja, kot je ugotovil Mednarodni denarni sklad (MDS).

Ukrajino moramo podpreti pri krepitvi njene dolgoročne gospodarske stabilnosti, saj je pomembna trgovinska partnerica EU. Zame pa je bilo pomembno, da odobrena pomoč iz proračuna EU ni v skladu le s programom MDS, ampak tudi z najpomembnejšimi načeli in cilji politike EU do Ukrajine. Zahvaljujoč pomoči EU, so se v Ukrajini začele izvajati dodatne potrebne strukturne reforme na podlagi pozitivne pogojenosti. Zato sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Moreire. Predlagana makrofinančna pomoč je namenjena dopolnjevanju pomoči MDS, ki je bila zagotovljena kot del stand-by okvirnega sporazuma, pa tudi kot podpora Svetovne banke, ki bi morala biti v obliki posojil, odobrenih za politiko zagotavljanja pomoči proračunu.

Program makrofinančne pomoči bo dopolnjeval drugo financiranje, ki ga je zagotovila Unija. Finančna pomoč Unije odraža strateško pomembnost Ukrajine, kot morebitne države kandidatke za članstvo v EU. MFA je zagotovljen v času, ko EU prav tako sodeluje pri mobilizaciji financ za preoblikovanje ukrajinskega energetskega sektorja. Strinjam se z namenom poročevalca o izboljšanju preglednosti, jasnosti in dokumentiranosti predlaganega projekta.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Mircea Paşcu (S&D), v pisni obliki. – Nihče ne oporeka, da je Ukrajina naša „strateška partnerica“, katere stanje je za nas zelo pomembno. Ukrajina se je glede na težek položaj sedaj znašla na gospodarskem in političnem razpotju, z novo vlado, ki je naklonjena tesnejšemu sodelovanju z Rusijo. Pomoč Ukrajini z zagotovitvijo 500 milijonov EUR je torej strateško prava odločitev, ki jo bom podprl. Vendar ali ne prihaja, taktično gledano, do odstopanj med obsegom finančne pomoči – zgolj pol milijarde v primerjavi z drugimi načrti, ki vključujejo več deset milijard finančne pomoči – in nadzorom nad gospodarsko politiko Ukrajine, ki jo v zameno želimo doseči?! EU ima seveda stroga pravila, ki jih morajo upravičenci njene finančne pomoči spoštovati, ne glede na znesek denarja, ki ga prejmejo, vendar pa včasih, predvsem ko je obseg pomoči relativno nizek, vztrajanje pri isti visoki pogojenosti, odraža politično neprožnost, ki le ogroža učinkovitost tega instrumenta, še posebej v času, ko so drugi pri zagotavljanju pomoči veliko prožnejši.

 
  
MPphoto
 
 

  Traian Ungureanu (PPE), v pisni obliki. – Kot podpredsednik EURONEST sem glasoval za makrofinančno pomoč Ukrajini. Upam, da bo hitro zagotovljena v skladu s pogoji, določenimi v uredbi. Predvsem podpiram vključenost Evropskega parlamenta v postopek sprejemanja odločitev, ki je posledica razširitve določb Lizbonske pogodbe. Makrofinančna pomoč Ukrajini je prvi primer, o katerem se bo odločalo v skladu z novim postopkom. Zamuda pri postopku sprejemanja odločitev zaradi novega postopka je obžalovanja vredna.

Pozivam ustanove EU, da uporabijo izkušnje, pridobljene pri odobritvi makrofinančne pomoči Ukrajini in se izognejo dodatnih zamudam. Našim vzhodnim partnerjem morajo biti prihranjene nepotrebne zamude. Predvsem se sklicujem na primer Republike Moldavije in njene proevropske vlade, ki še vedno čaka na zagotovitev makrofinančne pomoči EU. Medtem ko Republika Moldavija nujno potrebuje pomoč, predlog Evropske komisije že nesprejemljivo zamuja. V Evropski parlament bo predložen šele ta teden. Pozivam institucije EU, da se izognejo dodatnim zamudam pri odločanju o makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji.

 
  
  

Poročilo: Luís Paulo Alves (A7-0054/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Naših devet najbolj oddaljenih regij (Azori, Kanarsko otočje, Guadeloupe, Francoska Gvajana, Madeira, Martinique, Réunion, Saint Barthélemy in Saint Martin) predstavlja resnično premoženje Evropske unije. Ker njihova oddaljenost ovira njihov razvoj, mora Evropska unija sprejeti posebne kompenzacijske ukrepe. Na otoku Réunion mora biti na primer zagotovljena možnosti pridelave steriliziranega mleka, pridobljenega iz mleka v prahu za prehranske namene. Dragocena izjema, odobrena Madeiri, mora biti razširjena tudi na Réunion, za katerega je prav tako značilna velika geografska oddaljenost. Zato sem glasovala za to poročilo, katerega namen je uvesti, razširiti ali spremeniti obstoječe izjeme za Azore, Kanarsko otočje, Réunion in Madeiro v sektorjih sladkorja, mleka in vina.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Najbolj oddaljene regije se soočajo z velikimi izzivi, ki so posledica geografske lege, zaradi katere so zelo oddaljene od središča Unije. Zato pozdravljam sprejetje posebnih ukrepov na področju kmetijstva, ki bodo pomagali tem regijam v trenutni gospodarski krizi. Predvsem želim izpostaviti posebno naravo regij Azorov in Madeire ter pozdravljam sprejete glavne ukrepe. Ti ukrepi se nanašajo na uvedbo, razširitev ali prilagoditev nekaterih odstopanj v sektorjih sladkorja, mleka in vina. Izpostaviti je treba, da potrebujemo celostno strategijo za najbolj oddaljene regije, ne da bi pri tem pozabili, da ima vsaka od teh regij svoje posebnosti: najti moramo najboljše odgovore za vsako posamezno regijo. Izpostaviti je treba številne obstoječe instrumente EU, kot so regionalne strategije in evropska sosedska politika, pa tudi pomembnost, da neprekinjeno nadaljujemo z razpravo o strateških smernicah za najbolj oddaljene regije, da bo tako mogoče med nosilci odločanja povečati ozaveščenost glede posebnosti in možnosti teh regij.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. (FR) Obstaja več kot le ena najbolj oddaljena regija. Vsak otok, vsako ozemlje ima svoj poseben značaj, identiteto in težave. Poročilo, ki smo ga pravkar sprejeli, bo omogočilo uvedbo nekaterih izjem na področju kmetijstva, ki bodo v pomoč najbolj oddaljenim regijam. Na primer, ljudje na otoku Réunion bodo sedaj lahko pridelovali sterilizirano mleko, obnovljeno iz mleka v prahu, ki izvira iz Unije, s tem pa bodo lahko zmanjšali pomanjkanje svežega mleka. Medtem ko bodo Azori deležni ugodnosti zaradi izjeme pri pravilih glede omejevanja izvoza sladkorja v EU, saj pridelava sladkorne pese predstavlja najboljšo alternativo za otok – tako za gospodarstvo, kot tudi za okolje – , ko bodo odpravljene mlečne kvote. Te izjeme bodo v pomoč najbolj oddaljenim regijam. To je dobro in zato želimo, da bodo odobrene dolgoročno. To pričakujemo od Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o predlogu uredbe o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije. Sprejetje tega poročila poleg zagotavljanja možnosti za kmetijsko diverzifikacijo pomeni tudi, da je mogoče odpraviti prepoved na ponoven izvoz nekaterih izdelkov. V času gospodarske krize to odločilno prispeva k preoblikovanju in ohranjanju ne le številnih delovnih mest na Azorih, ampak tudi dejavnosti v regiji industrije sladkorja.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Predlog komisije predvideva spremembo Uredbe (ES) št. 247/2006 o predlogu uredbe o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije. Spremembe se nanašajo na sektorje sladkorja, mleka in vina. Čestitam poročevalcem, ki so odlično opravili svoje delo. Načelo solidarnosti mora predstavljati eno izmed glavnih načel trenutnega večletnega finančnega okvira in prihodnje finančne perspektive; s tem mora biti zagotovljena socialna in ozemeljska kohezija. Vsi poznamo naravne ovire, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije Evropske unije zaradi svoje geografske lege in pogojev, ki negativno vplivajo na njihovo gospodarsko dejavnost in proizvodno zmogljivost. Predlagane spremembe so v skladu z načelom solidarnosti, zato sem jih podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Proračun, na katerem temelji to poročilo – , kar je izrecno navedeno v prvi točki uvodne določbe kompromisnega poročila, ki sprejema ukinitev uporabe mlečnih kvot – je za nas nesprejemljiv, zato smo glasovali proti. Ukinitev uporabe mlečnih kvot – , kar je v sprejetem poročilu navedeno, kot ugotovljeno dejstvo – ima skrajno resne posledice na mlečni sektor na Azorih ter na celotno mlečni sektor v regiji.

Posledic odprave mlečnih kvot na gospodarstvo v regiji – proti čemur smo se in se še naprej borimo – ne bo mogoče ublažiti z ukrepi za industrijo predelave sladkorja, ki so sedaj predlagani in sicer, da bi se podaljšal ponoven izvoz sladkorja. To je dober cilj. Vendar je oslabljen že v samem začetku, ko je bilo sprejeto, da bo tudi ta ukrep potopoma odpravljen v roku petih let.

Glede Madeire, prihaja pri postopku preusmeritve vin do znatnih zamud in je lahko celo ogrožen, če pobude na tem področju ne bodo okrepljene. Zanemarjajo se tudi negativne posledice za trgovanje z bananami v regiji iz tako imenovanega „ženevskega sporazuma“. Naslednje vprašanje, ki bi ga bilo treba obravnavati je možnost pomoči za spodbujanje trga med otoki za prodajo lokalnih kmetijskih pridelkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Elie Hoarau (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za končno besedilo, ki je bilo obravnavano po hitrem postopku, saj je bilo sprejetje teh zahtevnih izjem za Réunion, Azore, Kanarsko otočje in Madeiro ključnega pomena za zaščito delovnih mest in nadaljevanje kmetijskih dejavnosti, predvsem pridelave mleka na otoku Réunion. Vendar sem glasoval proti kompromisu, ki sta ga predlagala Evropska komisija in Svet, saj je vseboval predloge, ki niso vsebovali naših ukrepov in ki sta jih sprejela Odbor za regionalni razvoj in Odbor za kmetijstvo.

Obžalovanja vredno je, da kvote za Azore pri izvozu sladkorja niso bile ohranjene na 3 000 tonah, da izjema, odobrena za Réunion pri pridelavi mleka ni bila obravnavana tudi v primeru drugih francoskih čezmorskih departmajev in da Komisija ni podprla varoval, ki se nanašajo na trajnost rezultatov, ki so jih dosegli pridelovalci mleka na otoku Réunion. Vsa ta vprašanja bi spet dal na mizo med pogajanji, namenjenimi obravnavi reforme programa POSEI.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Za najbolj oddaljene regije so običajno značilni majhno število prebivalcev, majhnost, stagnacija in težke gospodarske razmere. Obstajajo regije, ki so močno odvisne od podnebnih in geografskih pogojev in katerih dostop do izdelkov in storitev temelji na sodelovanju s celinskim območjem Unije. Pomoč tem regijam je treba stalno zagotavljati, prav tako kot so stalne težave, s katerimi se soočajo ljudje v najbolj oddaljenih regijah. Da bi bilo mogoče tem regijam zagotoviti razvoj podjetništva, spodbuditi poklicne dejavnosti in enak obseg kmetijskega sektorja, kot v celi Evropi, moramo uvesti nove zakonodajne koncesije – in nadaljevati s tistimi, ki že obstajajo – prilagojene potrebam teh posebnih regij.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Gospodarski in socialni razvoj najbolj oddaljenih regij Evropske unije je pogojen z njihovo izjemno oddaljenostjo in izoliranostjo, njihovo majhnostjo, težkimi geografskimi značilnostmi in podnebjem ter gospodarsko odvisnostjo od omejenih virov izdelkov. Ker ti dejavniki skupaj resno omejujejo njihov razvoj, člen 349 Lizbonske pogodbe vključuje določbo o posebnih ukrepih, ki prinašajo ugodnosti najbolj oddaljenim regijam, ki ji je v praksi treba izvajati s pomočjo ustreznih pobud, namenjenih odzivu na njihove posebne potrebe, nenazadnje tudi v kmetijskem in ribiškem sektorju. Glavne spremembe se nanašajo na uvedbo, razširitev ali prilagoditev nekaterih odstopanj v sektorjih sladkorja, mleka in vina. Zaradi vseh teh omejitev in mednarodne krize, ki ima negativne posledice za vse nas, smo glasovali za te ukrepe. Zato sem glasoval, tako kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki.(PL) Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta (A7-0056/2010), saj je drugi steber skupne kmetijske politike, se pravi politika za razvoj podeželja, zelo pomemben za izboljšanje učinkovitosti SKP same, pa tudi za lažje upravljanje zemlje, ki je prikrajšana zaradi naravnih razmer. Dokument, ki ga je pripravil poročevalec, je zelo pomemben, ne samo za nas, ampak za celotno Evropsko unijo. Imeti moramo informacije o zemljiščih, ki jih zaradi razlogov, ki niso odvisni od lastnikov, ni mogoče učinkovito ali dobro izkoriščati. Strinjam se s poročevalčevo oceno pregleda, ki se je začel izvajati v letu 2005, o merilih za razvrščanje prikrajšanih regij. Prejšnja merila, namenjena zagotavljanju pomoči tem območjem, je treba spremeniti, tako da bodo odražala dejanske obstoječe neugodne razmere. Prav tako ne smemo pozabiti, da obstajajo območja, za katera veljajo posebna merila, vendar pa so sedaj bile neugodne razmere odpravljene zaradi izvajanja učinkovitih ukrepov. Države članice morajo biti odgovorne za identifikacijo območij z omejenimi možnostmi in za razvoj pomoči in razvojne programe. Seveda morajo vsi ukrepi temeljiti na okviru Skupnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Predlog Komisije, kot ga je popravil poročevalec, vsebuje določbe za nekatere spremembe prejšnje zakonodaje Skupnosti, predvsem Uredbe št. 247 iz leta 2006. Glavne spremembe se nanašajo na uvedbo, podaljšanje in prilagoditev nekaterih odstopanj v sektorjih sladkorja, mleka in vina. Verjamem, da so predlagane spremembe pozitivne za najbolj oddaljene regije.

Razmere so zelo težke, predvsem v nekaterih območjih, katerih glavne gospodarske sektorje je prizadela nedavna kriza (mlečni sektor na Azorih, sladkorna pesa itd.). Zato bi bilo dobro spodbuditi diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti. Da pa bi bilo mogoče spodbuditi takšno diverzifikacijo, morajo biti pridelovalcem in predelovalcem zagotovljene dolgoročne možnosti, nosilcem gospodarskih dejavnosti pa mora biti dovoljeno, da dosežejo ustrezno raven industrijske in komercialne dejavnosti. Ob upoštevanju sistema, ki ga je izpostavil poročevalec, in sprememb, ki jih je predstavili moji kolegi iz ustreznega odbora, izjavljam, da poročilo podpiram.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot pripravljavec mnenja Odbora za regionalni razvoj o poročilu gospoda Alvesa, sem zadovoljen z začetkom naše poti, namenjene hitrejšemu in učinkovitejšemu prilagajanju največjih izvoznih količin za pridelovalce, ki sodelujejo v ureditvah za oskrbo iz najbolj oddaljenih regij. Okvir tega poročila je člen 349 Lizbonske pogodbe, v katerem je določba o zagotavljanju pomoči najbolj oddaljenim regijam pri premagovanju trajnih težav, ki so posledica geografskih razmer, topologije in podnebja.

Določbe te uredbe se morajo nanašati na posebne potrebe teh regij in stvarne razmere lokalnega trga. Ravno ta cilj sem imel v mislih, ko sem pripravljal osnutek predlogov, za katere se je Evropska komisija zavezala, da jih bo ponovno obravnavala pri splošnem pregledu te uredbe, ki jo moramo v letu 2010 še izvesti.

Prav tako sem obravnaval zaščito prihodkov pridelovalcev vina iz hibridnih sort na Madeiri in Azorih, ki so bile prepovedane s skupno ureditvijo trga za vina, da bi tako lahko nadaljevali s pridelavo teh sort za domačo uporabo, kar pomeni, da jim jih ne bi bilo treba odstraniti. Kot sem upal, je Parlament danes z veliko večino podprl kompromis, do katerega je prišlo zaradi tristranskih pogovorov med Parlamentom, Komisijo in Svetom.

 
  
  

Poročilo: Helga Trüpel (A7-0134/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Poročilo gospe Trüpel o proračunu za leto 2011 predstavlja nov korak pri sprejemanju proračuna Evropskega parlamenta. Marca je Parlament sprejel smernice za leto 2011. Namen je sprejeti osnutek ocen, ki sledi pogajanjem med Odborom za proračun in predsedstvom Evropskega parlamenta, ki je odgovorno za to zadevo. Podprla sem to poročilo, ki predvideva sprejetje drugega obroka pri povečanju dodatka za strokovno pomoč poslancem višini 1 500 EUR mesečno, financiranje 18 novih poslancev v EP ob prevzemu funkcije, izboljšanje svetovalnih in drugih strokovnih storitev, ki so zagotovljene poslancev v EP (oddelki za posamezne politike, knjižnične storitve) in povečanje števila obiskovalcev s 100 na 110 letno, ki jih lahko vsak poslanec v EP finančno sponzorira. Te številne določbe so namenjene izvajanju novih odgovornosti Evropskega parlamenta, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe. Kot sozakonodajalci z ministri držav članic pri skoraj vseh evropskih pristojnostih, morajo imeti poslanci v EP dostop do podrobnega tehničnega znanja o zakonodajnih zadevah, prav tako pa morajo seznanjati državljane o svojem delu, predvsem tako, da jih sprejemajo v Parlamentu v Strasbourgu in Bruslju.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Ehrenhauser (NI) , v pisni obliki. (DE) Glasoval sem proti poročilu gospe Trüpel. S tem zelo jasno sporočam, da nasprotujem povečanju dodatka za strokovno pomoč poslancem in vsakršnemu povečanju števila uradnikov tu v Evropskem parlamentu. Argument, da bo Lizbonska pogodba prinesla več dela za poslance v EP, se mora najprej izkazati za resničnega.

Če bo tako, lahko rešitev v teh časih izjemnega porasta državnih dolgov predstavlja le učinkovitost, ne pa tudi več birokracije. V Parlamentu je ogromno možnosti za večjo učinkovitost, prav tako pa bi bilo lahko učinkovitost povečati tudi z manjšim številom osebja in manjšimi sredstvi.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot sem že povedal, se bo ob izvajanju Lizbonske pogodbe povečalo število zadev, ki jih bo obravnaval Parlament v skladu z rednim zakonodajnim postopkom. Da bi bilo mogoče delo hitro in učinkovito opraviti, so potrebna ustrezna tehnična in logistična sredstva.

Ob upoštevanju prihodnje širitve Evropske unije in potrebe po boljšem obveščanju javnosti o delu Parlamenta, je treba zagotoviti sredstva, ki bodo omogočala učinkovito delo v letu 2011, tako da se celoten zakonodajni postopek Unije ne bo upočasnil zaradi nezadostnih sredstev Parlamentu.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) V skladu s politikami, ki jih zagovarjam, menim, da je na začetku vsakega parlamentarnega mandata pomembno sprejeti politiko ničelnega proračuna. Tako bo proračun Parlamenta odražal resnične potrebe in bo povečal preglednost, proračunsko disciplino in učinkovitost. Prav tako zagovarjam razlikovanje med fiksnimi in spremenljivimi stroški, pri čemer morajo biti slednji utemeljeni z analizo stroškov in koristi. Ta analiza stroškov in koristi je pomembna za zagotavljanje boljših rezultatov in upravljanja sredstev. Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe so bile dodeljene nove pristojnosti, zaradi vključitve 18 novih poslancev pa je treba vzpostaviti pogoje, ki jim bodo omogočali opravljati njihov mandat na ustrezen, učinkovit način. Poudariti želim, da mora biti odličnost pri sprejemanju zakonov glavna prednostna naloga Parlamenta. Parlamentu morajo biti zagotovljena sredstva, potrebna za njegovo ustrezno delovanje; še toliko bolj v trenutnem zahtevnem času, v katerem morajo institucije EU odigrati ključno vlogo za Evropejce in družbo na splošno.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – V Stranki zelenih smo glasovali za poročilo naše kolegice Helge Trüpel. Vse spremembe, predložene k temu poročilu, so bile zavrnjene. S tem so bile ocene EP za leto 2011 posredovane Komisiji, da jih vključi v osnutek predloga proračuna za 2011. V zvezi s povečanjem druge tranše dodatka za strokovno pomoč poslancem za leto 2011, to pomeni, da so odobrena sredstva trenutno knjižena med rezervami, dokler ne bo pripravljen podroben finančni izkaz vseh povezanih stroškov. Parlament lahko to vprašanje ponovno obravnava na prvi obravnavi proračuna 2011 septembra/oktobra. V zvezi s prvo tranšo povečanja dodatka za strokovno pomoč poslancem, o tem bomo glasovali jutri, v sklopu poročila gospoda Maňka o spremembi proračuna št. 1/2010. Tu smo že v postopku proračuna, od glasovanja pa bo odvisen končni rezultat.

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki. – (PL) Navadili smo se na dejstvo, da proračun Evropskega parlamenta odraža zapletene kompromise med Evropskim parlamentom in drugimi institucijami EU, pa tudi – posredno – med Evropsko unijo in državami članicami.

Če se ozremo na pomembnost in obseg dela, ki čaka Parlament, se lahko naslednje leto v zvezi s tem izkaže še za posebej težavno. Na eni strani se Parlament sooča s prilagajanjem na nove razmere, ki so posledica uveljavitve Lizbonske pogodbe in na širitev EU na Hrvaško – omeniti moram le 18 novih poslancev, 68 dodatnih mest in 65 delovnih mest, povezanih z širitvijo na Hrvaško. Na drugi strani se proračun parlamenta ne bo znatno povečal v primerjavi z 2010 (5,5 %) in zastavlja se vprašanje, kako uskladiti te številke z novo stvarnostjo. V sklopu tega pozdravljam predlog o preudarnem načrtovanju porabe, ki je v poročilu večkrat ponovljen.

Kot avtorica tega dokumenta, tudi jaz menim, da je treba pregledati raven subvencij družinam zaposlenih, število zaposlenih v knjižnici povečati šele po temeljiti analizi potreb poslancev v EP in zagotoviti varnost osebja v Parlamentu ob razumnih stroških in na podlagi načela odprtosti do navadnih državljanov. Parlament kot institucija še naprej ostaja preveč zaprt in čim bolj bi morali povečati financiranje projektov, kot sta Hiša evropske zgodovine in ogledi Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Uveljavitev Lizbonske pogodbe je pomenila, da so se povečale pristojnosti Evropskega parlamenta, kar seveda pomeni nova sredstva za pokrivanje povečanih potreb. Ob upoštevanju tega, ta ocena proračuna za 2011 predstavlja 5,8 % povečanje v primerjavi s poslovnim letom 2010, za zagotavljanje, da bi lahko Parlament v celoti lahko izkoristil in izvajal svoje pravice.

Proračun za 2011 se bo povečal na 1 710 574 354 EUR, od tega 20,32 % odpade na postavko 5 (upravljanje), kar bo omogočilo uskladitev političnih ciljev z ustreznimi financami. Ta predlog proračuna vključuje določbe, ki se nanašajo na zastopanje Hrvaške, dodatna sredstva za tajniške storitve poslancem, dodatna delovna mesta, povečanje letnega števila obiskovalcev, ki jih poslanci lahko povabijo, zmanjšanje emisij ogljika Parlamenta ter na financiranje Hiše evropske zgodovine in centra za obiskovalce.

To poročilo odraža razumen proračun, namenjen politiki vzdržnosti Parlamenta. Vseeno pa predstavlja strog pristop k učinkoviti izrabi razpoložljivih sredstev.

 
  
  

Poročilo: Richard Ashworth (A7-0051/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  William (The Earl of) Dartmouth (EFD), v pisni obliki. – Glasovali smo proti temu poročilu v skladu z načeli UKIP in na podlagi dejstva, da podpiramo zakonodajo le takrat, ko omejuje pristojnosti EU ali jih vrača državam. Podprli nismo nobene spremembe, za katero smo bili mnenja, da škodi britanskim kmetom, kot tudi vse spremembe, ki so razširile nadzor EU v tem sektorju. UKIP bo še naprej zagovarjala interese britanskih kmetov pred vmešavanjem EU, saj menimo, da je britanski kmetijski sektor v celot sposoben urejati svoje zadeve, prav tako pa že ima visoke standarde glede kakovosti in varnosti. UKIP nasprotuje temu, da so britanski davkoplačevalci prisiljeni subvencionirati kmete v drugih delih Evrope, ki predstavljajo konkurenco našim kmetom. UKIP je zavezana trgovanju s kmetijskimi pridelki v skladu s pogoji pravil STO.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki.(GA) Zmanjšati je treba upravno breme za kmete, prav tako pa je treba zmanjšati prekomerno birokracijo, ki je pogostokrat vključena v kmetijske zadeve. Kmetje se morajo osredotočiti na svojo glavno odgovornost: pridelavo visokokakovostnih pridelkov.

Glasoval sem za določbe tega poročila, ki se nanašajo na odpravljanje trenutnih podvajanj in na izboljšanje prožnosti. Prav tako se strinjam z izjavami poročila glede zakonodaje v tem sektorju; se pravi, da mora biti ta zakonodaja sorazmerna s ciljem ter da ne bo vključena nobena zakonodaja, dokler ne bo izvedena ocena o vplivu zakonodaje v zvezi z morebitnim finančnim bremenom. Če v Evropi želimo zagotoviti učinkovit, konkurenčen kmetijski sektor, moramo zmanjšati prekomerno birokracijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za ta dokument, saj verjamem, da moramo nadaljevati s poenostavitvami uredbe in določb skupne kmetijske politike, ki so se začele izvajati v 2005. Kmeti in drugi nosilci gospodarske dejavnosti ne smejo biti izpostavljeni birokraciji in zahtevam, ki niso potrebne za uresničitev političnih ciljev in zagotavljanje ustreznega upravljanja denarja davkoplačevalcev. Poenostavitev SKP je ključnega pomena, če želimo, da bo naše kmetijsko gospodarstvo konkurenčnejše, ohranjalo in ustvarjajo delovna mesta ter prispevalo k uspešnemu razvoju našega podeželja. V nekaterih državah članicah je bila zabeležena visoka stopnja napak v zahtevah in zaradi tega imajo kmetje težave pri pravočasnem pridobivanju pomoči. Države članice bi morale morebitnim upravičencem zagotoviti sisteme, ki so enostavni, jasni in pregledni. Zato pozivam Komisijo, da to zadevo vključi v dvostranske razprave z državami članicami.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Tri leta od uveljavitve reforme SKP se sprašujemo, kako prilagoditi našo kmetijsko politiko današnjim izzivom. Samoiniciativno poročilo ponuja uporabne in široko razširjene predloge za doseganje cilja, da bi kmetijski sektor združeval kakovost in konkurenčnost. Pozitivno moramo pozdraviti duh tega poročila, saj s tem poročilom Parlament poziva k uvedbi nove SKP v 2013, ki zmanjšuje birokracijo za kmete. Podpreti moramo vse ukrepe, s katerimi je mogoče zmanjšati upravne postopke in obremenitve, ki bremenijo kmetijske pridelovalce – da ne omenimo zadevne lokalne oblasti – in ne ogrožajo standardov kakovosti. Takšno poročilo, ki predstavlja alternativno potrebam kmetov, vključno s potrebo po zagotavljanju, da niso obremenjeni s prekomernimi upravnimi bremeni, bo vsekakor uporaben prispevek k postopku preoblikovanja skupne kmetijske politike, ki je zaradi očitnih razlogov, zapleten in zelo občutljiv proces za prihodnost evropskega gospodarstva in za zaščito številnih vrst tradicionalnih lokalnih pridelkov. Zato sem glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Kmetovanje je vedno bilo blizu skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in nanj gledamo, kot na temeljni sektor evropskega gospodarstva. Vendar pa so bili naši kmetje predolgo preveč obremenjeni z birokratskimi in upravnimi bremeni: čas je, da zmanjšamo njihovo breme.

Prepričan sem, da poenostavitev birokratskih postopkov, ki morajo biti sprejeti z reformo SKP od leta 2013, ni le zaželena, ampak nujna. Zato menim, da je prav, če poenostavimo pravila glede elektronske identifikacije živali in v vsaki državi članici EU vzpostavimo telefonsko linijo pomoči, da bi zagotovili boljši dostop do informacij. Poleg tega je treba ponovno zgraditi zaupanje med oblastmi in kmeti.

Kmetje ne smemo več zapravljati svojega časa za izpolnjevanje obrazcev in izjav, ampak morajo skrbeti za svoja polja, ter tako pridelovati boljše kmetijske pridelke, ki ustrezajo višjim standardom. Zato sem glasoval za te ukrepe, ki predstavljajo del postopka za poenostavitev birokracije in jih je moja parlamentarna skupina odločno podprla in ki predstavljajo znaten odziv v času krize.

 
  
MPphoto
 
 

  David Campbell Bannerman (EFD), v pisni obliki. – Glasovali smo proti temu poročilu v skladu z načeli UKIP in na podlagi dejstva, da podpiramo zakonodajo le, če omejuje pristojnosti EU ali jih vrača državam. Podprli nismo nobene spremembe, za katero smo bili mnenja, da škodi britanskim kmetom, kot tudi vse spremembe, ki so razširile nadzor EU v tem sektorju. UKIP bo še naprej zagovarjala interese britanskih kmetov pred vmešavanjem EU, saj menimo, da je britanski kmetijski sektor v celot sposoben urejati svoje zadeve in že ima visoke standarde kakovosti in varnosti. UKIP nasprotuje načinu, kako se je SKP vedno uporabljala v koruptivne namene (npr. navidezni vinogradi) ali način, kako se uporabljajo za povečevanje prihodka nekaterih politikov v državah EU, ki so lastniki „kmetij“. UKIP prav tako nasprotuje temu, da so britanski davkoplačevalci prisiljeni subvencionirati kmete v drugih delih Evrope, ki predstavljajo konkurenco našim kmetom. UKIP je zavezana trgovanju s kmetijskimi pridelki v skladu s pogoji pravil STO.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Roland Clark (EFD), v pisni obliki. – UKIP je glasovala proti poročilu o poenostavitvi SKP ker bi, kljub temu, da bi z izvajanjem poročila politika postala razumljivejša, preglednejša in uporabnejša, poenostavljala inšpekcijske preglede kmetij, doprinesla k prožnosti plačilnih ureditev in prijaznejša do kmetov, to pomenilo, da bi SKP ostala nespremenjena in bi morebiti doprinesla k njenem podaljšanju še za eno generacijo! UKIP je glasovala proti resoluciji, kot celoti, predvsem zaradi tega, ker nima zakonodajnega vpliva.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za poročilo o poenostaviti skupne kmetijske politike in čestitam gospodu Ashworthu in poročevalcem v senci za odločno delo, ki so ga opravili. Ukrepati moramo in poenostaviti birokratske postopke in zahteve, ki veljajo za kmetije, da bi tako lahko znižali njihove stroške ter istočasno povečali njihovo konkurenčnost in pravno varnost. Pogostokrat pozabimo, da so tudi kmetije, čeprav pridelujejo osnovna živila, podjetja, katerih konkurenčnost trpi zaradi prekomerne birokracije.

Ravno zaradi tega so takšna poročila tako pomembna, saj izpostavljajo probleme, ki izhajajo iz pogojenosti ali preveč zapletenih postopkov, hkrati pa predlagajo rešitve za poenostavitev in izboljšanje trenutno še vedno najpomembnejšega programa EU, vsaj s finančnega vidika. Parlament je z glasovanjem za to poročilo opravil naslednjih korak k SKP, ki je sodobnejša in gospodarnejša, predvsem pa lahko zagotavlja, da bodo potrebe Evrope po hrani zadovoljene ne samo danes, ampak tudi v prihodnje.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. (RO) Kmetje so bili vedno najbolj goreči in odločni zagovorniki vključevanja v Evropsko unijo. Trdno verjamemo, da je SKP še vedno skupna politika v pravem pomenu besede. Evropska unija mora v globaliziranem svetu, s svojim trgom Skupnosti, izvesti enotne ukrepe, s katerimi bo mogoče zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano in spodbujati obnovljive vire. Prav tako mora pomagati v boju proti podnebnim spremembam, ter okrepiti svoja prizadevanja, da bi bilo mogoče bolje izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo raziskave.

Morebitno zmanjšanje proračuna SKP bi povzročilo znatne socialne in gospodarske motnje, kar bi preprečilo kmetijstvu, da bi se soočilo z izzivi, ki jih prinaša prihodnost. Razumeti moramo, da so prihodki kmetov odvisni od neposrednih plačil, čeprav jim samo ti prihodki ne zagotavljajo dostojnega standarda življenja. Povprečen kmetijski dohodek v EU, vključno z vsemi neposrednimi plačili, znaša le polovico povprečne plače v preostalih gospodarskih sektorjih.

Verjamem, da bi zmanjšanje neposrednih plačil, kot del prvega stebra SKP, imelo hude posledice ne samo za kmete, ampak tudi za podeželje, javne službe, povezane s kmetijsko proizvodnjo, za potrošnike in družbo, ki ima koristi od teh izplačil. Zato so neposredna plačila ključnega pomena in jih je treba ohraniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za prizadevanja glede poenostavitve skupne kmetijske politike (SKP). Ta poenostavitev bi morala koristiti kmetom ter jim omogočiti, da se osredotočijo na pridelavo varne, kakovostne hrane, pa tudi nacionalnim organom in organom EU, s tem ko bi zmanjšala birokratsko breme, povezano z izvajanjem SKP.

SKP je ključnega pomena za EU, saj zagotavlja proizvodnjo zdrave hrane in skrbi za ohranjanje okolja ali podeželja za ustrezen trajnostni razvoj. Poenostavitev mora pomeniti večjo odgovornost za vse vpletene akterje.

Zato želim poudariti potrebo, da se SKP preoblikuje v enostavnejši, bolj pošten in preglednejši instrument. Najprej bi izpostavil predlog o vzpostavitvi enotnega sistema identifikacije živali. Ta sistem mora vključevati možnost samocertificiranja, zmanjšanje kvote inšpekcijskih pregledov na omejitve, ki so nižje od trenutno veljavnih in vprašanje sledljivosti kozjega in ovčjega mesa; predvsem se sklicujem na predlog o identifikaciji čred. Potrebna reforma SKP bo morala razlikovati med zagotavljanjem pomoči posameznim kmetom ali zadrugam teh posameznikov, velike kmetijsko živilske družbe pa prepustiti trgom.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki.(CS) Osnutek poročila o poenostavitvi skupne kmetijske politike je dodaten korak k učinkovitejši in enostavnejši SKP. Seveda moramo storiti več za spodbujanje konkurenčnosti evropskega kmetijstva, ohranjevanje in ustvarjanje dodatnih delovnih mest in podpreti naraven razvoj podeželja. V sklopu tega želim omeniti vprašanje neposrednih plačil v obmejnih regijah, kjer obstaja nelojalna konkurenca in diskriminacija glede na kraj registracije kmetijskih subjektov.

V sosednjih regijah držav članic z ločenimi ravnmi cen obstajajo znaki obsežne gospodarske dejavnosti nekaterih kmetijskih subjektov, kot odgovor na te razlike v cenah. Kmetijski subjekt, ki v svoji matični državi doseže višje cene, posluje v drugi državi (z nižjimi neposrednimi cenami) ob nižjih stroških pridelave in evidentira prodajo na drugi strani meje. Na ta način so kmetijski subjekti v državah z nižjimi neposrednimi cenami diskriminirani in ekonomsko ogroženi na lokalnem trgu, medtem ko si kmetijski subjekti iz držav članic z višjimi neposrednimi cenami, zaradi politik EU, zagotavljajo gospodarsko prednost. Zaradi teh razlogov je pri reformi SKP treba nujno upoštevati vpliv na cene; se pravi, primerjava kraja proizvodnje s krajem, kjer so zabeležene neposredne cene. S to uredbo bomo prav tako prispevali k vzpostavitvi novega in poštenega trga na področju kmetijstva. Podpiram predloženo poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo, saj menim, da je poenostavitev skupne kmetijske politike ključnega pomena za konkurenčnost kmetijstva EU, ohranjanje delovnih mest in trajnostni razvoj evropskega podeželja. Pravila za preverjanje je treba poenostaviti, prav tako pa morajo s svetovanjem in pomočjo državnih organov postati kmetom dostopnejša ter s tem zagotoviti, da kakovost evropskih kmetijskih izdelkov ne po prinesla nepotrebnih bremen in dodatnih težav za akterje, povezane s kmetijskimi dejavnostmi.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Poenostavitev zakonodaje je cilj, ki je ključnega pomena za približanje Evrope javnosti. Tisti, ki niso osvojili kodeksa Unije in ne govorijo „evropejsko“, potrebujejo enostavne in dojemljive politike. Ravno zaradi tega morajo glavni upravičenci, v tem primeru evropski kmetje, razumeti politiko, ki je tako temeljna in trajna, kot je skupna kmetijska politika (SKP).

Zato želim poudariti, kako prav ima poročevalec, ko trdi da bi „morala nova SKP kmetom omogočiti, da se osredotočijo na poglavitni cilj zagotavljanja varne in kakovostne hrane, ki ji je mogoče slediti, in jih tudi podpirati pri zagotavljanju netržnih javnih dobrin“. Upam, da bo nova SKP enostavnejša, preglednejša in bolj poštena; da bo bolj prilagojena potrebam kmetov in trgu; in da bodo njeni postopki hitrejši ter manj birokratski, a hkrati varni in učinkoviti. Za pravno varnost ni potrebna zapletenost ali počasni postopki, ampak enostavnost in učinkovitost. Ravno to želimo od nove SKP.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Skupna kmetijska politika (SKP) mora na eni strani zagotavljati zadostno oskrbo z varno hrano, na drugi strani pa odgovarjati na izzive, kot so ohranjanje podeželja, gorskih območij, območij z omejenimi možnostmi ter multifunkcionalnost evropskega kmetijstva. Uskladitev zakonodaje mora spremljati odpravo nepotrebnih stvari. Upajmo, da bo cilj 25-odstotnega zmanjšanja upravnega bremena dosežen pred letom 2012. SKP mora biti poenostavljena, saj bo tako naše kmetijsko gospodarstvo postalo konkurenčnejše, s tem pa bo mogoče ohraniti in ustvariti delovna mesta ter prispevati k trajnostnemu razvoju našega podeželja. Poenostavitev SKP mora najprej in predvsem koristiti kmetom, ne pa zgolj nacionalnim in plačilnim organom v državah članicah. Kmetje morajo imeti dostop do učinkovitih sistemov, ki jim omogočajo, da preprosto in brez nepotrebne birokracije oddajajo vloge za neposredna plačila, praviloma v kraju, kjer bivajo. Poenostavitev SKP mora iti z roko v roki s poenostavitvijo njenega izvajanja, države članice pa morajo čim bolj omejiti birokratske formalnosti, ki se zahtevajo od morebitnih upravičencev, zlasti na področju razvoja podeželja. Potrebna je večja prožnost, zato zagovarjamo odobritev prožnejših postopkov izplačila še pred dokončnim zaključkom vseh inšpekcijskih pregledov.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To poročilo vsebuje pozitivne vidike, med katerimi bi izpostavili naslednje: poenostavitev skupne kmetijske politike (SKP) ne sme pomeniti manj pomoči za kmete in odpravo običajnih instrumentov za upravljanje trgov; potreba po spremembi glob, nenazadnje tudi takrat ko se nanašajo na prekrške, za katere pridelovalec ni odgovoren; poenostavitev postopka za oddajo vlog; ter zelo pozitivne spremembe glede identifikacije živali, predvsem koz in ovc.

Pristop, ki ga predlaga poročevalec je v veliki meri namenjen trgu, konkurenčnosti, „zmanjšanju prekomernega protekcionizma“ in nadaljevanju liberalizacije, z njenimi dobro znanimi in škodljivimi posledicami. Poročilo prav tako še naprej podpira trenuten model razdeljevanja pomoči. Navaja, da „mora razporeditev enotnega plačila na kmetijo zagotavljati pravičnost“, ne predlaga pa konkretnih ukrepov za uresničitev tega cilja.

Izraža prepričanje, da je treba pregledati sedanjo opredelitev kmetijske dejavnosti za namene enotnega plačila, nič pa ne predlaga glede spremembe trenutnega modela, v skladu s katerim ljudje prejema plačilo, če nič ne pridelujejo. Če povzamem, poročilo ne vsebuje predlogov in ukrepov za spremembo veljavnega modela SKP v kolikor se (vendar ne izključno) nanaša na razporeditev pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. – Popolnoma se strinjam, da poenostavitev SKP ne sme pomeniti zmanjšanja podpore za kmete in ne sme pripeljati do odprave tradicionalnih instrumentov za upravljanje trga. Prav tako se strinjam z odpravo obveznosti glede elektronskega označevanja ovc.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Poenostavitev načel, ki opredeljujejo delovanje skupne kmetijske politike, je izjemno pomembna. SKP ne sme biti omejena le na porazdeljevanje denarja. Osebno si želim, da bi več sredstev bilo namenjenih individualnim vlagateljem v kmetijstvo, ki bi lahko učinkoviteje posodobili kmetije in povečali obseg pridelave. Povečevanje financiranja neposrednih plačil je po mojem mnenju način za ohranjanje revščine v regijah, ki razvojno najbolj zaostajajo, kar podpira ljudi, ki dejansko sploh niso povezani s kmetijstvom in ovirajo preoblikovanje kmetijstva. Le s subvencioniranjem „resničnih“ kmetov – pridelovalcev zdravih in visoko kakovostnih pridelkov – lahko zagotovi varnost na tem področju v Evropi in v svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Cornelis de Jong, Kartika Tamara Liotard in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. – Zaradi odstavka 12 sem glasoval proti poročilu gospoda Ashworth o poenostavitvi SKP (A7-0051/2010). Kmetje ne potrebujejo več neposredne podpore EU; potrebujejo bolj poštene cene za svoje pridelke.

Se pa strinjam z bistvom poročila. SKP je preveč zapletena in po nepotrebnem obremenjuje kmete, države članice ter decentralizirane vlade in organe. Obstaja velika potreba po zmanjšanju tega upravnega bremena in zmanjšanju birokracije, predvsem času trenutne krize.

Prav tako mora za kmete, ki so nenamerno ali zaradi dejavnikov, na katere ne morejo vplivati, zakrivili kršitve in so zaradi tega kaznovani, obstajati možnost da te napake odpravijo, kot tudi večja preglednost v zvezi s temi kaznimi.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Skupna kmetijska politika je temeljni element Evropske unije, pa naj govorimo o zagotavljanju hrane za naše državljane ali o ohranjanju in zaščiti gorskih območij, podeželja, kot tudi območij z omejenimi možnostmi ali najbolj oddaljenih območij. Glasoval sem za to poročilo, ker podpiram potrebo po poenostavitvi SKP. Osredotočena mora biti na rezultate in nuditi večjo sposobnost za odzivanje. Prav tako menim, da je potrebno tesnejše sodelovanje med državami članicami in lokalnimi organi na področju izmenjave dobrih praks. Istočasno pa morajo biti kmetje dobro obveščeni in deležni večje pomoči s strani organov.

 
  
MPphoto
 
 

  Erminia Mazzoni (PPE), v pisni obliki. – (IT) Kmetijstvo je eden izmed glavnih virov v Evropi, hkrati pa je tudi sektor, ki je najbolj obremenjen z birokracijo EU. Prav tako ne smemo podcenjevati vpliva podnebnih in okoljskih dejavnikov, ki jih je glede na njihovo naravo, težko napovedovati in silijo kmetijski sektor, da se sooča z novimi in težkimi izzivi zaradi globalnih sprememb, ki se dogajajo.

Glede na vse to je Evropski parlament mnenja, da nikakor ne smemo pozabiti, da cilj zmanjšanja administrativnih bremen za 25 %, določen v programu za leto 2003, ne zadostuje, prav tako pa ni dovolj ambiciozen glede na to, da ga bomo verjetno uresničili pred rokom 2012. Parlament prav tako verjame, da mora Komisiji in Svetu priporočiti nujne strategije za dodatno zmanjšanje bremen, ki bremenijo naše kmete.

Predlogi te parlamentarne uredbe so prav tako namenjeni pripravam na prilagoditev SKP glede na strategijo EU 2020. Ta korak je ključnega pomena pri zagotavljanju rasti v tem sektorju ter za zagotavljanje, da se dodeljena sredstva ohranjajo glede na zmanjšanje virov EU, ki so predvideni za 2013.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) To poročilo jasno izpostavlja, da le javni sektor zagotavlja neodvisnost in nepristranskost inšpekcij in poudarja zamisel o kmetijstvu, kot o javnem dobrem. Vztrajanje na sledljivosti živil je prav tako pomembno, čeprav bo verjetno jasno označevanje vpliva na okolje izboljšalo ozaveščenost med vsemi državljani (pridelovalci in potrošniki) o pomembnosti premestitvi in okoljski kakovosti pridelave.

Prav tako je pomembna odločnost, ki izhaja iz poročila, o poenostavitvi upravnih pravil skupne kmetijske politike. Vendar pa me dejstvo, da se SKP obravnava le z vidika konkurenčnosti in neoliberalizma, kar je neposredno v skladu s tradicijo politik, ki so bile izvedene v Evropski uniji, odvrača od tega, da bi glasoval za ta poročilo. Zato se bom vzdržal glasovanja o tem besedilu, kot znak dobre volje zaradi napredka, ki izhaja iz navedenih namer.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Nujno je treba poenostaviti skupno kmetijsko politiko, če želimo doseči cilj 25-odstotnega zmanjšanja upravnega bremena v kmetijskem sektorju do 2010. Birokracija predstavlja resno oviro za kmete, ki zanemarjajo svoje vsakodnevne dejavnosti na poljih, ker morajo veliko časa porabiti zanjo. Nove spremembe bodo prav tako pomenile zmanjšanje upravnega bremena, ki ga nosijo kmeti, za več milijonov evrov, skupaj z očitnimi ugodnostim, predvsem če upoštevamo težke gospodarske razmere, s katerimi se soočamo. Poenostavitev standardov in kontrolnih mehanizmov sta ključna za kmete, ki morajo po razumni ceni zagotavljati hrano za 500 milijonov ljudi. Zato sem glasoval, tako kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, ki vsebuje pomembne določbe, namenjene odpravi birokracije, ki negativno vpliva na evropske kmete, predvsem v trenutku, ko je finančna kriza močno prizadela kmetijstvo. Rad bi se zahvalil mojim kolegom poslancem, ki so glasovali za spremembe, ki sem jih predlagal, ter je tako bilo mogoče ohraniti besedilo, ki je že bilo odobreno v odboru.

Predvsem se sklicujem na spremembo 49, ki se nanaša na visoke stopnje napak v vlogah za neposredna plačila, ki so jih zabeležili v nekaterih državah članicah, kar prav tako kaže na to, da gre te napake pripisati predvsem uporabljeni ortofotografski opremi, ne pa kmetom. Prav tako se sklicujem na spremembo 65 o odlogu obveznosti elektronske identifikacije ovac in koz, ki je začela veljati v letu 2010, ker so njeni stroški v času gospodarske krize prekomerni.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Predlog o poenostavitvi SKP je del širšega procesa zmanjševanja birokratskih postopkov, proces, ki so ga že pred časom sprožile različne države članice EU, da bi zagotovile učinkovitejše in dostopnejše storitve za državljane.

Ta reforma je prav tako nujna za kmetijski sektor, da bi tako kmetje lahko prihranili čas in denar ter imeli dostop do ugodnosti, ki izhajajo iz sistema pogojenosti in neposrednih plačil, prav tako pa je nujna v zvezi z nekaterimi vidiki razvoja podeželja in metod identifikacije rejenih živali.

Ta predlog o poenostavitvi sedaj, ko razprava o obdobju po 2013 SKP že poteka, predstavlja merilo, ki ga je mogoče uporabljati za izpostavljanje priložnosti in nevarnosti ter pripravo podlage predloga o evropskem kmetijstvu v prihodnosti. Iz razlogov, ki sem jih prej navedel, sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Poročilo o poenostavitvi skupne kmetijske politike (SKP) obravnava vprašanja, ki resno skrbijo kmete, glavne prejemnike SKP, pa tudi evropsko javnost na splošno, ki ima težave z razumevanjem SKP zaradi zapletenosti njenih mehanizmov. Vsi se torej zavedamo, da nujno in hitro potrebujemo ukrepe za poenostavitev. Ključnega pomena je, da ti ukrepi neposredno vplivajo na kmete in ne le na vodstvo vsake posamezne države članice, kot se je pogostokrat že zgodilo. Odprava instrumentov za upravljanje trga ne more predstavljati enega izmed načinov poenostavitve.

V sklopu poenostavitve mora biti obravnavana potreba po odpravi diskriminacije v sistemu enotnih plačil v različnih državah članicah, ki je posledica neučinkovitosti državnih uprav, kot so nadzori, roki, plačila itd. Odprava teh diskriminacij bo preprečila, da bi imeli SKP več hitrosti, ki bi spodbujala neenakosti med kmeti v različnih državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za poročilo gospoda Ashwortha, ker podpiram enostavnejšo skupno kmetijsko politiko, ki jo bodo kmetje lažje razumeli. Upravljanje skupne kmetijske politike je pogostokrat preveč zapleteno. Zato je izjemnega pomena za celoten kmetijski sektor, da jo poenostavimo in olajšamo življenje kmetom. Pravila, ki jih je predlagala Evropska komisija, bo v številnih primerih izjemno težko izvesti, hkrati pa v državah članicah obstaja visoka raven birokracije, povezana z izvajanjem kmetijske zakonodaje. Ponovno je treba pogledati zakonodajo o identifikaciji živali, da bi bila prožnejša in bi vsebovala manj birokracije. Trenutne zakonske določbe na tem področju so preveč toge in v številnih primerih kontraproduktivne.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Poenostavitev skupne kmetijske politike (SKP) je ključna, če želimo, da bo evropsko kmetijsko gospodarstvo konkurenčnejše, ohranjalo delovna mesta in spodbujalo njihovo ustvarjanje ter prispevalo k razvoju podeželja. Bistveno se mi zdi, da Komisija skuša odpraviti nepotrebne birokratske ovire ter istočasno predlaga nove uredbe na tem področju.

Enostavnejša kot je zakonodaja, lažje jo bodo zainteresirane stranke razumele, pa naj gre za kmete, državne in regionalne organe, ali organe za nadzor porabe sredstev. Prav tako velja, da manj časa, ko bodo akterji potrebovali za pripravo vlog, manj napak bodo naredili. Tudi strošek nadzora financiranja bo manjši.

Poenostavitev je potrebna tudi pri nadzoru porabe sredstev, zunanje revizije pa se mi zdijo najučinkovitejši način za to. Globe morajo biti uveljavljene na pregleden in sorazmeren način, prav tako pa se morajo pri tem upoštevati velikost kmetije in lokalne razmere, nenazadnje tudi v najbolj oddaljenih regijah, kot je Madeira. Danes sem v Parlamentu glasoval za to poročilo, saj skuša razrešiti ta vprašanja. Sedaj moramo zagotoviti, da bo pri splošnem pregledu SKP prišlo do boljšega usklajevanja med kmetijsko in kohezijsko politiko.

 
  
MPphoto
 
 

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki.(PL) S sprejetjem tega dokumenta smo izrazili odločnost glede poenostavitve skupne kmetijske politike. Ta postopek je ključnega pomena za zagotavljanje prave ravni konkurenčnosti v evropskem kmetijskem sektorju. Jasno je, da z usklajevanjem uredb, zmanjševanjem birokratskih bremen in omejevanjem stroškov lahko dobimo enostavnejšo, bolj pošteno in razumljivejšo skupno kmetijsko politiko. Vendar pa je treba opozoriti, da se poenostavitve ne smejo nanašati le na oblasti in državne organe, ki upravljajo kmetijski sektor, ampak predvsem na kmete, ki so prekomerno obremenjeni s predpisi.

 
  
  

Poročilo: Heide Rühle (A7-0151/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Poročilo, ki ga je predstavila gospa Rühle je samoiniciativno poročilo, katerega namen je preučiti načine za izboljšanje postopkov javnih naročil v Evropi, da bi dobili stabilnejši in preglednejši pravni okvir. Nepravilna uporaba predpisov pri javnih naročilih je eden izmed najpogostejših vzrokov za napake pri izplačilu evropskih strukturnih skladov. Podpiram glavne točke, navedene v samoiniciativnem poročilu: poziv k boljšemu usklajevanju postopkov javnega naročanja v različnih direktoratih Evropske komisije, izjavo, da cilji, določeni v pregledu direktiv o javnih naročilih (razjasnitev pravil in večja pravna varnost) iz leta 2004, še niso bili v celoti uresničeni. Prav tako odobravam stališče poročila, da predvsem mala in srednje velika podjetja trpijo zaradi zapletenosti teh postopkov, ki jim včasih zaradi pomanjkanja virov na področju pravne pomoči preprečujejo sodelovanje na javnih razpisih za zbiranje ponudb. Zato sem glasovala za to poročilo in pozorno bom spremljala pravilno izvajanje, v naših državah članicah, predvsem pa v Franciji, direktiv o javnih naročilih, ki so že v veljavi.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podprl sem to poročilo, saj je sistem javnih naročil, ki deluje pravilno in pregledno, še posebej pomemben za notranji trg, da bi tako bilo mogoče spodbujati čezmejno konkurenco in inovacije ter doseči optimalne koristi za vladne institucije. Cilji, predvideni z revizijo direktiv o javnih naročilih iz leta 2004, še niso bili uresničeni, zlasti glede poenostavitve pravil javnega naročanja in vzpostavitve pravne varnosti. Sodišče Evropskih skupnosti je obravnavalo nesorazmerno število primerov kršitev na področju javnih naročil, kar kaže, da imajo številne države članice težave pri zagotavljanju skladnosti z direktivami o javnih naročilih. Z Lizbonsko pogodbo je bila v primarni zakonodaji Evropske unije prvič priznana pravica do samouprave regionalnih in lokalnih organov, prav tako pa je bilo okrepljeno načelo subsidiarnosti. Glede na to, da je namen zakonodaje o javnih naročil zagotavljati, da se javna sredstva pametno in učinkovito upravljajo, in nuditi zainteresiranim družbam priložnost, da dobijo naročila v okviru lojalne konkurence, pozivam Komisijo, naj poenostavi postopke za javna naročila z namenom, da razbremeni tako lokalne vlade kot tudi podjetja, da ne bi porabila toliko časa in denarja samo za birokratske zadeve in poenostavi dostop do teh naročil za mala in srednja podjetja, kar jim bo omogočilo, da enakopravneje in pravičneje sodelujejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Za javne razpise se porabi znaten delež sredstev iz proračunov držav članic. Zato se strinjam z mnenjem poročevalke, da morajo javna sredstva biti pregledna in odprta za javni nadzor. Oddaja javnih naročil mora biti opravljena pod preglednimi pogoji in ob enakem obravnavanju vseh zainteresiranih strani ter z upoštevanjem razmerja med ceno in uspešnostjo projekta, kot končnega merila, da bo mogoče izbrati najboljšo ponudbo in ne samo najcenejše ponudbe. Da bi bilo mogoče povečati preglednost javnih naročil, je treba poenostavi postopke za javna naročila, da bi bilo mogoče razbremeniti tako lokalne vlade kot tudi podjetja, da ne bi porabila toliko časa in denarja samo za birokratske zadeve. Poenostavitev postopkov bo tudi malim in srednje velikim podjetjem olajšala dostop do teh naročil in jim omogočala, da enakopravneje in pravičneje sodelujejo. Zaradi globalizacijskih procesov je še posebej pomembno, da se Komisija osredotoči na postopke za uporabo socialnih meril. Zato so smernice ali druga praktična pomoč organom in drugim javnim ustanovam ključnega pomena za trajnostna javna naročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam to resolucijo, ki skuša poenostaviti pravila javnega naročanja, ter hkrati prispevati k večji pravni varnosti. Evropske pobude na področju javnih naročil zahtevajo usklajevanje na evropski ravni, da bi se bilo mogoče izogniti neskladnostim in pravnim težavam. Prav tako pomembna je pravna pojasnitev pogojev, v skladu s katerimi se uporablja zakonodaja o javnih naročilih za institucionalizirana javno-zasebna partnerstva. Komisijo pozivam k poenostavitvi postopkov za javna naročila, da bi bilo mogoče razbremeniti tako lokalne vlade kot tudi podjetja, da ne bi porabila toliko časa in denarja samo za birokratske zadeve. Poenostavitev postopkov bo tudi malim in srednje velikim podjetjem olajšala dostop do teh naročil in jim omogočala, da enakopravneje in pravičneje sodelujejo. Javne organe je treba spodbujati, da pri oddaji javnih naročil upoštevajo ekološka, družbena in druga merila. Pozivam Komisijo, da razišče možnost uporabe zelenih javnih naročil, kot orodja za spodbujanje trajnostnega razvoja.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) V 2004 je Komisija izvedla revizijo direktiv o javnih naročilih, katere namen je bila poenostavitev postopkov, zagotoviti, da bodo javna naročila preglednejša, učinkovitejša, prožnejša in da bodo vključevala manj birokracije.

Kot pravi poročevalka: „Glavni namen javnih naročil je gospodaren nakup blaga in storitev ob upoštevanju učinkovitosti nalog javnih storitev. Vendar pa javni organi niso običajni udeleženci na trgu; ker upravljajo javna sredstva, nosijo še posebno odgovornost.“

Še enkrat moram ponoviti, da zapletena zakonodaja ni tudi zakonodaja, ki najbolje služi interesom strank; v primeru javnih naročil je ravno nasprotno. Bolj je zapletena, manj pregledni in počasnejši so postopki, večja je verjetnost, da bo prišlo do izogibanja zakonu, v ekstremnih primerih pa tudi do korupcije. Zato je ključnega pomena, da si med postopkom revizije trenutnih direktiv o javnih razpisih, prizadevamo za enostavnejša in učinkovitejša pravila za urejanje sektorja, ki predstavlja skoraj 16 % BDP Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Skupni letni izdatki za javna naročila za blago in storitve v Evropski uniji znašajo 1 500 milijard EUR, ali več kot 16 % bruto domačega proizvoda EU. Glede na trenutno gospodarsko krizo, postopek oddaje naročil zaradi direktiv o javnih naročilih ne sme biti počasnejši ali dražji. Pogodbeniki, predvsem mala in srednje velika podjetja, zahtevajo pravno varnost in hitre postopke. Verjamem, da morajo Komisija in države članice v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi pregledati razne sklope predpisov, ki veljajo za javna naročila, da bi te predpise poenotili in poenostavili celoten pravni okvir za javna naročila ter tako zmanjšali tveganje za napake in zagotovili učinkovitejšo uporabo strukturnih skladov. Izpostaviti je treba, da ima nepravilen prenos predpisov EU javnega naročanja za posledico večji delež nepravilnosti pri izvajanju evropski projektov, sofinanciranih iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada. Verjamem, da mora Komisijo preučiti možnost uporabe pospešenih postopkov v povezavi s strukturnimi skladi tudi po letu 2010, tako da države članice teh sredstev ne bi zapravile.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. – (FR) Čeprav podpiram namen poročila, ki poziva Komisijo k poenostavitvi postopka javnega naročanja, da lokalnim oblastem in podjetjem ne bi bilo treba namenjati znatnih količin denarja in časa za izključno birokratska vprašanja, obžalujem besedilo v drugem delu odstavka 9.

Menim, da to tolmačenje odločbe Sodišča Evropskih skupnosti, ki navaja, da lahko lokalne oblasti sodelujejo, ne da bi upoštevale trg, odstopa od načela enake obravnave. To je lahko usodno za podjetja (zasebni ali javni kapital), ki so s tem po njihovem mnenju odrinjena od vseh možnosti za sodelovanje na razpisih glede zagotavljanja javnih storitev gospodarske narave.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) To poročilo nekoliko osvetljuje socialne in okoljske standarde, ki jih moramo vključiti v zbiranje ponudb; prav tako podaja priporočila glede lažjega dostopa malih in srednje velikih podjetij do trgov javnega naročanja. Kljub temu pa vsebuje veliko pomanjkljivost, saj se nikjer izrecno ne sklicuje na potrebno sprejetje pravnega instrumenta, ki podaja opredelitev in status koncesij za javne storitve v času prenovitve direktiv o javnih naročilih. Ne moremo se strinjati s trenutno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti o koncesijah za javne storitve; obstaja potreba po okvirni direktivi o storitvah splošnega pomena. Pravno pojasnilo je ključnega pomena, kar bo vsem v korist. Zato sem se vzdržala končnega glasovanja o tem poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE), v pisni obliki. (PL) Javna naročila na notranjem trgu Evropske unije predstavljajo približno 15 % BDP. Odpiranje trga javnih naročil je koristno za ustanove, ki oddajajo naročila, saj večji trgi dajejo večjo izbiro, hkrati pa tudi za nižje stroške in boljšo kakovost. Zelo pomembno je kako se porablja javni denar, predvsem sedaj, ko gospodarstvo po krizi potrebuje spodbude, države članice pa imajo težave s proračuni. Kot je poročevalka ustrezno ugotovila, je trenutna zakonodaja precej zapletena, kar predstavlja poseben izziv za lokalne in regionalne organe ter za mala in srednje velika podjetja. Poleg tega je še vedno potrebna razjasnitev vprašanj, ki vključujejo javno-zasebno partnerstvo, urbanizem in koncesije za storitve.

Zato se strinjam z glavnimi stališči poročila gospe Rühle, ki kažejo na potrebo po večji zakonodajni preglednosti na področju javnega naročanja in ki trenutno ne pozivajo k spremembam trenutnih direktiv, ampak da službe Evropske komisije izvedejo temeljito analizo obstoječih problemov.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Javna naročila predstavljajo pomemben delež BDP Evropske unije. Njihovo namen je nakup blaga in storitev ob najboljšem razmerju cena/kakovost. Evropske direktive o javnih naročilih povzročajo zamude pri procesu oddaje naročila, zaradi njih je dražji, hkrati pa omejujejo delovanje javnih naročnikov. Žal se s takšnimi težavami srečuje vse večje število držav članic. Zato sem glasoval za poročilo, saj močno podpiram ukrepe za poenostavitev in posodobitev postopkov. Vse države članice potrebujejo poenostavljeno, poenoteno zakonodajo. To nam bo omogočilo, da odpravimo trenutne neskladnosti med uredbami, ki jih izvajajo države članice, skupaj z napakami, kot tudi da učinkoviteje izrabimo javni denar.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Javna naročila so zelo občutljiva zadeva, ki jo moramo obravnavati zelo resno, saj se nanaša na javna sredstva. Javna naročila morajo zaradi tega biti pregledna in popolnoma odprta za javni nadzor, da ne bi zbujala nobenih dvomov. Zaradi tega mora biti oddaja javnih naročil opravljena pod preglednimi pogoji in ob enakem obravnavanju vseh zainteresiranih strani ter z upoštevanjem razmerja med ceno in uspešnostjo projekta, kot končnega merila, da bo mogoče izbrati najboljšo ponudbo in ne samo najcenejšo ponudbo. Zato sem glasoval, tako kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Javna naročila predstavljajo približno 18 % BDP Skupnosti, zato imajo ključno vlogo pri ponovnem zagonu gospodarstva in zaposlovanja. Javna naročila prav tako močno vplivajo na mala in srednje velika podjetja, ki pogostokrat delujejo kot podizvajalci.

Glede na trenutne razmere, ko so odnosi med notranjim trgom in mednarodnimi trgi vse jasnejši, za evropska podjetja obstaja resno tveganje, da bodo trpela zaradi nelojalne konkurence s strani podjetij iz tretjih držav (na primer Kitajske), ki prejemajo državne subvencije, medtem ko za evropska podjetja to ni dovoljeno in ki lahko zagotovijo znatno nižje stroške in krajše proizvodne čase ravno zaradi tega, ker ne upoštevajo evropskih standardov varnosti in pravic delavcev.

Da bi se lahko soočili s temi posledicami, potrebujemo usklajene ukrepe na evropski ravni. Na koncu vas želim opozoriti na pomembnost spoštovanja načela vzajemnosti in sorazmernosti. Kitajska podjetja imajo na primer dostop do evropskega trga, medtem ko se evropska podjetja na Kitajskem ne morejo prijaviti na javne razpise. Poročevalki čestitam za njeno delo in bom glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Zelo me veseli, da je bila zavrnjena sprememba, ki jo je predlagala skupina socialdemokratov, kar je omogočilo, da je naša skupina Zelenih/EFA lahko glasovala za poročilo gospe Rühle.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernadette Vergnaud (S&D), v pisni obliki. (FR) Obsojam politiko zatiskanja oči tistih, ki menijo, da je trenutna sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti o koncesijah za javne storitve ustrezna in da ni nobene potrebe po sprejemanju zakonodaje. Socialdemokrati se že leta borimo in zavzemamo za pridobitev okvirnih direktiv, ki bi ščitile storitve splošnega interesa in nobenega dvoma ni, da bomo vztrajali pri tej zavezi. Resnična evropska zakonodaja je edino dolgoročno zagotovilo za javne storitve, ne pa sodne odločbe, ne glede na to, kako dobro utemeljene so. Kot lahko vidimo na primeru težav prenosa direktive za storitve v zvezi s socialnimi storitvami, lahko pravno varnost in kakovost storitev zagotovi le poseben okvir. Mala in srednje velika podjetja ter lokalni in regionalni organi pričakujejo jasnost in pravno varnost pri oddaji javnih naročil, kot so javna naročila pri socialnih stanovanjih. Prav tako pa nismo želeli glasovati proti temu poročilu, saj vsebuje pomembne elemente, predvsem v zvezi s socialnimi in okoljskimi standardi, ki jih moramo vključiti v postopke javnih razpisov, priporočili o lažjem dostopu malih in srednje velikih podjetij in jasnim pozivom k previdnosti pri pogodbah z javno-zasebnim partnerstvom.

 
  
  

Poročilo: Franziska Keller (A7-0140/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Ključnega pomena je, da so evropske politike o razvoju koherentne. Vendar pa je besedilo tega poročila gospe Keller ali preveč podrobno ali pa preveč ohlapno. Zelo odločno pravim „da“ jasnosti pri politikah EU in hkrati „ne“ glede dvomov o zavezanostih, ki sta jih Evropska unija (in Francija) dali znotraj okvira Svetovne trgovinske organizacije. Naše kmetijstvo se mora postopoma razvijati in se odzivati na težave, s katerimi se soočajo naši kmetje, ki so ključnega pomena ne le za naše podeželje, ampak tudi za naša mesta. Zato sem glasovala proti temu predlogu.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Evropska unija je največja donatorica pomoči na svetu. V tem letu je mogoče pričakovati, da bo znesek razvojne pomoči državam, ki niso v EU, dosegel 69 milijard EUR, kar predstavlja 20 % povečanje glede na 2008. Evropska unija se je izkazala za dosledno v zvezi z zavezami, ki jih je dala mednarodnim institucijam. Nasprotja med evropskimi razvojnimi politikami in njenimi trgovinskimi politikami so resničnost. Vendar pa se je Evropska unija zavezala, da bodo v vseh politikah EU, ki vplivajo na države v razvoju, upoštevani predvideni razvojni cilji.

Gospodarska kriza ima v nasprotju s prvotnimi napovedmi še posebej hude posledice za revne države, od katerih jih je veliko vključenih v razvojne projekte, ki jih financira Evropa. Na drugi strani pa imajo izvozne in kmetijske politike, ki jih izvaja EU v teh državah, negativne posledice za njihov razvoj. Zato se soočamo z neželenimi rezultati: EU gradi na makro ravni in negativno vpliva na mikro raven. V teh okoliščinah so cilji, sprejeti z resolucijo, o kateri smo glasovali včeraj na zasedanju Evropskega parlamenta, zelo pomembni in jih morajo sprejeti vse institucije EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na gospodarsko in humanitarno krizo, s katero se trenutno sooča svet, je sedaj pomembnejše, kot kadar koli poprej, da so politike razvojne pomoči Unije obravnavane na dosleden način, ki zagotavlja njihovo skladnost in ki je v celoti povezan z drugimi politikami Unije o trgovini, okolju itd. Sedaj je jasno, da kljub zavezanosti EU razvojnim politikam in dejstvu, da je največja donatorica razvojne pomoči v svetu, ni vedno zagotovljena učinkovita povezava med njenimi politikami, kar ogroža dosežke razvojnih ciljev novega tisočletja.

Povsem upravičeno nameravamo spremeniti trenutno stanje. Na uradno razvojno pomoč moramo gledati z dolgoročnega vidika združevanja sinergij med vsemi državami članicami in doslednosti med politikami. Ta doslednost mora biti dosežena, saj prispeva k uresničevanju razvojnih zahtev tistih, ki potrebujejo pomoč. V splošnem podpiram to poročilo Evropskega parlamenta in zelo pomembno je, da si akterji EU po najboljših močeh prizadevajo za odpravo ovir pri razvoju, za uresničevanje MDG, za boj proti revščini in za zagotavljanje, da se človekove, socialne, gospodarske in okoljske pravice dejansko upoštevajo v državah v razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Maria Corazza Bildt, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE), v pisni obliki. – (SV) Švedska delegacija konzervativcev je včeraj (18. maja 2010) glasovala proti poročilu A7-0140/2010 o usklajenosti politik EU za razvoj in „novi zasnovi uradne razvojne pomoči plus“ (2009/2218(INI)). Glavni razlog za to je v tem, da ne podpiramo predloga o uvedbi mednarodnega davka na transakcije. Uvedba Tobinovega davka bi škodila državam v razvoju, prav tako pa bi vodila v še večjo revščino. Poudariti želimo, da to poročilo vseeno vsebuje elemente, ki so v skladu z našim razmišljanjem, na primer izvozne subvencije Evropske unije za evropske kmetijske izdelke zelo škodijo varnosti preskrbe s hrano in razvoju vzdržljivega kmetijskega sektorja v državah v razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. (FR) Ena milijarda štiristo tisoč milijonov ljudi v svetu preživi z manj kot 1 EUR na dan. Evropska unija si je dolžna prizadevati, da se te razmere spremenijo. Zato je potreben učinkovitejši in gospodarnejši razvoj politik sodelovanja in pomoči. Zaveze uradne razvojne pomoči (ODA) še vedno niso zadovoljivo uresničene. Da bi bilo mogoče obravnavati nujnost razvoja, pozivamo Komisijo, da nemudoma opredeli inovativne dodatne vire financiranja za razvoj, kot so davek na mednarodne finančne transakcije, s katerimi bo mogoče ustvariti dodatne vire za premagovanje najhujših posledic krize. Prav tako bi morale tudi države članice ponovno potrditi zavezo, ki so jo dale na vrhu tisočletja, da bodo v naslednjem desetletju namenile 0,7 % BDP za ODA ter hkrati upoštevale sposobnosti črpanja in dobro vodenje držav prejemnic. Evropska razvojna politika mora biti povezana s prožno uredbo o pretoku ljudi, blaga in kapitala z državami v razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek, Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. (SV) Podpiramo namen tega poročila, da je politika EU skladna z ciljem Unije o spodbujanju razvoja v nerazvitih in srednje razvitih državah. Pa vendar poročilo gospe Keller govori na primer o razvitem trgu storitev in jasnih pravilih konkurence, kot o ovirah za uresničevaje ciljev novega tisočletja. Zaradi tega ne moremo podpreti poročila kot celote. Jasna temeljna pravila so predpogoj, da lahko tržno gospodarstvo ustrezno deluje, trgovina s storitvami pa je pomemben element za razvoj gospodarstev držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska unija se pogosto srečuje s paradoksi navzkrižji, ki jih je povzročila sama, in z neskladnostmi, ki jih njene politike prinesejo državam članicam, njenim državljanom, pa tudi tretjim državam in njihovim ljudem. Kot največja donatorica razvojne pomoči v svetu, si mora Evropska unija in države članice prizadevati za razvoj politike razvojne pomoči, ki ne bo le učinkovita ampak bo tudi dosledna in skladna; to se ni vedno zgodilo. Pozdraviti moramo vsa prizadevanja za spodbujanje te doslednosti in prizadevanja, da bi bilo mogoče upoštevati številne potrebe ljudi, ki prejemajo pomoč. Ta cilj mora biti upoštevan tudi v trgovinski politiki.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Tema tega poročila je zelo pomembna, saj vemo, da so politike in ukrepi EU na številnih področjih pogostokrat v nasprotju z navedenimi cilji „razvojne pomoči“. Obstajajo številni pomembni in pozitivni vidiki, kot so: opozarjanje na tragedijo zaradi lakote na svetovni ravni; izpostavljanje neskladnosti in neučinkovitosti sporazumov o ribištvu glede na razglašene razvojno-sodelovalne cilje; obsojanje vplivov subvencij Unije na izvoz; kritika liberalizacije storitev, uvedbe konkurenčnih pravil, davčnih oaz, premika kapitala iz držav v razvoju v EU, ki je posledica nepovezanih politiki, majhnega obsega pomoči, namenjenega kmetijstvu; in zagovarjanje vzpostavitve patentne skupnosti za zdravila za HIV/aids. Žal je poročevalka nedosledna, saj zagovarja dodaten razvoj instrumentov, kot so prostotrgovinska območja in tako imenovani sporazumi o gospodarskem partnerstvu. Poročevalka je prezrla dejstvo, da ti instrumenti ogrožajo interese držav v razvoju na različnih področjih, kar je razvidno tudi iz dejstva, da mnoge izmed njih ne želijo podpisati teh sporazumov, ki so bili v posameznih primerih sklenjeni le zaradi nesprejemljivega pritiska in izsiljevanja s strani EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papastamkos (PPE), v pisni obliki. (EL) Popolnoma se zavedam pomembnosti razvojnih politik EU in zagotavljanja pomoči državam v razvoju. Vendar pa sem glasoval proti poročilu gospe Keller zaradi stališča, ki ga zavzema glede vpliva izvoznih kmetijskih subvencij EU na kmetijski sektor v državah v razvoju, kar sploh ne drži.

EU je še posebej odprt trg z vidika uvoza izdelkov iz držav v razvoju, kar je med drugim tudi posledica „Vse razen orožja“ in drugih preferencialnih sporazumov. Opozoriti je treba, da zaveza, ki so jo dale države članice SZO na ministrskem vrhu v Hong Kongu (2005) glede vzporedne odprave izvoznih subvencij in določanju pravil za vse izvozne ukrepe, z enakovrednimi vplivi na konkurenčnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Evelyn Regner (S&D), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za to poročilo, saj je zame še posebej pomembno, da mednarodni sporazumi o prosti trgovini vključujejo pravno zavezujoče socialne in okoljske standarde. Menim, da je še posebej pomembno, da Evropska unija načel socialno tržnega gospodarstva ne izvajal le znotraj EU, ampak tudi izven njenih meja. Naši partnerji morajo v sporazumih o prosti trgovini ohranjati nekatere standarde, prav tako pa verjamem, da moramo prenehati pogajanja z državami, ki ne upoštevajo takšnih standardov.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Z navdušenjem sem glasoval za poročilo Franziske Keller o usklajenosti politike za razvoj in veseli me, da je bilo sprejeto z večino glasov. Obsojam vse negativne glasove skupine EPP in ECR.

 
  
MPphoto
 
 

  Alf Svensson (PPE), v pisni obliki. – (SV) Na glasovanju Evropskega parlamenta sem glasoval proti poročilu „o usklajenosti politik EU za razvoj in „novi zasnovi uradne razvojne pomoči plus“. Izvajanje odgovorne, učinkovite razvojne politike mora biti ključna naloga Evropskega parlamenta. Gre za nekaj, za kar si, skupaj s številnimi drugimi, vsak dan prizadevam v Odboru za razvoj. Vsekakor je nesmiselno in vse kaj drugega kot odgovorno, da EU z eno roko jemlje – na primer prek kmetijskih subvencij, kar državam v razvoju onemogoča konkurenčnost - , z drugo roko pa zagotavlja pomoč „za odpravo škode“. Razprava o skladnosti politik EU za razvoj je pomembna in dragocena.

Vendar pa trenutno poročilo vsebuje elemente, ki jih ne morem podpreti, kot je odstavek o uvedbi davka na finančne transakcije in uporaba nejasno opredeljenega izraza „okoljske pravice“. Velik del poročila – , ki je bil izglasovan na plenarnem zasedanju – je zelo preudaren in mojega „ne“ ne gre tolmačiti kot nepripravljenost za sodelovanje pri delu usklajenosti politik za razvoj. Ravno nasprotno – gre za proces, ki sem mu zelo naklonjen in želim, da se izvede na najboljši možni način.

 
  
MPphoto
 
 

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. (FR) Zelo sem vesel, da je bilo poročilo o Skladnosti politik EU za razvoj in „novi zasnovi uradne razvojne pomoči plus“ sprejeto, saj gre za odlično poročilo, namenjeno zagotavljanju večjega spoštovanja držav v razvoju. Še posebej pozdravljam sprejetje odstavka 70 s tesno večino, ki poziva Komisijo, naj v trgovinske sporazume, ki jih sklepa Evropska unija, sistematično vključuje pravno zavezujoče socialne in okoljske standarde. To je pomemben korak k pravičnejši trgovini. Evropska unija mora biti na tem področju za vzgled.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo je glede na trenutne globalne gospodarske razmere izjemno pomembno, saj si prizadeva za bolj usklajene politike Unije, da bi lahko uresničila cilje, ki si jih je zastavila, kot so razvojni cilji tisočletja. EU je največja donatorica razvojne pomoči v svetu – zadnja vsota znaša približno 49 milijonov EUR – njeno posredovanje pa je namenjeno državam in njihovim državljane, torej gre za daljnosežno politiko Unije, ki zaobjema trgovino, okolje in družbo.

Tu je izpostavljena potreba po spodbujanju dostopa izdelkov iz teh držav do evropskih trgov; med drugim tudi razvoj instrumentov Unije za zniževanje carinskih tarif. Vendar pa želim izraziti zaskrbljenost glede nekaterih predlogov, saj bi lahko imeli negativne posledice za evropske proizvajalce, tudi za tiste, ki prihajajo iz geografskih področij, ki zaslužijo posebno pozornost. Razvojna pomoč in izkoreninjanje revščine sta najpomembnejši zahtevi, ki ju popolnoma podpiram. Vendar pa zavez, ki jih ni mogoče izpolniti ne, da bi bili pri tem ogroženi interesi naših sodržavljanov, ne smemo dajati. Ne smemo pozabiti na naše državljane ali jih postaviti v podrejen položaj: do njih imamo posebne odgovornosti.

 
  
  

Poročilo: Hella Ranner (A7-0130/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za samoiniciativno poročilo Evropskega parlamenta, ki predstavlja odgovor na analizo kazni Evropske komisije, določenih za resne kršitve socialnih predpisov v cestnem prometu. Danes med državami članicami obstajajo razlike, ki negativno vplivajo na pošteno delovanje notranjega trga in varnost v cestnem prometu. Odbor za promet in turizem Evropskega parlamenta v zvezi s tem predlaga nekaj načinov za zagotavljanje rešitev. Poročilo predvsem predlaga uskladitev kazni s pomočjo skupne kategorizacije kazni. Poziva k ustanovitvi usklajevalnega telesa, ki bo odgovorno za izboljšanje sodelovanje med državami članicami pri izvajanju socialnih predpisov, kot tudi k ustanovitvi inšpekcijskih organov. Poročilo izpostavlja potrebo po zagotavljanju zadostnih informacij o ustreznih socialnih predpisih in kaznih za kršitve voznikom in prevoznikom s pomočjo tiskanih medijev, informacijske tehnologije in inteligentnih prevoznih sistemov. Ker v celoti podpiram te predloge, sem glasovala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Sistemi kazni v državah članicah Evropske unije kažejo velika nesorazmerja, zato so pravni elementi pri mednarodnem prevozu postali težko pregledni za podjetnike in zlasti za voznike. Trenutno veljavni predpisi in direktive o socialnih predpisih v cestnem prevozu omogočajo državam članicam zelo različne razlage, to pa se odraža v nezmožnosti pri doseganju enotnega izvajanja v državah članicah. Lizbonska pogodba ponuja priložnost, da se približamo določbam kazenskega prava in druge zakonodaje držav članic. Komisija mora te priložnosti izkoristiti za razvoj in spodbujanje takšnih usklajenih pristopov za nadzor in sprejeti regulativne ukrepe, s katerimi bo mogoče odpraviti ovire za evropski notranji trg in izboljšanje varnosti cestnega prometa. Da bi bilo mogoče kar se da učinkovito zagotoviti izvajanje socialnih predpisov v cestnem prometu, mora Evropska komisija vzpostavi enotno in zavezujočo razlago uredbe o časih vožnje in počitka, ki jo morajo nacionalni inšpekcijski organi upoštevati.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Od leta 2006 evropska uredba zavezuje vse prevoznike, ki vozijo po Evropi, da upoštevajo enake najvišje omejitve dnevne vožnje in obdobja počitka z namenom zagotavljanja varnosti na evropskih cestah. Žal se ti ukrepi še zdaleč ne izvajajo na optimalen način: kazni za kršitve so v vsaki državi članici povsem različne.

Zato je kazen za voznika, ki preseže najvišjo omejitev dnevne vožnje za več kot dve uri, desetkrat višja v Španiji, kot v Grčiji. V nekaterih državah članicah je lahko za resne kršitve izrečena zaporna kazen, medtem ko se v drugih državah vozniku enostavno odvzame vozniško dovoljenje. To pomanjkanje usklajenosti negativno vpliva na učinkovitost uredbe in predstavlja znatno pravno negotovost za cestne prevoznike.

Glasoval sem za poročilo gospe Ranner, ki poziva Komisijo, da predlaga najnižje in najvišje kazni za kršitve, ki bi bile usklajene v vseh državah članicah. Poročilo prav tako poziva k pripravi enostavne in dostopne informativne brošure, s katerimi bi bilo mogoče voznike tovornjakov seznaniti s tveganji v primeru kršitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Zaskrbljenost Evropske unije zaradi pomanjkanja enotnega sistema, ki bi urejal kazni v cestnem prometu na ravni držav članic, je upravičena. Izrekanje takšnih kazni, vsaj nedenarnih, vsem voznikom v državah članicah bi zmanjšalo zmedo, s katero se srečujejo številni prevozniki ali posamezni vozniki zaradi zakonodajnih neskladij med matično državo in tretjo državo članico EU, v kateri vozijo.

Na drugi strani imajo Evropska komisija in posebni parlamentarni odbori popolnoma prav, ko trdijo, da je še prezgodaj, da bi razmišljali o standardizaciji finančnih kazni, ki bi veljale za prekrške v cestnem prometu. V Evropski uniji vladajo znatna odstopanja z vidika gospodarskih razmer podjetij in prebivalstva, kar pomeni, da kazni, izrečene za enake prekrške v cestnem prometu, ne morejo biti enake v vseh državah članicah. Vendar pa bi s standardizacijo uredb, ki veljajo v potniškem prometu, prevozna podjetja prevzela večjo odgovornost.

Uskladitev uredb v vseh državah članicah, podprta s strogim izvajanjem, ne da bi se države članice lahko odločile, ali bodo sprejela evropska priporočila, bi povečala tudi varnost na evropskih cestah.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kršitve v cestnem prometu predstavljajo resen problem, ki sproža številna vprašanja glede čezmejnih prehodov. Zato je pomembno, da Komisija razmisli o razmerah v različnih državah članicah, kot tudi o tem, kaj sploh je prekršek v različnih nacionalnih pravnih sistemih ter ustrezne globe in kazni. Glede tega poročevalka poudarja, da lahko „učinkovit, uravnotežen in odvračalen kazenski sistem temelji le na jasnih in preglednih kaznih, primerljivih med državami članicami“ in „poziva države članice, naj poiščejo zakonodajne in praktične rešitve za zmanjšanje deloma zelo velikih razlik v vrsti in višini kazni“.

Strinjam se s pomembnostjo učinkovitega in uravnoteženega kazenskega sistema ter s tem, da bi morale države članice sodelovati za zmanjšanje razlik pri obravnavi kršitev v cestnem prometu. Vendar pa si zelo težko predstavljam, da bi nacionalni zakonodajalec izgubil nadzor nad kazenskimi zadevami samo zaradi usklajevanja na ravni Unije v zvezi z naravo in višino kazni.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Poročilo, ki ga je pripravila Evropska komisija, povzema različne vrste kazni, ki obstajajo v državah članicah, pojasnjuje razlike med sistemi, ki so jih na tem področju sprejele posamezne države članice in zaključi z ugotovitvijo, da so te razmere nezadovoljive. Zato poziva države članice, da socialne predpise v cestnem prometu uporabljajo na usklajen način. Poročevalka Evropskega parlamenta predlaga večje prizadevanje za usklajevanje na tem področju, predvsem na ravni „razlage uporabe socialne zakonodaje“ in pri „kategorizaciji“ kazni „za doseganje notranjega trga na področju prometa ter povečanje pravne varnosti“.

Varnost v cestnem prometu je nedvomno pomembna tema, saj izboljšuje delovne pogoje v sektorju cestnega prometa, nenazadnje tudi čase vožnje in počitka. Ponoviti želimo, da teh ciljev ni treba nujno uresničiti z generičnim usklajevanjem. Usklajevanje je vsekakor potrebno, vendar z napredkom in ne tako, da se vsi spustimo na enako nizko raven, kot se je to običajno dogajalo pri poskusih „doseganja notranjega trga“. Povečanje varnosti v cestnem prometu je nujno, kot je nujno izboljšati delovne pogoje v prometnem sektorju. S tem se bo izboljšala varnost v cestnem prometu v vseh državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Varnost v cestnem prometu je bila vedno v interesu EU. Sprejetje te resolucije je naslednji korak k odpravi resnih kršitev socialnih predpisov na tem področju. Da bi vzpostavili enostavno komunikacijsko mrežo za vse delavce v sektorju, kadar koli delajo v državi članici, ki ni njihova, potrebujemo tesnejše sodelovanje med državami članicami. Za zagotovitev ustrezne infrastrukture, vključno z zadostnim številom varnih parkirnih površin ter storitev v evropskem cestnem omrežju, da bodo lahko vozniki dejansko upoštevali predpise o časih vožnje in počitka, je prav tako potrebna finančna pomoč. Zato sem glasoval, tako kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Statistike kažejo, da je delež težkih tovornih vozil v prometnih nesrečah zelo visok. Zato je še toliko bolj pomembno, da so vozila v brezhibnem stanju. Pozornost voznikov se zaradi utrujenosti zmanjša skoraj toliko, kot se zmanjša pod vplivom alkohola. Zato moramo zaradi varnosti zagotoviti skladnost s temi predpisi. V zvezi s tem je pomembno, da enaki pogoji veljajo za zaposlene in samozaposlene, da s tem ne bi potisnili še več ljudi v lažno samozaposlitev, kjer so potem izrabljeni do ali čez meje svojih zmožnosti.

Kazni so pogostokrat neustrezen način za zagotavljanje skladnosti z obdobji počitka, kar je možno le, kadar se vozilo ne premika. Ker ni predvidenih nobenih razširitev teh ukrepov za varnost v cestnem prometu, sem glasoval z „ne“.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Poročilo gospe Ranner, ki ji čestitam za delo, ne izpostavlja le razlik med kaznimi v različnih državah članicah, ampak tudi razlike glede vrst kazni, kar kaže ne neustrezno naravo teh razmer za voznike in prevozna podjetja.

Strinjam se s pristopom parlamentarnega poročila, ki poudarja pomembnost popolnega izvajanja socialnih predpisov za notranji trg in sicer z izvajanjem pogostejših pregledov, če je to potrebno, vzpostavitvijo evropskega usklajevalnega instrumenta in usklajevanjem kršitev ter njihovih ustreznih kazni. Le s poenoteno ureditvijo bo mogoče zagotoviti hitro zmanjšanje kršitev. Zato sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo moje kolegice v Odboru za promet in turizem je odlična pobuda za reševanje nekaterih obstoječih problemov, ki se nanašajo na kazni v cestnem prometu, ki veljajo za resne kršitve. Predpisi, ki veljajo v primeru resnih kršitev socialnih predpisov, se po posameznih državah članicah močno razlikujejo glede višine kazni ter narave in kategorizacije kazni, zaradi česar je potrebo boljše usklajevanje.

Pozdravljam rešitve, ki so v poročilu predlagane za takšne razlike, nenazadnje tudi potrebno usklajeno kategorizacijo resnih kršitev in izvajanje sistema pregledov – kar na evropski ravni usklajuje organ z ustreznimi značilnostmi – , katerega namen bi bil izboljšati sodelovanje pri izvajanju socialnih predpisov in zagotavljati usposabljanje inšpekcijskih organov, ki so zadolženi za izvajanje teh predpisov.

Prav tako želim poudariti pomembnost razvoja pobud za zagotavljaje ustreznih informacij o socialnih predpisih in vzpostavljanja ustrezne infrastrukture ter parkirišč, da bi tako bilo mogoče zagotoviti upoštevanje predpisov. Zaradi prej navedenih razlogov sem glasoval za poročilo, ki smo ga danes obravnavali v Parlamentu.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov