Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Razprave
Torek, 18. maj 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

14. Stockholmski akcijski načrt (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednica. – Naslednja točka sta izjavi Sveta in Komisije o stockholmskem akcijskem načrtu.

Predhodna razprava je bila zelo zanimiva, vendar pa smo prekoračili dodeljeni čas, zato vse, ki bodo govorili, prosim, naj se natančno držijo časa, ki jim je bil dodeljen.

 
  
MPphoto
 

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. – (ES) Gospa predsednica, evropsko območje svobode, varnosti in pravice je eden izmed največjih dosežkov Evropske unije. Je napredek v sodelovanju med državami članicami, civilnem sodelovanju, kazenskem sodelovanju in notranji varnosti. Je eden izmed najpomembnejših rezultatov evropskega projekta in eden izmed rezultatov, ki se je najbolj približal dosegi tega, kar Evropski uniji nikoli ne uspe doseči, namreč odnosom z javnostjo.

Ta vidik politik Unije je vsekakor tisto, za kar državljani menijo, da dodaja največjo vrednost najpomembnejšim vidikom njihovega vsakdana, uživanju njihovih svoboščin, na primer varnosti. To je nedvomno eden izmed največjih dosežkov območja svobode, varnosti in pravice.

Pred Lizbonsko pogodbo je Svet sprejel tudi nekatere sklepe na tem območju svobode, varnosti in pravice – ko je bilo področje praktično medvladno –, ki zadevajo temo, o kateri smo razpravljali prej: preiskovanje zločinov genocida, zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov na nacionalni ravni.

Sklepa Sveta z dne 13. junija 2002 in 8. maja 2003 sta vzpostavila pristojnost za države članice, da sodelujejo na nacionalni, medvladni ravni za pregon teh zločinov, ki so na srečo – in vsi se spominjamo primera generala Pinocheta – v nekaterih državah članicah celo del zakonodaje.

Na primer Španija, da ne omenjam drugih držav, ima tako imenovano splošno pravico, ki pomeni, da se lahko za zločine, ki so zelo resni in so bili storjeni zunaj države, sodi tudi tam, če je to mogoče, celo če to pomeni preseči sveto načelo teritorialnosti v kazenskem pravu. To načelo v praksi uporabljajo nekatere države članice za zločine, ki so še posebno nedopustni in zelo škodujejo dostojanstvu samega človeštva, in se jih lahko preganja celo zunaj ozemlja, na katerem so bili storjeni.

Vidik tega območja svobode, varnosti in pravice je tako imenovani stockholmski program v času, ko Lizbonska pogodba že odpira to območje ne samo medvladnemu področju, ampak tudi področju, ki je strogo in jasno EU. Je vsekakor značilnost načina EU in tako Parlamentu in Sodišču Evropskih skupnosti daje vodilno vlogo, ki je prej nista imela.

Stockholmski program je izredno pomemben, zato pozdravljamo njegovo sprejetje s strani Sveta decembra 2009 in zatem s strani Evropskega sveta. Gre za program, ki določa jasen načrt dela Evropske unije in njenih držav članic ter interese in potrebe ljudi postavlja v središče svojih prednostnih nalog za naslednjih nekaj let.

Zato je to izredno pomemben program. Program vzpostavlja – in če mi dovolite, bom ponovno omenil predhodno razpravo – obveznost držav članic, da sodelujejo z Mednarodnim kazenskim sodiščem pri pregonu zločinov genocida in zločinov proti človeštvu, da ti ne bi ostali nekaznovani. Ta je del stockholmskega programa, ki je bil sprejet konec prejšnjega leta pod švedskim predsedstvom.

Zato torej govorimo o izredno pomembnem programu, ki ga je treba natančno izvajati in oblikovati. V zvezi s tem priznavamo pomen sporočila Komisije z naslovom „Zagotavljanje območja svobode, varnosti in pravice za državljane Evrope – Akcijski načrt izvajanja stockholmskega programa“, ki predlaga pobude v pomoč izvajanju programa.

Stockholmski program nam omogoča graditi na predhodnih dosežkih in soočiti se z novimi izzivi, pri čemer izkorišča nove priložnosti, ki jih zagotavlja Lizbonska pogodba. To je novo obdobje. Institucionalno je to verjetno v veliki meri prava revolucija – če mi dovolite povedati tako odločno –, saj je prava pravna in institucionalna revolucija, da se območje svobode, varnosti in pravice, ki je bilo prej popolnoma na medvladnem področju, zdaj jasno seli na področje EU. To se začenja oblikovati v pomembnem stockholmskem programu. Svet priznava pomen, ki ga ima Parlament kot sozakonodajalec, kot institucionalni partner, v zvezi z večino ukrepov, ki jih bomo sprejeli v naslednjih petih letih.

 
  
MPphoto
 

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. – Gospa predsednica, spoštovani poslanci, sicer ga že poznate, vendar naj vam na kratko predstavim akcijski načrt Komisije z naslovom „Zagotavljanje območja svobode, varnosti in pravice za državljane Evrope“, akcijski načrt izvajanja stockholmskega programa. Ta akcijski načrt je smernica za zelo konkretne ukrepe, ki jih bomo sprejeli v naslednjih petih letih.

Toda naj se najprej vrnem korak nazaj: dogodki zadnjih tednov in mesecev so pokazali, da obstaja skupen občutek glede nujnosti soočenja z gospodarsko in socialno situacijo v Evropi in tudi zelo jasno pričakovanje naših državljanov glede hitrega in odločnega ukrepanja EU. Spomnite se sprejetja delovnega programa Komisije konec marca, vsebina katerega je pokazala, da Komisija ne samo namerava ukrepati, ampak že ukrepa. Delovni načrt se je med drugim osredotočil na potrebo, da EU oblikuje agendo državljanov, ki ljudi postavlja v središče evropskega ukrepanja. Akcijski načrt na področju pravosodja in notranjih zadev je prva strateška pobuda nove Komisije za uveljavitev tega delovnega programa v praksi; natančno sledi mandatom in tudi filozofiji stockholmskega programa ter upošteva predloge in pripombe Parlamenta in Sveta.

Tu je na celovit način obravnavan izziv zagotovitve spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin ob hkratnem vključevanju in zagotavljanju varnosti v Evropi. Sklop oblikovanih pobud je načrt – načrt za svobodno in varno Evropo. Menimo, da svobode ni mogoče ločiti od varnosti: sta dve plati iste medalje; obe zadevata državljane in to je eden od načinov, da državljani bolje spoznajo Evropo.

Akcijski načrt nas bo vodil pri sprejetju ambicioznega sklopa zelo konkretnih ukrepov na področju, kjer bo dodana vrednost Evrope za naše državljane zelo izrazita. Je tudi močno sporočilo, ki ponavlja to, o čemer smo razpravljali prej, in sicer da sta Lizbonska pogodba in Listina EU o temeljnih pravicah ukrepa za državljane. Ker so vsi ti ukrepi medsebojno povezani, nepogrešljivi in skladni z ravnjo ambicij, določenih v Lizbonski pogodbi in Listini o temeljnih pravicah, moramo v skladu s pričakovanji državljanov čim prej doseči ta ambiciozni rezultat.

Prav zato Parlament tega akcijskega načrta ne sme imeti za nespremenljivega; morda bo prišlo do nepričakovanih dogodkov in če bo, bo Komisija vsekakor uporabila svojo pravico do pobude, da bi pomagala rešiti probleme. Zato nameravamo – in to bo pomembno za Parlament – leta 2012 predložiti vmesni pregled izvajanja stockholmskega programa, da bi zagotovili skladnost programa z evropskim in svetovnim razvojem.

Toda pri tem akcijskem načrtu ne gre samo za to, kaj bo predlagala Komisija, kot je že pravilno povedal predsedujoči Svetu. Gre tudi in predvsem za to, kaj bodo storile države članice: kako bodo države članice prevzele pobude, ko gre za subsidiarnost, kako bodo izvajale odločitve Evropske unije v svojem nacionalnem pravu in kako bodo sodelovale z drugimi državami članicami.

Zato bo ta akcijski načrt na koncu zgodba o uspehu samo, če bodo vse institucije odigrale svojo vlogo, in prepričana sem, da nam bo Parlament pomagal hitro napredovati na pravi poti.

 
  
MPphoto
 

  Anna Maria Corazza Bildt, v imenu skupine PPE. – Gospa predsednica, najprej bi želela čestitati Komisiji za njeno pravočasno predložitev zelo konkretnega akcijskega načrta za vključitev evropskih državljanov. Bila sem zelo aktivna v razpravah v Parlamentu, ker resnično menim, da je stockholmski program najboljša pot naprej k Evropi, osredotočeni na državljane: Evropi za državljane, z ljudmi.

Zato Komisijo pozivam, naj vztraja pri viziji stockholmskega programa, ko bo podajala specifične predloge za naslednjih pet let. Sprejeti program predstavlja pravo ravnotežje med zagotavljanjem varnosti za državljane ob sočasnem spoštovanju njihovih pravic, svoboščin in integritete ter krepitvijo njihovega državljanstva.

Glede akcijskega načrta zlasti pozdravljam nedavno predstavljene ukrepe za boj proti trgovini z ljudmi in zlorabi otrok ter krepitev zaščite mladoletnikov brez spremstva, če jih omenim samo nekaj. Pozdravljam tudi dejstvo, da akcijski načrt vključuje strategijo za boj proti pohabljanju ženskih spolnih organov, nasilju v družini in nasilju nad ženskami. Kljub temu si želim, da bi bil ta predlog podan prej kot predvideno, gospa komisarka.

Spodbujati moramo udeležbo državljanov med postopkom in zagotoviti preglednost sprejemanja odločitev in odprtost dokumentov. Upam, da bodo ukrepi predstavljeni v uporabnikom prijazni obliki.

Za konec naj povem, da se veselim sodelovanja s kolegi v Parlamentu in s Komisijo ter Svetom, da bi resnično zagotovili območje svobode, varnosti in pravice ter ga uresničili.

 
  
MPphoto
 

  Kinga Göncz, v imenu skupine S&D.(HU) Podala bi nekaj splošnih in nekaj specifičnih pripomb glede načrta. Vsekakor menimo, da je stockholmski program zelo pomemben. Prav zaradi tega nas je akcijski načrt nekoliko razočaral, saj njegove ambicije ne odražajo povsem pomena, ki mu ga je pripisal Parlament, ali obsežnosti večine, s katero je glasoval o spremembah glede številnih tem. Vidimo, da so bile najpomembnejše ali mnoge pomembne točke v načrtu odložene do leta 2013–2014, v zvezi s tem letom pa lahko že vidimo določeno raven zamud. Zdi se, da je splošni problem tudi, da sodelovanje med Komisijo in Parlamentom glede mednarodnih pogodb še ni bilo pojasnjeno. Čeprav so se povratne informacije zelo izboljšale, tako kot povratne informacije o pogajanjih SWIFT in TFTP z ZDA, še vedno obstajajo nekatere točke, ki jih je treba pojasniti.

Podala bi nekaj konkretnih predlogov: obžalujemo, da sovražnega govora ni v osnutku zakonodaje, ampak so med načrti samo poročila in okvirni sklep v zvezi z izvajanjem. Prav tako ni dovolj kategorično zagotavljanje informacij o človekovih pravicah. Vemo, da je izvajanje povezano z obsegom, v katerem se ljudje zavedajo svojih pravic. V zvezi s priseljevanjem bi rada omenila, da se je sodelovanje začelo, vendar pa se zdi raven ambicij neustrezna. Sta pa še dve drugi pomembni vprašanji. Prvo zadeva vzajemnost glede vizumov, kjer so zaradi ponovne uvedbe vizumske zahteve in neenakosti potrebne nove, učinkovite rešitve. Drugo zadeva prosti pretok delovne sile, kjer je pomembno končati obstoječo diskriminacijo novih držav članic.

 
  
MPphoto
 

  Renate Weber, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, stockholmski program je nedvomno ambiciozen, vendar pa moramo še vedno sprejeti akcijski načrt za njegovo izvajanje na najučinkovitejši način. Učinkovitost ne pomeni samo ustreznega časovnega razporeda, ampak zadeva tudi vsebino zakonodaje, ki jo bomo sprejeli v naslednjih letih, in institucije, na katerih bomo gradili v prihodnje.

Če hočemo, da je Unija bolj usklajena, si moramo prizadevati za raven zaupanja in vzajemnega priznavanja na pravosodnem področju ali za policijsko sodelovanje, podobno načelu, ki je urejalo enotni trg EU. Za dosego tega moramo spremeniti naša stališča glede pravnih tradicij, ki se jih ne sme več dojemati, uporabljati ali zlorabljati za to, da se nam prepreči minimalne standarde, zlasti v kazenskem pravu.

Naši državljani zahtevajo in si zaslužijo boljšo zaščito pred terorizmom in pred organiziranim ali čezmejnim kriminalom. Naša dolžnost je, da zagotovimo to zaščito, vendar pa moramo to storiti ob sočasnem spoštovanju ne samo pravic žrtev, ampak tudi pravic obtožencev. Zato morajo minimalni postopkovni standardi veljati za vse države članice EU in če moramo biti drzni, tudi bomo. Drzni bomo, ko bomo Eurojustu podelili večje pristojnosti ali ko bomo morali varovati podatke naših državljanov ali ko bomo morali urediti azilni sveženj.

Moja politična skupina je odločena konstruktivno sodelovati s Komisijo in Svetom in se sočasno vztrajno boriti za varstvo človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 

  Judith Sargentini, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospa predsednica, ob poslušanju komisarke in predstavnika Sveta v zvezi s stockholmskim programom se porajajo nekatera vprašanja.

Bliža se konec španskega predsedovanja, do njega je še pet tednov. Na začetku smo od španskega predsedstva slišali dobre zamisli o azilu, preseljevanju, protidiskriminacijski direktivi in emancipaciji žensk, vendar pa moram povedati, da se glede na to, da mu ostaja še pet tednov, sprašujem, kje so konkretni rezultati in predlogi.

Komisija in Parlament sta opravila svoje delo glede azila in preseljevanja in resnično čakamo na ukrepanje Sveta. Niso samo – kot je dejala komisarka Reding – posamezne države članice tiste, ki morajo izvajati zakonodajo. Svet je tisti, ki mora imeti zamisli o dublinski uredbi, direktivi o sprejemu, o sistemu Eurodac in o direktivi o pogojih za sprejem prosilcev za azil. Težko čakamo nanje.

Za protidiskriminacijsko direktivo je glasovalo to plenarno zasedanje in zeleni resnično čakajo na to. Če se glede tega vprašanja obrnem na Komisijo, sta enakost in protidiskriminacija seveda temeljna podlaga v stockholmskem programu, toda zakaj Komisija istospolnih partnerstev ni izbrala za prednostno nalogo tega akcijskega načrta? Rekli ste, da bodo ljudje v središču. Ureditev istospolnih partnerstev je postavljanje ljudi v središče. Mi lahko pojasnite, zakaj je prišlo do tega?

Glede Europola naj povem, da je bil ta v predlizbonskem obdobju podvržen minimalnemu nadzoru s strani Parlamenta in še vedno je tako, čeprav imamo zdaj Lizbonsko pogodbo. Pristojnost za začetek pogajanj o sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami je na primer utemeljena na sklepu Sveta, sprejetem pred nekaj leti. Govori se, da Europol zdaj razpravlja o pogodbi z Izraelom, in kdo ve, s katerimi drugimi državami se še dogovarja o pogodbah. Lizbonska pogodba daje Parlamentu novo vlogo in želim, da Komisija to upošteva.

 
  
MPphoto
 

  Mara Bizzotto, v imenu skupine EFD.(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, 170 ukrepov v petih letih, številki, ki sta preveč ambiciozni za program brez pravega pomena, zlasti ko gre za določena vprašanja.

Ko gre za priseljevanje, je program sramotno medel, če pogledate dlje od uradnih dokumentov: v čem je smisel obljubljati krepitev organov in agencij, če potem ni nobene politične strategije? Resnično koristne strategije, ki mora biti utemeljena na nekaterih trdnih točkah: boju proti nezakonitemu priseljevanju na južni meji, zagotavljanju, da si odgovornost za nasprotovanje nezakonitemu priseljevanju delijo vse države članice, politiki sporazumov s tretjimi državami, predvsem priznanju, da priseljevanje ni vir v času krize.

Domača spletna stran Parlamenta nam pove, da je več kot 20 % mladih v Evropi brezposelnih. Na celini, na kateri je 25 milijonov ljudi brezposelnih, komisar za notranje zadeve pravi, da je treba vprašanje priseljevanja utemeljiti na solidarnosti. Namesto tega sta resnično potrebna složna razsodnost in realizem: danes je naša prednostna naloga delo za naše državljane! Vse drugo je dobronamerno besedičenje, ki priseljencem ne pomaga pri vključevanju in vsekakor ne pomaga našim ljudem.

 
  
MPphoto
 

  Agustín Díaz de Mera García Consuegra (PPE).(ES) Gospa predsednica, govorimo o več kot 360 ukrepih v petih letih. Po mojem mnenju bi bilo treba predstavitvi akcijskega načrta v Parlamentu dati več časa, da bi poslanci imeli priložnost razpravljati o predlogih in jih, kar je še pomembneje, spremeniti.

Poglejmo nekaj primerov: boj proti radikalizaciji, nadzor financiranja teroristov in možnost vzpostavitve evropskega programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP), uskladitev Skupnega situacijskega centra (SitCen), Europola in Eurojusta v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, boj proti uporabi interneta v teroristične namene, sprememba Uredbe Frontex in smiselnost vzpostavitve evropskega sistema enot mejne policije. Poleg tega, kar sem omenil, je bilo povedano še veliko več. To so zelo pomembna vprašanja, ki bi si zaslužila drugačno parlamentarno sestavo.

Poleg tega je treba omeniti, da v zvezi z zaščito žrtev kaznivih dejanj načrt omenja samo en ukrep: vzpostavitev svetovnega instrumenta za zaščito žrtev, ki bo vključeval žrtve terorizma. Menim – in to je sprememba, ki je zaradi pravil nisem mogel predložiti –, da bi morala biti vzpostavitev posebnega instrumenta za zaščito žrtev terorizma obvezna pravica Evropske unije. Poudaril bi, da je to moje mnenje.

Za konec bi želel od gospe Reding izvedeti, zakaj bo sklep Sveta do leta 2013 nadomestila uredba o Europolu.

 
  
MPphoto
 

  Monika Flašíková Beňová (S&D). (SK) V akcijskem načrtu stockholmskega programa so številna področja, o katerih bi spregovorila, toda ker moramo nadaljevati, bom omenila ta problematična področja.

Skupni sistem azilne politike EU se mi vsekakor zdi problematično področje, o katerem smo vsaj nekajkrat razpravljali tu in Komisija po eni strani govori o potrebi po uspešnem vključevanju zakonitih preseljencev ali priseljencev v skupni sistem, po drugi strani pa akcijski načrt kaže zelo majhne ambicije v zvezi s tem.

Prav tako se zdi, da ne pričakujemo predloga za enotno obdelavo prošenj za azil do leta 2014 in s tem tudi ne vzajemnega priznavanja pravic beguncev med državami članicami EU. Kljub temu so vaši načrti precej konkretni na področju omejitve pritoka in gibanja priseljencev ali preseljencev, na primer sezonskih delavcev.

Če povem na kratko, na vidiku ni nobenega naprednega in poštenega skupnega azilnega sistema, načrt pa navaja precej represivne ukrepe.

Omenila bi vsaj še dve področji. Prvo je žalostno dejstvo, da celo po besedah Komisije napredek glede vzajemnega priznavanja registriranih istospolnih partnerstev v okviru EU ni prednostna naloga, potiskanje na stranski tir te teme pa me resnično skrbi.

Zadnje področje, ki bi ga omenila, so pravice gospodarskih družb. Stockholmski akcijski načrt pogosto omenja državljane in njihove pravice, vendar zelo jasno poudarja svobodo poslovanja brez zadostne ureditve, kar je zlasti v okviru trenutne finančne in gospodarske krize zelo presenetljivo.

 
  
MPphoto
 

  Sarah Ludford (ALDE). – Gospa predsednica, po mojem mnenju je najboljši del akcijskega načrta seznam petih konkretnih ukrepov v zvezi s pravicami posameznika v kazenskem postopku, ki vključuje časovni razpored, ki ga je sprejel stockholmski program.

Govorim kot poročevalka o prvih izmed teh ukrepov o tolmačenju in prevajanju za obtožence, glede katerih sem, kar z veseljem povem, prav danes zjutraj uspela doseči začasni sporazum s španskim predsedstvom, in upam, da bodo naše zadevne institucije sprejele ta rezultat.

Komisarki Reding se zahvaljujem za njeno odločno podporo, saj smo veliko črpali iz predloga Komisije, predstavniki Komisije pa so pomembno prispevali, za kar se ji osebno zahvaljujem.

Končno, čeprav z desetletno zamudo, toda končno gradimo medsebojno zaupanje, potrebno za vzajemno priznavanje. Mojo podporo evropskemu nalogu za prijetje upravičuje moje razočaranje in celo jeza zaradi nekaterih sodnih zmot in načina, na katerega trenutno deluje, kot na primer v primerih Garyja Manna in Andrewa Symeouja, v katerih sem udeležena. Če bi te ukrepe imeli pred desetletjem, menim, da ne bi prišlo do teh sodnih zmot.

 
  
MPphoto
 

  Simon Busuttil (PPE).(MT) Gospa predsednica, strinjam se s tistimi, ki pravijo, da je skupni evropski trg verjetno največji projekt, ki se ga je kdaj koli lotila Evropska unija. Menim, da je ta projekt, ki je v korist evropskim državljanom, naslednja pomembna naloga Evropske unije. Zanimivo je, da začetek enotnega trga sega v leto 1992, isto leto, v katerem smo sprejeli Maastrichtsko pogodbo, ki je uveljavila koncept evropskega državljanstva.

S tem akcijskim načrtom zdaj ustvarjamo prostor, v katerem se lahko uresničuje evropsko državljanstvo. To je mogoče storiti na številnih področjih: na področju človekovih pravic, državljanskih pravic, dostopa do pravosodja in pravice do svobode gibanja znotraj Evropske unije. Evropska unija lahko služi kot primer na številnih področjih, in sicer trgovine z ljudmi, boja proti pedofiliji, otrokovih pravic, kibernetskega kriminala in seveda priseljevanja in azilnih zadev.

Kljub temu menim, da ta projekt zahteva tri stvari: prvič, politična narava mu bo dala pomembnost in pomen za naše državljane. Drugič, spoštovanje načela subsidiarnosti, saj obstajajo določena pomembna področja, ki se ne morejo odreči uporabi subsidiarnosti. Tretjič, skrajni roki: te je treba v tem akcijskem načrtu upoštevati, drugače iz vsega tega ne bo nič.

 
  
MPphoto
 

  Juan Fernando López Aguilar (S&D).(ES) Gospa predsednica, kot predsednik Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve sem bil skupaj z gospodom Casinijem in gospodom Berlinguerjem soavtor resolucije v zvezi s stockholmskim programom, sprejete novembra. Poudaril bi, da sem takrat dejal, da stockholmski program Parlamentu na območju svobode, varnosti in pravice ne bo olajšal življenja, ampak mu ga bo otežil.

Tu bi dejal, da nekatere zahteve iz sprejete resolucije niso bile jasno opredeljene v akcijskem načrtu, ki ga je predložila Komisija. Čeprav se zavedam omejitev parlamentarne razprave in parlamentarnega posredovanja v razpravi o akcijskem načrtu, bi rad poudaril, da so odstavki od 148 do 150 parlamentarne resolucije vsebovali nekatere natančne navedbe v zvezi z izredno pomembnimi zadevami.

Mnoge izmed njih so bile navedene, od zaščite žrtev do institucij in agencij, povezanih s schengenom, Europol, Eurojust, Frontex in Evropski urad za podporo azilu, in njegovimi pričakovanimi novimi uredbami, vendar pa je bilo tudi nekaj uredb o pomembnih in temeljnih problemih, kot so varstvo podatkov in klavzula o boju proti diskriminaciji. O medsebojni povezanosti varstva podatkov in varnosti se je vsekakor razpravljalo v Parlamentu, predvsem med razpravo o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP), ki je poudarila potrebo po tem, da se Evropa zaveže ustreznemu ravnotežju med varnostjo in zasebnostjo.

Vendar pa je to, kar je resnično pomembno, da ima Komisija zdaj pred seboj pet let dela glede postopnega izvajanja vsakega ukrepa v akcijskem načrtu za stockholmski program. Zato jo pozivam, naj skupaj s Parlamentom trdo dela, da bi upoštevala vse obveznosti v zvezi z odstavkoma 148 in 150 resolucije ter pri tem ne pozabila, da bo Parlament, če Komisija ne bo vztrajno in tesno sodelovala z njim, pozoren in bo podal predloge. Seveda bo sodelovala tudi s Svetom, ki lahko sprejme pobude, morda vredne preučitve in obravnave s strani Parlamenta.

 
  
MPphoto
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE).(FR) Gospa predsednica, komisarka, gospod López Garrido, povedala bi, kako vesela sem, da lahko govorim o tem akcijskem načrtu, časovnem razporedu, kot ga je imenovala gospa Reding, za izvajanje stockholmskega programa. Obravnava vrsto temeljnih vprašanj, in namesto, da bi zbrala naključen seznam v kratkem času, ki ga imam, se bom v svojem govoru o zadevi enostavno osredotočila na ti točki, ki bosta povzročili nekaj razočaranja – o obliki in vsebini.

V smislu oblike, smo si, kot smo povedali v tej razpravi, zadali nekaj zelo natančnih skrajnih rokov za izvajanje ukrepov, in želela bi si, da se potrudimo po najboljših močeh in naredimo konkretne korake, da ne bi samo prazno govoričili o idealih.

Glede tega moramo v smislu vsebine obravnavati dve glavni točki, da bi bilo to izvajanje uspešno. Opredeliti moramo nekatere prednostne naloge. V zvezi z vprašanjem vsebine je gospa Reding govorila o dodani vrednosti. Predlagam, da nadaljujemo z nekaterimi točkami, ki se nam zdijo nujnejše od drugih: prvič, o pravnem sodelovanju, da bomo usklajeni v pravnem smislu z nekakšnim programom Erasmus za sodnike, toda zakaj ne nekakšnim programom Erasmus za vse pravne poklice in drugim za policijske poklice?

Druga točka v smislu vsebine in ključna prednostna naloga je sprejetje vseh možnih ukrepov za zagotavljanje pravic otrok, njihovo zaščito in boj proti kibernetskemu kriminalu, otroški pornografiji in spolnemu izkoriščanju.

 
  
MPphoto
 

  Stavros Lambrinidis (S&D).(EL) Pomembna beseda, ki je ni v programih za priseljevanje, je „solidarnost“. Danes smo glasovali o ponovni naselitvi prosilcev za azil iz tretjih držav v Evropi, vendar pa program Komisije zavrača spodbujanje podobne določbe za preselitev prosilcev za azil iz ene evropske države v drugo ali za denar. Kaj sae je zgodilo s solidarnostjo?

V Grčijo vsako leto iz Turčije prispe več kot 100 000 nezakonitih priseljencev. Kaj se je zgodilo s sporazumom med Evropo in Turčijo o vračanju teh nezakonitih priseljencev? Potiska se ga na stran in je komajda omenjen v našem programu. Kaj se je zgodilo s sporazumom, o katerem se je danes Frontex pogajal s Turčijo? Nam lahko zagotovite, da ne bo neposredno ali posredno spodbijal suverenih pravic Grčije in s tem Evrope na mejah?

Nazadnje seveda obstaja tudi velika obveznost solidarnosti do priseljencev, ki se imenuje „vključevanje“. Brez vključevanja priseljencev nikakor ne bo mogoče, da bo 40 milijonov ljudi, ki bodo zdaj živeli med nami, to lahko storilo pod enakimi pogoji. Morda gradimo časovne bombe. Potrebni so programi, potreben je denar, tega pa Komisija trenutno nima.

 
  
MPphoto
 

  Ramón Jáuregui Atondo (S&D).(ES) (Začetek govora z izklopljenim mikrofonom) Menim, da mora biti Evropa, v kateri so meje izginile in v kateri je vse več nadnacionalnih kaznivih dejanj, bolj ambiciozna z vidika odzivanja na problem nadnacionalnih kaznivih dejanj.

Menim, da moramo biti bolj ambiciozni v smislu policijskega sodelovanja, z drugimi besedami, Europola, pravosodnega sodelovanja, z drugimi besedami, Eurojusta, evropskega javnega tožilstva, tehnične standardizacije kazenskih preiskav, poenotenja postopkov kazenskega prava in v smislu približevanja zadevnih kazenskopravnih sistemov.

Gospe in gospodje, menim, da so ambicije premajhne in nacionalni odpor prevelik, in pozivam vas, predvsem Svet, da presežete težnje držav članic, naklonjene suverenosti, in poenotite sisteme kazenskega pravosodja, da bi se učinkovito borili proti negotovosti in nadnacionalnim kaznivim dejanjem.

 
  
MPphoto
 

  Salvatore Iacolino (PPE).(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, priložnost, ki jo zagotavlja stockholmski program, je vsekakor pomembna: veliko število pozitivnih ukrepov, ki jih mora izvajati Komisija in uresničiti skupni prostor za svobodo, pravico in varnost.

Vendar pa je za dosego teh ciljev potrebno sodelovanja med evropskimi institucijami ter med temi institucijami in državami članicami, ki so nepogrešljiv instrument pravega sodelovanja. Zaradi vprašanj kot so upravljanje priseljenskih tokov v skladu z objektivnimi merili poštenosti, dostojanstvo ljudi v današnjih prenapolnjenih zaporih, dobrobit rehabilitirancev po odvisnosti od drog, ponovna oživitev agencij, boj proti organiziranemu kriminalu na čezmejni ravni je to pravo sodelovanje resnično potrebno.

Dejavnosti našega Parlamenta so vsekakor osredotočene na ta izziv in zagotavljajo tudi močno in jasno spodbudo za Komisijo in druge institucije Skupnosti ter tudi za države članice.

 
  
MPphoto
 

  Gerard Batten (EFD). – Gospa predsednica, gospa Sarah Ludford je rekla, da ima pomisleke glede sodnih zmot v zvezi z evropskim nalogom za prijetje v primerih Andrewa Symeouja in Garyja Manna. To je največje podcenjevanje doslej! Evropski nalog za prijetje je sam po sebi velika sodna zmota. Izročitev je bila zreducirana na zgolj birokratsko formalnost. Britanska sodišča so izgubila svojo sposobnost zaščite britanskih državljanov pred krivičnim prijetjem in zaprtjem, ko se jih izroči tuji državi. To vem, ker sem bil v dvorani pritožbenega sodišča v primeru Andrewa Symeouja, ko dva višja člana pritožbenega sodišča nista mogla preprečiti izročitve gospoda Symeouja, čeprav je bilo vsem na sodišču jasno, da dokazov bodisi ni bilo ali pa jih je ponaredila policija. Vendar pa je to tudi smisel vsega, saj sodišče ne sme pregledati dokazov; nima te pravice. Gospa Ludford in liberalni demokrati lahko točijo krokodilje solze zaradi primerov kot je primer gospoda Symeouja, vendar pa morajo prevzeti odgovornost za človeško bedo, ki so jo povzročili.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Papanikolaou (PPE).(EL) Gospa predsednica, v resnično zadovoljstvo mi je bilo, da smo v stockholmskem programu glasovali za določbe, ki zadevajo solidarnost pri vprašanjih priseljevanja in v boju proti nezakonitemu priseljevanju. V akcijskem načrtu sem prebral, da bo Komisija leta 2011 vzpostavila instrument za oceno nacionalnih azilnih sistemov, da bi lahko zagotovila boljšo pomoč državam članicam v smislu zmogljivosti in potreb vsake izmed njih.

Vendar pa smo v tem parlamentu sočasno dali zeleno luč za začetek delovanja Evropskega urada za podporo azilu na Malti. Sprašujem naslednje: bo imel Evropski urad za podporo azilu karkoli opraviti s tem mehanizmom in prek tega mehanizma z izvajanjem ocenjevanja? Ali je previden program notranjega preseljevanja za begunce, da bi izenačili pritisk na države članice?

 
  
MPphoto
 

  Monica Luisa Macovei (PPE). – Gospa predsednica, omenila bi mehanizem za ocenjevanje korupcije v državah članicah – mehanizem, ki je zagotovljen v akcijskem načrtu. Imamo sklep Sveta o stockholmskem programu, ki se nanaša na to zadevo, in imamo akcijski načrt Komisije o izvajanju stockholmskega programa. Oba zadevata oceno protikorupcijskih prizadevanj v državah članicah. Zato potrebujemo močno politično voljo in zavezanost držav članic, da bi vzpostavili takšen mehanizem. To pravim, ker vsi vemo, da domača prizadevanja doslej niso bila uspešna v vseh državah članicah, če se milo izrazim.

Drugič, skrajni rok za sporočilo o politiki in mehanizmih Unije proti korupciji v akcijskem načrtu je leto 2011. Predlagala bi, da to opravimo pred koncem leta 2010. To bi bolj ustrezalo potrebi po boju proti korupciji v Uniji, saj se korupcijo smatra tudi za vzrok gospodarske krize. Zato bi bil to ukrep za njeno končanje in preprečevanje.

 
  
MPphoto
 

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. – (ES) Gospa predsednica, v središču te razprave o evropskem območju svobode, varnosti in pravice je nekaj, kar je pravilno povedal gospod Busuttil, ko je govoril o evropskem državljanstvu.

To, o čemer tu govorimo, je značaj tega evropskega državljanstva, ki ga moramo poglobiti. To je vsekakor ena izmed osrednjih zadev nove politične faze, ki se v Evropi začenja z Lizbonsko pogodbo, seveda pa je bila to tudi ena izmed osrednjih zadev španskega predsedstva.

Glede tega je gospa Sargentini Svetu zastavila zelo jasno in neposredno vprašanje v zvezi s tem, kaj je špansko predsedstvo storilo v tem obdobju in kaj je vzpostavljeno za prihodnost.

Zahvaljujem se ji za to zelo neposredno vprašanje, svoj odgovor pa bom poskušal oblikovati okoli nekaterih točk, ki vse zadevajo evropsko državljanstvo in vsebino pravic, svoboščin, varnosti in pravosodja: na kratko, položaj evropskih državljanov v 21. stoletju.

Glede svoboščin smo prej govorili o pristopi k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. To je ena izmed prednostnih nalog španskega predsedstva. Govorim o predhodni obsežni razpravi.

Menim tudi, da moramo v zvezi s svoboščinami in pravicami govoriti o direktivi o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih. Kot veste, delo v zvezi s to direktivo že poteka.

Čakamo na splošni predlog Evropske komisije o zelo posebni direktivi, ki jo je omenila gospa Sargentini: nediskriminacijski direktivi. To je zelo ambiciozna in zelo pomembna direktiva. Predsedstvo Sveta jo seveda podpira in čakamo na pobudo Komisije.

Vprašanja v zvezi z žrtvami so bila skrb in prednostna naloga španskega predsedstva, predvsem žrtvami nasilja na podlagi spola. Povedal bi vam, da je bil v tem obdobju dosežen napredek glede direktive o boju proti trgovini z ljudmi. V zvezi z direktivo o boju proti spolni zlorabi si prizadevamo junija doseči skupno stališče. Delo poteka tudi v zvezi z zakonodajno pobudo za boj proti nasilju na podlagi spola: evropskim nalogom za zaščito, o katerem trenutno razpravljajo različni parlamentarni odbori: Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbor za pravice žensk in enakost spolov. Nasilje na podlagi spola je nedvomno največja obstoječa nadloga z največjim številom žrtev v evropskih družbah. Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) je prejšnji mesec sprejel tudi evropski observatorij nasilja nad ženskami in telefonsko številko za pomoč žrtvam.

Na marčevskem Evropskem svetu je bila v zvezi z varnostnimi zadevami sprejeta notranja varnostna strategija. V zvezi s tem je bila sprejeta ustanovitev Stalnega odbora za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti. Z Združenimi državami so bili sklenjeni sporazumi o varnostnih vprašanjih, nekateri pa potekajo: izjava iz Toleda o varnosti in civilnem letalstvu; vprašanje programa SWIFT, ki je zelo dobro znano Parlamentu in glede katerega je bil sprejet mandat za čim prejšnja pogajanja o političnem sporazumu z Združenimi državami. Z Združenimi državami sodelujemo glede skupne izjave o boju proti terorizmu in sporazuma o varstvu podatkov.

V zvezi s civilnim sodelovanjem upamo, da se bomo dogovorili o uredbi Rim III, zakonodaji, ki zadeva zakonske zveze.

V zvezi s priseljevanjem in azilom, ki sta bila omenjena v številnih govorih, je treba povedati, da je špansko predsedstvo pristojno za prvo oceno Evropskega pakta o priseljevanju in azilu, ki ga bo pripravilo v sodelovanju s Komisijo. Sočasno se prav tako v sodelovanju s Komisijo pripravlja program vračanja za mladoletnike brez spremstva.

V zvezi z azilom se izvajajo operacije Frontex in opravlja delo glede evropskega programa za begunce in ponovne naselitve beguncev ter z nekaterimi državami glede programov vračanja oseb.

Poleg teh imamo še Evropski sklad za begunce, ki bi moral biti vzpostavljen do leta 2011: poročilo gospoda Tavaresa predvideva, da bo do takrat sprejet. Pripravljajo se torej različne pomembne pobude v zvezi s priseljevanjem.

K temu odgovoru bi rad dodal še nekaj o razpravi, ki se jo je zelo konstruktivno lotila Komisija – predvsem komisarka Reding – o evropskem javnem tožilstvu, ki ga zagotavlja Lizbonska pogodba. Menim, da je to razprava, ki jo moramo imeti. Bilo bi zelo zanimivo, ne samo, kot pravi Lizbonska pogodba, za zaščito gospodarskih interesov Unije, kar je seveda zelo aktualna tema. Zanimivo bi bilo tudi kasneje za pregon nadnacionalnega kriminala. Je tudi razprava, ki jo je začelo špansko predsedstvo Evropske unije.

To so nekateri izmed specifičnih elementov, ki se začenjajo ali so se že začeli med španskim predsedovanjem v sodelovanju s Komisijo in Parlamentom. Menimo, da je resnično ključnega pomena, da smo verodostojni v smislu izgradnje odprte, varne Evrope, ki ščiti svoje prebivalce. To je duh, v katerem želi nadaljevati špansko predsedstvo skupaj s predsedniško trojko, ki jo bosta vodili naši partnerici: Belgija in Madžarska. To so namere španskega predsedstva, seveda pa se zanašamo na sodelovanje Evropskega parlamenta, ki smo ga deležni.

 
  
MPphoto
 

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. – Gospa predsednica, vsi govorijo o stockholmskem programu. To je božično drevesce z nekaj sto željami. Želim si, da bi vsi govorili o resničnosti. Kako se je obravnavalo te božične želje pred Lizbonsko pogodbo? Za zaprtimi vrati, brez posebnega upoštevanja državljanov in njihovih potreb, želja in pričakovanj; v tretjem stebru, kjer se notranji ministri niso posvetovali niti z Evropskim parlamentom niti s Komisijo in kjer Sodišče Evropskih skupnosti ni moglo posredovati.

Tu začenjamo: nemogoča situacija. Kjer se odločitev de minimis ni izvajalo niti na nacionalni ravni, kjer državljani niso imeli sredstev ali instrumentov, da bi šli na sodišče, protestirali ali dosegli pravico.

Na srečo imamo zdaj Lizbonsko pogodbo. Tretjega stebra ni več. Imamo predloge Komisije, soodločanje, izvajanje na ravni držav članic, nadzor s strani Sodišča Evropskih skupnosti, vendar pa to pomeni tudi, da stvari ni mogoče več narediti takoj. Pravila in predlogi morajo slediti običajni poti, po kateri mora Komisija na željo parlamentarcev opravljati svoje delo.

Najprej natančna analiza tega, kaj je izvedljivo, dobro, kaj ima dodano vrednost. Drugič, javno posvetovanje, da bi vedeli, ali bodo civilna družba, industrija, države članice, nacionalni parlamenti, ki so zdaj akterji v vseh teh zadevah in ki opravljajo preskus solidarnosti, sprejeli zamisli, ki smo jih predložili, ali ne. In nato ocene učinka, da bi videli, ali je to, kar delamo, prava pot. In šele po vsem tem imamo končni predlog Komisije.

Če hočete, da Komisija nadaljuje z delom kot v zadnjih nekaj letih, samo povejte in bom vsak teden podal predlog. In ali veste, kaj se bo zgodilo s temi predlogi? Najprej jih bodo blokirali nacionalni parlamenti in to upravičeno, saj moramo podati resne predloge na podlagi pravnih domnev, da je to, kar delamo, trdno, uresničljivo in se lahko izvaja v državah članicah.

Nočem, da bi se naš prvi predlog spodbijalo pred Sodiščem Evropskih skupnosti in pred Sodiščem za človekove pravice. Vse nas bi rad popeljal k poti, kjer bodo državljani razumeli, da jim dodana vrednost tega, kar delamo tu, resnično koristi v praktičnem smislu. Da, kot komisar, pristojen za zadeve žensk, sem slišal ta parlament razpravljati o tem, kaj moramo storiti, predvsem da bi ženskam v vseh naših državah članicah dali pravno gotovost, da bodo, ko bodo imele težave z nasiljem, deležne pravice in ne samo iluzije, da bodo deležne pravice, potem pa ne pridejo nikamor in končajo brez vsega. Zato moramo tu resnično sodelovati.

Je na stotine ukrepov, ki jih je treba „lizbonizirati“, ki jih je treba zbezati iz luknje in spraviti na plan, ki jih je treba prilagoditi pravim pravnim pravilom – na stotine ukrepov, ki ne delujejo.

Nalog za prijetje: gospa Ludford je pravkar govorila o njem. Seveda se ga ne izvršuje v državah članicah, ker konstrukcija glede vzajemnega priznavanja in medsebojnega zaupanja, ki je temelj vzajemnega priznavanja, ni bila vzpostavljena. Kolegi, vsega tega ne morete storiti brez medsebojnega zaupanja. Žal mi je, vendar medsebojnega zaupanja ne morem z odlokom vbiti v glave sodnikov po Evropi!

To medsebojno zaupanje moramo zgraditi z zakonodajo in z ukrepi za krepitev pravic državljanov v vseh državah članicah, tako da bodo sodniki prav tako izvrševali pravila, ki jih pričakujemo, in da, na tem področju zelo hitro napredujemo.

Akcijski načrt, kolega ni več tu, toda akcijski načrt za boj proti nasilju nad ženskami. Leta 2011 celovito besedilo o zaščiti žrtev, vseh žrtev – zame ni ene žrtve tu, druge tam in tretje kategorije žrtev – upoštevati je treba vse vrste žrtev.

Da, prizadevali smo si za varstvo podatkov; ko ste na srečo vi, Parlament, rekli ne načinu, na katerega so delovale zadeve pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe. Tako ne bomo več nadaljevali, in da, predsednik odbora, veste, da so vaš odbor in ostali odbori v celoti vključeni v način našega dela.

Skupaj bomo morali rešiti mnoge stvari: zelo tehnična vprašanja, ki bodo imela zelo pomemben vpliv na našo družbo. Nekaj bomo morali storiti; državljanom bomo morali razložiti, kaj delamo. Kajti tudi to je del celotne zadeve in ni najlažji del celotnega vprašanja.

Da, sprejeti moramo ukrepe na primer v zvezi z nezakonitim priseljevanjem in azilom, in kot ste videli, ima moja kolegica Cecilia Malmström zelo konkretne predloge v zvezi z nezakonitim priseljevanjem, mejnimi kontrolami, zakonitim priseljevanjem. Da, bilo bi pomembno, če bi lahko Parlament skupaj s Svetom sprejel obstoječe predloge, azilni sveženj, predlog o enostavnem dovoljenju, skupni program za ponovno naselitev, vzajemno priznavanje in pravkar sprejeti akcijski načrt za mladoletnike brez spremstva. Pripravlja se številne zadeve.

Ne gre za to, kdo bo storil kaj, kajti določenih stvari enostavno ni mogoče narediti. Tu je primer: pozvali ste k protidiskriminacijski direktivi. Žal mi je, da moram to reči, vendar je protidiskriminacijska direktiva vprašanje, ki ga je treba rešiti soglasno in se ga blokira v Svetu. Kaj torej hočete, da storim – ne jaz, kajti to je bilo pred mojim časom – Komisija je predložila protidiskriminacijski predlog, soglasje se blokira v Svetu? Govorite torej s Svetom; govorite s tistimi, ki blokirajo predlog.

Istospolni pari: dobro veste, da je pravica subsidiarnosti, pristojnost držav članic, da uredijo, kako ravnati z istospolnimi pari. Evropska unija se vključi šele pri čezmejnem ravnanju s temi istospolnimi pari. Vendar pa ne morem opraviti dela namesto Francije, Italije, Poljske, Romunije, Grčije in Luksemburga; opraviti ga morajo te države članice same. Vidim, da ni diskriminacije, če ti ljudje ne glede na to, od kod prihajajo, izvajajo svojo pravico do čezmejne mobilnosti, in to bomo storili.

To že začenjamo videti v smislu mobilnosti, v smislu pravic državljanov, v smislu sodelovanja med pravnimi sistemi, v smislu odprave meja, ki še vedno obstajajo na enotnem trgu, ki žal ni enotni trg, ko gre za državljane. Zato sem zelo vesel; prebral sem poročilo gospoda Maria Montija. V poročilu so elementi, ki nam povedo, kam se moramo premakniti. Veste, kaj je moja biblija? Poročilo, ki ga je pripravil eden izmed vaših poslancev, vsebuje vse elemente glede prostega gibanja državljanov in vse probleme, ki jih je treba rešiti.

Predlagam vam, da se vsakega posebej reši v popolnem sodelovanju z vami. Ko bom podal predlog in boste videli, za kaj gre, boste imeli toliko predlogov, da boste morali delati ponoči – ne vem, če je to dovoljeno v skladu s pravili zaposlovanja in človekovimi pravicami, vendar pa ne bom upošteval vaših človekovih pravic kot poslancev Parlamenta. Delali bomo, dokler ne rešimo teh problemov – rešiti je treba na stotine problemov in tega ne morem storiti sam. Potrebujem vašo konstruktivno pomoč. Vem, da jo bom prejel, toda pomagajte mi reševati te elemente enega za drugim, čeprav bo šlo morda za en element na teden. Dobili boste predlog. Pripravljen sem priti v vaše odbore vsakič, ko me boste pozvali, gospa predsednica, in razpravljali bomo o tem, element za elementom. Čez pet let bomo z vašo pomočjo spremenili to celino.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD McMILLAN-SCOTT
podpredsednik

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov