Dobesedni zapisi razprav

Torek, 18. maj 2010 - Strasbourg

1. Otvoritev seje

PREDSEDSTVO: GOSPA DURANT
podpredsednica

(Seja se je začela ob 9.05)

2. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (razglasitev vloženih predlogov resolucij): glej zapisnik

3. Sestava Parlamenta: gl. zapisnik

4. Članstvo v političnih skupinah: gl. zapisnik

5. Sprememba proračuna 1/2010: Oddelek I - Parlament - Načrt prihodkov in odhodkov za leto 2011 - Oddelek I - Parlament (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- poročilu gospoda Maňke v imenu Odbora za proračun o predlogu spremembe proračuna št. 1/2010 Evropske unije za proračunsko leto 2010, Oddelek I – Evropski parlament [2010/2045(BUD)] (A7-0158/2010) in

- poročilo gospe Trüpel v imenu Odbora za proračun o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2011 [2010/2005(BUD)] (A7-0134/2010).

  Vladimír Maňka , poročevalec. – (SK) Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe je zdaj veliko postopkov neposrednejših in preglednejših. Pooblastila so opredeljena natančneje. Evropski parlament ima večje pristojnosti, Evropska unija pa je utrdila svoj položaj tako zunaj kot znotraj. Prvič v zgodovini demokracije imajo državljani veliko držav pravico, da vplivajo na dogodke na nadnacionalni ravni.

Glede na velikost in raznolikost Evrope moramo poskrbeti, da imajo vsi državljani, tudi tisti, ki niso zelo premožni in ne pripadajo velikim uveljavljenim organizacijam, dostop do vseh demokratičnih sredstev. Uporaba teh demokratičnih sredstev ne sme biti odvisna od lastništva velikih finančnih virov.

Uveljavitev Lizbonske pogodbe ima poseben finančni vpliv na nekatere evropske ustanove. Med proračunskim postopkom za leto 2010 smo se dogovorili, da bomo za financiranje dodatnih stroškov, ki izhajajo neposredno iz uveljavitve Lizbonske pogodbe, raje uporabili razpoložljivo rezervo iz razdelka 5.

Zato danes po sprejetju prvotnega proračuna za leto 2010 pripadajoče dodatne odhodke rešujemo s spremembo proračuna. Po oddaji vlog za dodatna sredstva smo se po najboljših močeh potrudili poiskati rezerve in kolikor je le mogoče porazdeliti razpoložljiva sredstva.

Lizbonska pogodba neposredno ali posredno vpliva na vse službe Evropskega parlamenta.

Sprememba proračuna Evropskega parlamenta, o kateri danes razpravljamo, bo zagotovila dodatne finančne in človeške vire, ki bodo Parlamentu omogočili izvajanje njegove nove vloge soodločanja, in sicer v enakopravnem položaju s Svetom.

Čisti finančni vpliv spremembe proračuna Evropskega parlamenta je nižji od prvotne zahteve po proračunskih sredstvih. V spravnem postopku s predsedstvom Evropskega parlamenta smo uspeli najti 4 milijone EUR. Ker smo proračun potrdili en mesec pozneje, kot je bilo sprva načrtovano, se je zaradi časovnega zamika povpraševanje še zmanjšalo.

Veliko podjetij in ustanov, ne samo v Evropi, ampak po vsem svetu, je v svetovni gospodarski krizi našlo priložnost za izboljšanje svoje učinkovitosti in konkurenčnosti. To je izziv za nas, Evropski parlament, kot tudi za druge evropske ustanove.

Generalni sekretar Evropskega parlamenta ima sedaj na voljo dodatne prihranke in izboljšave učinkovitosti, ki ne veljajo samo za to leto. Podrobna funkcionalna revizija v generalnem direktoratu INLO in v enoti varnostne službe, o kateri smo se dogovorili ob sprejetju proračuna v decembru, lahko prinese pomembne in trajnostne prihranke tudi za prihodnja proračunska obdobja.

  Helga Trüpel, poročevalka. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, proračun Parlamenta za leto 2011 je naš prvi pravi proračun odkar je stopila v veljavo Lizbonska pogodba. To pomeni, da ima Parlament več pristojnosti, da imamo več dolžnosti, večjo odgovornost, več zakonodajnih nalog – ali z drugimi besedami: potrebujemo več delovnih zmogljivosti, kar pomeni tudi večji proračun.

Obenem – in to je zame zelo pomembno – pa se moramo zavedati, da smo sredi gospodarske in finančne krize in krize stabilnosti evra. V Nemčiji bodo znižanja dolgov nastopila v letu 2011, velika znižanja dolgov so potrebna v Grčiji in v vseh prezadolženih državnih proračunih. Zato moramo zavzeti zelo odgovorno stališče, kako bomo pristopili k povišanjem proračuna Parlamenta v teh težkih gospodarskih časih. Kot poročevalka za proračun za leto 2011 bom predstavila stališče večine, izpostavila pa bom tudi svoje lastno „zeleno“ stališče.

Dvajset odstotkov za proračun Parlamenta na podlagi administrativnega proračuna je bila zgornja meja, o kateri so se institucije dogovorile v letu 1988. Večina v Odboru za proračun pa je mnenja, da to ne more v enaki meri veljati za leto 2011, kajti realnost se je medtem spremenila. Imamo širitev, imamo več pooblastil in več dolžnosti, zato ni nujno, da številko 20 % obravnavamo kot nespremenljivo. Kljub temu pa je postalo jasno, da si zaradi samodiscipline in odgovornosti prizadevamo številko ohraniti okoli 20 %.

Predsedstvo je predlagalo 20,46 % ali povedano drugače: 39 milijonov EUR več od zneska za leto 2010. Po krajši razpravi – upoštevajoč navzkrižje interesov – smo se sedaj dogovorili, da bomo porabili samo 20,32 % oziroma dodatnih 20 milijonov EUR. Dosegli smo soglasje, da potrebujemo več osebja za širitev in več osebja za knjižnico, informacijsko tehnologijo in raziskave, da moramo v Parlamentu dati večjo prednost varstvu okolja in da bi bilo zelo pozitivno, če bi bilo v Strasbourgu na voljo več koles, da bi bilo tako manj potreb po prevoznih storitvah.

Vendar, kaj je tu spornega? Sporno je vprašanje, ali je potrebno zagotoviti več denarja v letu 2011 – 1500 EUR – za strokovne sodelavce. Ponavljam, da gre za strokovne sodelavce ne za poslance Parlamenta. To bi skupaj zneslo 13,2 milijona EUR. Večina v Odboru je glasovala, da bi te zneske povišanj za strokovne sodelavce vključili v rezervo, kar je bilo podkrepljeno z argumentom, da bo zadevo mogoče bolje oceniti in se o njej odločiti pozneje v tem letu.

Želela bi jasno predstaviti zeleno stališče o tej točki, in sicer, da moramo biti občutljivi na splošne probleme z dolgovi, zato moja skupina meni, da bi morali to povišanje za 1500 EUR odložiti za naslednje leto. Na tej točki ne bi smeli spreminjati statuta poslancev – namesto tega bi se morali zavezati k zmanjšanju krajših poslovnih letov, da lahko dejansko izvajamo varstvo okolja, k čemur ves čas politično pozivamo, tako z lastnim delovanjem kot z delovanjem Parlamenta. Zato je zelo razveseljujoče, da smo uspeli izboljšati svoje lastne okoljevarstvene podatke; primer tega je 12,9-odstotno znižanje emisij CO2 v letu 2008. Porabo energije smo zmanjšali za 0,8 %. Želeli bi si službene vozovnice za lokalna javna prevozna sredstva ali z drugimi besedami: želimo dokazati, da smo odgovorni tako z vidika financ kot tudi okoljske politike.

  José Manuel Fernandes, v imenu skupine PPE. – (PT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) zagovarja proračunsko strogost, preglednost in trajnost. Zato pozdravljamo delo, ki ga je opravila administracija z natančno opredelitvijo fiksnih in spremenljivih odhodkov, kot tudi dejstvo, da je bila srednjeročna strategija o nepremičninski politiki že vložena. Vseeno verjamemo, da je te dokumente v prihodnje mogoče izboljšati, in vas želimo opozoriti, da zagovarjamo dolgoročno nepremičninsko strategijo.

Glede proračunske zdržnosti smo ambiciozni, zato želimo, da se premikamo v smeri ničelnega proračuna, kjer je vsaka postavka odhodkov podprta z ustreznimi listinami. V tem smislu tudi predlagamo, da se premaknemo korak dlje in opravimo analizo stroškov in koristi v spremenljivih odhodkih. Upamo si trditi, da je tu možno varčevati, in zato podpiramo – pravzaprav sami to predlagamo – zmanjšanje nekaterih proračunskih postavk.

Odličnost pri pripravi zakonodaje je glavni cilj Parlamenta. Vsi vemo, da neustrezna zakonodaja ali slaba zakonodaja vedno pripelje do visokih stroškov, ki jih nenazadnje vedno plačajo evropski državljani. Da bi dosegli to želeno odličnost pri pripravi zakonodaje glede na nova pooblastila, ki jih je prinesla uveljavitev Lizbonske pogodbe, podpiramo možnost zaposlovanja novih človeških virov; želimo, da ti izpolnjujejo visok standard, pravzaprav to zahtevamo.

Spomnil bi vas tudi, da bomo dobili 18 novih poslancev in da morajo tudi ti biti na položaju, ki jim omogoča ustrezno izvajanje mandata. Časi, v katerih živimo, so zelo zahtevni in evropske institucije igrajo ključno vlogo; gre za odločilno vlogo, kjer ne smejo odpovedati, zato morajo imeti na voljo zadostna sredstva.

Dobro se zavedamo, da se lahko pri proračunskih zadevah pojavijo veliki odmerki populizma in demagogije, in to zavračamo. So tudi takšni, ki namigujejo, da se nadomestila poslancev zvišujejo, kar ni res. Želimo samo to, da ima Parlament na voljo zadostna sredstva, da lahko svoje delo opravlja dostojanstveno, kar vsi zagovarjamo, in doseže cilj, ki ga evropska javnost pričakuje oziroma zahteva od nas: odličnost pri pripravi zakonodaje.

  Derek Vaughan, v imenu skupine S&D. – Gospa predsednica, vedno je sporno, ko razpravljaš o lastnem proračunu, in to smo lahko videli tudi v naših razpravah o spremembi proračuna in o našem proračunu za leto 2011. Vseeno pa sem zadovoljen, da je bila večina vprašanj za leto 2011 rešena že v samem Odboru za proračun. Resnično verjamem, da je sedaj zelo malo razhajanj med Odborom za proračun in predsedstvom, morda samo v treh ali štirih točkah. Ena je seveda 20-odstotni prag. Druga je rezerva za nepremičnine, tretja so delovna mesta, ki so sedaj vključena v rezervo, zadnja pa je druga tranša v znesku 1500 EUR na poslanca na mesec za dodatek za strokovne sodelavce.

Ti tranši po 1500 EUR na poslanca sta sporni in bi bili težavni ob katerem koli času, še toliko bolj seveda v težkih gospodarskih časih. Tako pač je, kljub temu da vsi priznavamo, da nam je Lizbonska pogodba prinesla več odgovornosti. Zato smo dosegli kompromis, da financiranje druge tranše v znesku 1500 EUR vključimo v rezervo, kjer naj ostane, dokler ne pripravimo celovitega izračuna stroškov tega predloga.

Menim, da je drugo sporno vprašanje, ki še vedno ni rešeno, nadomestilo za nosilce funkcij. Tu smo dosegli kompromis, da znesek za nosilce funkcij zmanjšamo z 1,2 milijona EUR na 400 000 EUR, seveda pa je pri vsakem zahtevku za povračilo stroškov potrebno v dokaz predložiti potrdilo o plačilu. Menim, da je to pomembno načelo, ki bi ga vsi želeli podpreti. Kolegi se bodo sami odločili, ali sta kompromisa zanje sprejemljiva ali ne. Menim, da bo večina v skupini S&D menila, da sta kompromisa sprejemljiva.

V naših razpravah o proračunu za leto 2011 pa je postalo jasno še to, da če želimo v prihodnje financirati dodatne odgovornosti zaradi Lizbonske pogodbe, moramo drugod poiskati prihranke pri učinkovitosti. Za proračun za leto 2011 je bilo nekaj poskusov v smeri dodatnih prihrankov. Dejansko je splošna rast upadla s 6,5 % na okoli 5,8 %. To je dobrodošlo, vendar pa menim, da bi v prihodnje morali storiti precej več.

Upam, da bo v prihodnosti predsedstvo pripravilo priporočila in predloge ne samo o porabi, ampak tudi o načinih za dosego prihrankov pri učinkovitosti v bodoče. Upam, da bodo ti prihranki vključevali spremembe v našem delovanju, ne samo zniževanja.

Menim, da je v prihodnje pomembno, da če predsedstvo pripravi – in upam, da bo to storilo – predloge za prihranke pri učinkovitosti, da o njih razpravlja s poslanci že v zgodnji fazi. S tem bo Evropski parlament dobil priložnost za oblikovanje proračuna in tudi za oblikovanje svojih prednostnih nalog ter določitev lastnih prihrankov, medtem pa bi morali nadaljevati z delom, da zagotovimo, da je naš proračun za leto 2011 sprejemljiv za poslance, za Parlament in seveda tudi za javnost.

  Carl Haglund, v imenu skupine ALDE. – (SV) Gospa predsednica, imeli smo zanimivo razpravo o proračunu Parlamenta za to leto in naslednje.

Najprej bi se želel še posebej zahvaliti gospe Trüpel, ki je dobro opravila svoje delo pri pripravi proračuna za naslednje leto. Verjetno je še bolj uravnotežen, kot je bilo sprva načrtovano.

Lizbonska pogodba prinaša nove zahteve Evropskega parlamenta in glede na to je za Parlament logično, da pričakuje nekoliko višje stroške, saj se bodo tudi naše dejavnosti povečale.

Obenem pa je naravnost osupljivo, da smo bili popolnoma nesposobni reorganizirati svoje dejavnosti, da bi zadostili novim zahtevam. To področje bi morali izboljšati.

V skupini Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo smo bili kritični do višjih stroškov, kot jih je sprva predlagalo predsedstvo, ki so bili, kot je bilo že rečeno, pozneje nekoliko znižani. Vseeno pa bi želel povedati, da skupina ALDE ne sprejema nadaljnjega povečanja dodatka za vsakega poslanca v znesku 1500 EUR na mesec za zaposlitev več strokovnih sodelavcev in ne bo glasovala zanj. Prav tako nasprotujemo zamisli, da bi predsedniki odborov morali dobiti dodatek za reprezentančne stroške.

Očitno je, da sta dve veliki politični skupini tu našli stično točko, vendar pa se bomo v skupini ALDE borili za svoja stališča v tej dvorani. Pomembno je, da Evropski parlament pokaže, da nam je resnično mar za višino stroškov, ki jih povzročamo. Ne morem razumeti logike, ki je bila prej tu predstavljena, da v resnici ne gre za višje stroške, ampak za možnost, da svoje naloge ustrezno opravljamo. Pa sploh ne gre za to. Na koncu vsega gre samo za povišanje stroškov.

V tem smislu je tudi dobro vedeti, da bodo z večjim številom strokovnih sodelavcev, zaposlenih v Parlamentu, večje tudi naše zahteve glede stavb, kar bo dolgoročno postalo zelo drago. V skupini ALDE smo zelo kritični do nekaterih predlogov in bomo v skladu s tem tudi glasovali na glasovanju Parlamenta.

  Helga Trüpel, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, ponovno bom začela s čarobno besedo „ravnovesje“, ki jo je gospod Haglund pravkar omenil. Dejansko verjamem, da moramo v trenutni razpravi o proračunu za leto 2011 vzeti za izhodišče vprašanje: „Kako lahko zagotovimo pravilno in odgovorno ravnovesje?“

Gospod Fernandez je v zvezi s premišljeno zamislijo Parlamenta, da bo pri proračunu za leto 2011 zelo odgovoren in samodiscipliniran, govoril o populizmu. Glede tega se z njim sploh ne strinjam. Ne verjamem, da je populizem, če skupaj pridemo do premišljenega zaključka, da moramo glede na vsa znižanja, ki jih zahtevamo od drugih držav, tudi sami natančno preveriti, na kakšen način smo lahko v Parlamentu samodisciplinirani. Ravno nasprotno, menim, da je v sedanjih razmerah prav to politična odgovornost Evropskega parlamenta. Glede na omejevanja, ki jih zahtevamo od Grčije in državnih proračunov na splošno, moramo biti pogumni in po eni strani odobriti povečanja, ki jih potrebujemo za odgovorno opravljanje dela, obenem pa najti omejitev, kjer rečemo: v sedanjih pogojih prav tako zahtevamo določeno omejitev, ker je to preprosto del politične pokrajine. To sporočilo je treba posredovati v skladu z vodilom „Razumeli smo!“ To je pomembno s političnega vidika in zato ponovno pozivam vse skupine, da premislijo, kakšno sporočilo bomo posredovali javnosti s proračunom za leto 2011.

  Lajos Bokros, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, v Romuniji javnim uslužbencem grozi 25-odstotno znižanje plač, v Španiji bodo zaposleni v javnem sektorju izgubili 5 do 15 % svoje plače, na Portugalskem – da Grčije niti ne omenjam – pa si vlada močno prizadeva prihraniti pri človeških virih. V Združenem kraljestvu je nova vlada že nakazala, da bo to leto nujen velik sveženj finančnih varčevanj.

Ali kdo v Parlamentu resnično meni, da je sedaj čas za Evropski parlament, da troši več za kar koli – da poveča porabo, zaposli več osebja za skupine, knjižnico, odbore in področje informacijske tehnologije ter nameni dodatnih 1500 EUR za dodatek za strokovne sodelavce? Razpravljamo o drugi tranši v znesku 1500 EUR; jaz pa pravim, da je še prva popolnoma odveč. Sploh se ne bi smeli pogovarjati o tem, da bi drugo vključili v rezerve; odpraviti bi morali obe, kajti sedaj ni čas za to. Vsi se zavedamo povečanja pristojnosti, vendar pa ni nujno, da več pristojnosti pomeni tudi večjo porabo. Pomeni, da je treba trošiti učinkoviteje ter povečati odgovornost in dolžnosti.

Popolnoma se strinjam z gospo Trüpel, ki je dejala, da vedno obstajajo načini za dodatne prihranke. Ne potrebujemo voznega parka avtomobilov v Strasbourgu. Imamo brezplačni javni prevoz. Tramvaj uporabljam vsak dan. Namesto vozovnic v poslovnem razredu lahko uporabljamo turistični razred in tako prihranimo. Jaz na primer nikoli ne potujem v poslovnem razredu, ko letim sem iz Budimpešte. Ne glede na vse menim, da je bila razprava med predsedstvom in Odborom za proračun koristna, vseeno pa je na voljo še ogromno drugih možnosti za prihranke.

  Marta Andreasen, v imenu skupine EFD. – Gospa predsednica, ponovno z osuplostjo ugotavljam, kako poslanci tega parlamenta še vedno zahtevajo povečanje proračuna, medtem pa se v sedanji krizi prebivalci držav članic borijo za preživetje. Vendar pa bom danes govorila o etiki v Parlamentu.

Ali je v sedanjih razmerah sprejemljivo, da želijo evropske institucije, medtem ko zahtevajo pooblastila za nadzor državnih proračunov, povečati svoje lastne administrativne proračune, kot je to storil Parlament? Ali je sprejemljivo, da gredo institucije EU preko sklepa Sveta na Evropsko sodišče, da bi omejile povišanje plač javnih uslužbencev v EU? Ali je etično sprejemljivo, da Parlament na hitro odobri finančna poročila Sveta za leto 2008, da bi ta v zameno odobril povišanje proračuna Parlamenta?

Naj razložim: Odbor za proračunski nadzor je soglasno glasoval proti potrditvi finančnih poročil Sveta za leto 2008, ker niso bila pregledna. Po naključju pa tudi Svet ni odobril povečanja proračuna Parlamenta. Predvidevam, da bo Parlament glasoval za potrditev finančnih poročil Sveta ta teden, in kmalu zatem bo Svet Parlamentu odobril dodatna proračunska sredstva. Ti glasovi, gospe in gospodje Evrope, tako tisti za proračun Parlamenta kot za razrešnico Svetu, odražajo etiko institucij, ki nas vse obvladujejo.

  Angelika Werthmann (NI). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Lizbonska pogodba je s seboj prinesla spremembe, vključno in v posebni povezavi s pomembno vlogo Evropskega parlamenta. Že prej sem poudarila, da je moj „da“ za spremembo parlamentarnega proračuna le pogojen. Seveda mora Evropski parlament stremeti k zakonodajni odličnosti. Seveda krepitev vloge Parlamenta pomeni, da ima več obveznosti, več odgovornosti in več dela. Ob tem naj poudarim, da moramo v teh kriznih časih, ki jih sedaj preživljamo – najhujši gospodarski krizi v zadnjih 60 letih – tudi mi kot poslanci Evropskega parlamenta in zato še prav posebej previdno ravnati z denarjem, ki so nam ga zaupali. Svet in Evropski parlament naj bi delala in morata sodelovati v večji meri, to sodelovanje pa zahteva pripravljenost za partnerski odnos.

  Ivailo Kalfin (S&D). – (BG) Gospa predsednica, gospe in gospodje, naj sprva čestitam poročevalcema gospe Trüpel in gospodu Maňki za njuno odlično delo pri pripravi sklepov, o katerih danes razpravljamo. Priznati moramo, da je bila to vse prej kot lahka naloga, kar dokazuje tudi današnja razprava.

Po eni strani moramo biti pri porabi denarja evropskih davkoplačevalcev vzor gospodarnosti in učinkovitosti. Po drugi strani pa moramo dati Parlamentu možnost, da izpolni vse svoje dolžnosti in odgovornosti, ki so mu jih prav ti davkoplačevalci zaupali na podlagi Lizbonske pogodbe.

Dejstvo je, da nova pogodba o Evropski uniji prav naši instituciji nalaga največ sprememb in novih dolžnosti. Ena od najresnejših zadev, o kateri se veliko razpravlja, je obseg, v katerem Evropski parlament upošteva težke gospodarske razmere v Evropi in prevzema vodstvo na področju zniževanja odhodkov in povečevanja učinkovitosti.

Parlamentarni sklepi, o katerih danes razpravljamo, so pomembni za gospodarsko situacijo. Vsaj 5,5-odstotno povišanje odhodkov nam omogoča povečanje osebja Evropskega parlamenta z 18 novimi zaposlenimi. Administrativne delavce potrebujemo, da nam nudijo specialistično podporo na področjih, ki so se precej povečala in kjer so odločitve Evropskega parlamenta ključnega pomena.

Poslancem Evropskega parlamenta ponujamo priložnost za izboljšanje stika z volivci, da se strokovno izobražujejo na več področjih in da opravljajo svoje nove dolžnosti, ki jim jih je naložila Lizbonska pogodba. Smo vzor gospodarnosti, saj vse te nove funkcije sprejemamo s povišanjem stroškov zgolj za 0,28 % glede na dogovor, sprejet pred mnogimi leti, tako da odhodki Evropskega parlamenta ne presežejo 20 % administrativnih stroškov Evropskega proračuna.

Obenem pa moramo zelo jasno izjaviti, da se je treba o starem dogovoru v prihodnje ponovno pogoditi, da bo v večji meri odražal spremembe v funkcijah institucij in zlasti krepitev vloge ter posledično tudi pričakovanj od Evropskega parlamenta.

Kolegi poslanci, še vedno imamo na voljo rezerve. V prihodnje si moramo bolj prizadevati, da bi Parlament deloval učinkoviteje, na primer tako, da se ne zanašamo več na stavbe, ampak na nove tehnologije, da postanemo zgled na področju institucionalnih in okoljskih standardov ter da skrbno preučimo vpliv vsakega stroška in ne dopustimo, da se proračun samodejno povečuje, kar je običajno za katero koli birokracijo. Ne smemo pozabiti, da smo za vsako dejanje, ki ga izvedemo, odgovorni svojim volivcem, ki sedaj preživljajo težke čase.

  Alexander Alvaro (ALDE) . – (DE) Gospa predsednica, politiki morajo biti zlasti v kriznih časih sposobni ločiti svoj razum od čustev, predvsem v zvezi s proračunskimi zadevami in denarjem. Imam občutek, da so Lizbonska pogodba in z njo povezana proračunska vprašanja nekoliko podobna vremenski napovedi – nikoli ne veš povsem, kakšno bo naslednje jutro. Vremenska napoved napoveduje dež, zato vzameš s seboj dežnik, na koncu morda le rosi, pravega dežja pa ni.

Enako je z Lizbonsko pogodbo: ne vemo, kako bo spremenila delovne obveznosti Parlamenta. Sprašujem se, kako je mogoče, da so poslanci v preteklosti v odborih in predsedstvih delali na tak način, da jim Lizbonska pogodba ne prinaša nobenih sprememb.

Razprava o povišanju dodatka za strokovno pomoč poslancem za 1500 EUR je simbolična v primerjavi z vprašanjem, ali lahko oklestimo svoje strukture, prihranimo sredstva in naredimo svoje delovne postopke učinkovitejše. Če upoštevamo te tri točke, bomo od tega imeli več koristi, kot če neprenehoma govorimo o področju financiranja. Navsezadnje bomo konkreten vpliv Lizbonske pogodbe na naše delo videli že v naslednjem letu.

  Ryszard Czarnecki (ECR). – (PL) Ni dvoma, da mora Evropski parlament, ki ima po ratifikaciji Lizbonske pogodbe več odgovornosti in pomembnejšo vlogo, dobiti večja finančna sredstva, da lahko izpolni svojo vlogo. Moj predhodnik je prav povedal. Ne vemo, koliko se bo v praksi ta vloga povečala, vemo pa, da se bo. V zvezi s tem seveda naši volivci in davkoplačevalci od nas prav tako pričakujejo več. Tudi zaradi tega je zahteva za višji znesek financiranja, na primer za strokovne sodelavce poslancev, nedvomno upravičena, tako finančno kot politično.

Zavedamo se, da je v tem trenutku v Grčiji in na splošno v južnoevropskih državah huda kriza, ki je očitno tudi političen problem, vendar pri zniževanju stroškov ne smemo kar odrezati nekaterih funkcij Evropskega parlamenta. Globoko sem prepričan, da je treba proračun Evropskega parlamenta močno povečati.

  Daniël van der Stoep (NI). – (NL) Gospa predsednica, osnutek proračuna Parlamenta za leto 2011 je 1,7 milijarde EUR. To pomeni 2,3 milijona EUR na poslanca na leto, 200 000 EUR na mesec in osupljivih 6400 EUR na poslanca na dan; v Parlamentu pa je 736 poslancev.

Gospa predsednica, 6400 EUR je ogromno denarja. Lahko si zamislim sto stvari, za katere bi bil ta denar bolje porabljen kot za to šarado. Najpomembnejše pa je to, da morajo državljani imeti možnost, da sami sprejmejo te odločitve. Dajmo danes v Bruslju, Luxembourgu in zlasti v Strasburgu utihniti. Enostavno pojdimo vsi iz stavb, zaklenimo vrata, odvrzimo ključe in dajmo teh 1,7 milijarde EUR nazaj državljanom, ki so jih zaslužili s svojo lastno krvjo, potom in solzami.

Vsak poslanec v tem parlamentu bi moral vsak dan vstati iz postelje in leči vanjo z mislijo, da je ali bo tisti dan davkoplačevalce stal 6400 EUR. Vsak poslanec mora tudi doumeti, da je njegova dolžnost, da ta znesek vsak dan zmanjša, kajti vse, kar tu zapravimo za prazen nič, je denar davkoplačevalcev, ki so ga zaslužili državljani z izredno težkim delom.

To bi se moralo zgoditi, pa se ne. V tej hiši več vedno pomeni boljše. S stiski rok, poznanstvi in skrivnimi dogovori v zadnjih prostorih se k proračunu dodaja več deset milijonov. Elita se odloči in javnost izkašlja denar. Vsak bi moral o tem razmisliti zvečer, preden zaspi, in pozivam vas, da vsi to storite nocoj: vprašajte se „ali sem vreden 6400 EUR?“ Če niste, naj vas bo pošteno sram, saj niste vredni nič kot poslanci Evropskega parlamenta.

  Ingeborg Gräßle (PPE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, gospodu van der Stoepu želim povedati: vredna sem svojega denarja in pri tem stališču vztrajam. Če sami niste vredni svojega denarja, potem se mi smilite. Vse, kar lahko rečem, je to, da si ne delamo nobene usluge, če si vzpostavimo takšne delovne pogoje v Parlamentu, da v njih ne bomo mogli delati. Podpiram povišanje dodatka za strokovno pomoč poslancem – dejansko za obe ravni – in sem mnenja, da je to zelo upravičeno.

Vsak, ki dela v Parlamentu, potrebuje osebje. Tisti, ki ne želijo delati, ne bi smeli preprečevati tistim, ki želijo in morajo delati, da to počnejo. Nikogar ne bomo silili, da uporabi povišanje dodatka za strokovno pomoč – lahko ga uporabite, ni vam pa tega treba storiti. Če poslanci ne uporabijo dodatka, potem je za davkoplačevalce toliko bolje, saj bodo denar dobili nazaj. Jaz seveda lahko govorim samo zase, ko rečem, da sem vredna svojega denarja, in enako velja tudi za moje osebje. Vendar pa moramo natančno preučiti dejavnosti, ki so bile v preteklosti začete na podlagi presežka v tem proračunu. Preučiti moramo, ali želimo in smo sposobni nadaljevati s temi dejavnostmi. V zvezi s tem imam v mislih predvsem spletno TV storitev. Menim, da moramo ukrepati, da ne smemo pustiti vsega, kot je.

Poleg tega smo skupaj s predsedstvom izvedli veliko reform in dovoliti bi jim morali, da začnejo učinkovati. Odbor za proračunski nadzor bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da pokaže s prstom na tiste zadeve, ki ne delujejo.

  Geoffrey Van Orden (ECR). – Gospa predsednica, po vsej Evropi se vlade in javne ustanove soočajo s potrebnimi znižanji, naš parlament pa še naprej živi v pravljičnem svetu. Slišim zveneče besede o potrebnem varčevanju in učinkovitosti, vendar pa proračun za leto 2011 v znesku 1,7 milijarde EUR pomeni povišanje za skoraj 6 %. To je povsem nesprejemljivo. Govoriti bi morali o obsežnem varčevanju, ne o povišanju. To pa lahko storimo na veliko načinov.

Za začetek bi morali zmanjšati nepotrebne izgube in odhodke. Parlament bi moral zahtevati, da Svet preneha s cirkusom v Strasbourgu in tako prihrani na leto več kot 200 milijonov EUR. Nadaljnjih 50 milijonov EUR bi prihranili vsako leto, če bi v vsaki državi zaprli pisarne Evropskega parlamenta. Racionalizirati moramo birokracijo: število uradnikov, ki jih zaposluje Parlament, se je v samo treh letih povečalo za 14 % na 6000. Vsaka druga organizacija bi si v težkih časih postavila nove prednostne naloge in bi zmanjšanja nadomestila na drugih področjih. Vse kaže, da mislimo, da živimo v drugem svetu. Izvesti moramo potrebne ukrepe, da proračun Parlamenta oklestimo in ga spremenimo, kot je treba.

  Bart Staes (Verts/ALE). – (NL) Rad bi se vrnil na zamisel, da bi dodatku za strokovno pomoč poslancem dvakrat dodali 1500 EUR na mesec. Res je, da nam Lizbonska pogodba nalaga veliko dodatnih nalog, zato zagotovo ne bom nasprotoval ideji, da zaposlimo več ljudi v parlamentarnih odborih, ki jim te dodatne naloge nalaga Lizbonska pogodba, kot sta Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Ne bom nasprotoval niti večjemu številu zaposlenih v skupinah, ki lahko tako bolje podprejo tovrstne naloge, ampak bodimo pošteni, gospe in gospodje: noro je in tudi nekorektno, da vsakemu posameznemu poslancu dodelimo še 1500 EUR več letos in še nadaljnjih 1500 EUR naslednje leto.

Sam sem član Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane že 10 let in bom še naprej. Odbor ima zelo veliko zakonodajnih nalog v okviru postopka soodločanja ali običajnega zakonodajnega postopka. Vedno sem dobro shajal s tremi strokovnimi sodelavci in predvidevam, da lahko tudi tisti poslanci Evropskega parlamenta, ki delajo ali bodo delali v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja ter v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, dobro shajajo s tremi strokovnimi sodelavci. Vaš predlog, gospa Gräßle – da je treba zagotoviti dodatno osebje za tiste, ki želijo delati, in ne za tiste, ki tega ne želijo – je prvovrsten populizem.

  Vladimír Maňka , poročevalec. – (SK) Želel bi se zahvaliti vsem, ki ste izrazili svoje mnenje. Veseli me, da vsi želite opravljati svoje zakonodajno delo po svojih najboljših močeh in kar najbolje izkoristiti razpoložljive vire. Vsak med nami ima svoje lastno mnenje o tem, kje in kako bi lahko izboljšali stvari. Današnja razprava to dokazuje. Gospodu Bokrosu bi želel povedati, da obstaja način varčevanja z objektivnimi metodami. Ta način so pred letom dni poleg drugih preprečili tudi poslanci iz vaše politične skupine.

Od januarja sem vodja regionalne uprave v svoji državi. Po sprejetju te funkcije je bil prvi korak izvedba neodvisne zunanje študije vseh postopkov v ustanovi. Revizija bo odpravila podvajanje in zmanjšala administrativne stroške za več kot 15 %. Če želimo analizirati proste zmogljivosti in v največji možni meri reorganizirati obstoječe vire, je najboljša rešitev objektivna in neodvisna zunanja študija.

Tisti, ki so imeli pogum za ta korak, so dosegli najboljšo izrabo virov in so uspeli dodobra zmanjšati svoje administrative stroške. V prihodnjih dneh bomo razpravljali in glasovali o spremembi proračuna Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij za leto 2010.

Te ustanove nedvomno širijo svoje dejavnosti ter prevzemajo večja pooblastila in več delovnih obveznosti. Svet bi tudi prosil, da nam omogoči skorajšnji zaključek teh proračunov, da lahko obe instituciji odgovorno in učinkovito izvajata svoje naloge na novih ali razširjenih področjih, ki jih uvaja Lizbonska pogodba.

  Helga Trüpel, poročevalka. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, vsi ste slišali, kako polemična je ta razprava o proračunu za leto 2011. Nič čudnega, če upoštevamo, da obravnavamo realna povišanja in znižanja in tudi – kot je v politiki običajno – simbolična vprašanja.

Kot poročevalka bi želela uradno izjaviti naslednje. Priča ste bili zelo različnim stališčem, od gospe Gräßle iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ki zelo odločno zagovarja ta povišanja – vključno s 1500 EUR – za zagotovitev sposobnosti delovanja, do drugih poslancev, ki so rekli „tega ne potrebujemo“ ali „natančneje moramo oceniti, kako upravičiti ta povišanja, in pripraviti pregled, vključno s posameznimi odbori in delovnimi področji Parlamenta“.

Kot poročevalka bi želela izpostaviti, da se je večina članov Odbora za proračun odločila, da se dodaten denar vključi v rezervo – tega sicer Odbor za proračun še ni potrdil –, in zahtevala natančno oceno. Zato je vse to treba še postoriti. To oceno moramo dobiti na mizo in jeseni bomo ponovno z vso resnostjo obravnavali rezultate, da se bomo lahko oktobra še nadalje pogajali s Svetom v skladu z novim proračunskim postopkom ter tudi zato, da lahko znotraj Parlamenta najdemo večinsko stališče. V sedanjih razmerah je pomembno izpostaviti, da polemika obstaja, da se mnenja krešejo in da imamo večinsko mnenje, da je treba ponovno podrobno preučiti številke.

Hvala za vaše nasvete in upam, da bomo vsi zmožni razsodno nadaljevati to pot.

  Predsednica. - Hvala, gospa Trüpel. S tem pa se zaključuje razprava o proračunu. Hvala za vaše govore. Razprava je zaključena.

Glasovanje o poročilu gospoda Maňke bo potekalo jutri, glasovanje o poročilu gospe Trüpel pa danes ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

  Georgios Stavrakakis (S&D), v pisni obliki. – (EL) Ta sprememba proračuna je posledica uveljavitve Lizbonske pogodbe. Parlament se sooča z novimi izzivi in bo potreboval sredstva za uspešno izpolnjevanje svojih novih odgovornosti in izzivov. Želel bi poudariti, da evropski državljani želijo, da Parlament svoje dolžnosti opravlja brezhibno; da bi to lahko zagotovili, je pomembno, da se njegovim poslancem, odborom in političnim skupinam zagotovijo potrebna sredstva. Poleg tega menimo, da sta finančna disciplina in znižanje porabe sedaj nujnejša kot kdaj koli prej in da evropski državljani to upravičeno pričakujejo od nas, zato smo pripravili proračun, ki zagotavlja finančno zdržnost in preglednost.

Prav tako smo vztrajali na potrebi po dolgoročnem načrtovanju politike za nepremičnine Evropskega parlamenta, da bi ohranili zadostno finančno podporo tako sedaj kot v prihodnjih letih. Prepričani smo, da nas bodo ti ukrepi postavili v položaj, kjer se bomo lahko ukvarjali s pomisleki, pričakovanji in zahtevami državljanov Evrope.

Za zaključek naj čestitam Vladimirju Maňki za njegovo odlično poročilo.

6. Evropski sklad za begunce za obdobje 2008–2013 (sprememba Odločbe št. 573/2007/ES Sveta) - Migracija s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (sprememba uredbe (ES) št. 1104/2008) - Migracija s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (sprememba Sklepa 2008/839/PNZ) - Vzpostavitev skupnega programa EU za ponovno naselitev (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- poročilu gospoda Tavaresa v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Odločbe št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ in razveljavitvi Odločbe Sveta 2004/904/ES (KOM(2009)0456 – C7-0123/2009 – 2009/0127(COD)) (A7-0125/2010),

- poročilu gospoda Coelha v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu sprejetja uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1104/2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (KOM(2009)0508 – C7-0244/2009 – 2009/0136(NLE)) (A7-0126/2010),

- poročilu gospoda Coelha v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu uredbe Sveta o spremembi Sklepa Sveta 2008/839/PNZ o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (KOM(2010)0015 – 2010/0006(NLE)) (A7-0127/2010) in

- poročilu gospoda Tavaresa v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o vzpostavitvi skupnega programa EU za ponovno naselitev (2009/2240(INI)) (A7-0131/2010).

  Carlos Coelho, poročevalec. – (PT) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, najprej vas želim spomniti, da je Parlament že grajal velike zaostanke pri izvajanju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II). 22. oktobra 2009 smo sprejeli resolucijo o SIS II in vizumskem informacijskem sistemu. Evropski parlament je ponovno izrazil globoko zaskrbljenost zaradi zamud pri začetku operacij in je od Komisije in Sveta zahteval informacije o rezultatih tehničnih preskusov ter zahteval popolno preglednost v zvezi s postopkom izvajanja SIS II.

SIS II bi moral začeti delovati v letu 2007. Sedaj smo že v letu 2010, a nihče ne more z vso gotovostjo potrditi, kdaj bo končan. Glede svežnja predlogov, ki jih obravnavamo, pa se pojavljajo štiri temeljna vprašanja. Prvič, kdaj bo ta migracija izvedena? Preden lahko SIS II začne delovati, ga je treba osebno preskusiti in preveriti, ali je sposoben delovati v skladu s tehničnimi in operativnimi zahtevami, opredeljenimi v ustreznih pravnih instrumentih. Šele ko bodo vsi ti preskusi uspešno opravljeni, se lahko izvede migracija s prve generacije schengenskega informacijskega sistema na SIS II.

Drugič, ali so ti preskusi končani? Ne. Zaradi ogromnih zamud pri projektu ter vseh nastalih problemov in težav se je Svet odločil, da opravi dva preskusa, imenovana „mejnik“: prvega v zadnjem četrtletju 2009 in drugega poleti 2010. Vendar pa so morali prvega preložiti na konec januarja, ker predpogoji niso bili izpolnjeni. Preskus je potekal med 21. in 24. januarjem 2010: očitno je sistem deloval prvih 25 ur, znano pa je, da je bil med ostalim obdobjem preskušanja nestabilen. Preskus je bil ponovno opravljen med 2. in 5. marcem, končna ocena in potrditev drugega sklopa preskusov pa je potekala 6. aprila.

Kljub temu da bodisi država članica ali pogodbeno podjetje ni upoštevalo preskusnih pogojev in da omejeno število prenosov ni bilo v skladu z zahtevanimi odzivnimi časi, je velika večin držav članic zaključila, da so bila odstopanja nepomembna in da so bili glavni cilji preskusa doseženi. Novi splošni časovni razpored in proračunski načrt bosta sprejeta na naslednjem zasedanju Sveta v juniju ali najpozneje oktobru 2010.

Tedaj smo bili mnenja, da je nujno, da se naslednji pogoji izpolnijo, preden sistem začne delovati. Preskus Mejnik II mora biti uspešno opravljen, pogoji delovanja pa morajo biti v celoti izpolnjeni. Splošen preskus, ki ga opredeljuje določba v členu 55 Uredbe, mora biti tudi uspešno izveden, varnost omrežja pa v celoti zagotovljena.

Tretje vprašanje: zakaj je tako nujno, da se te pobude sprejmejo? Čeprav pogoji, ki so nujni za nadaljevanje migracije, še niso bili v celoti izpolnjeni in niti ne moremo predvideti, kdaj se bo to zgodilo, se bo mandat, ki je bil podeljen Komisiji za razvoj SIS II, ponovno iztekel 30. junija 2010. Zato moramo spremeniti samoderogacijske klavzule v migracijskih instrumentih, ki so bili sprejeti leta 2008, da te ne bi potekle.

Moje četrto in zadnje vprašanje pa je: katere vidike predlogov sem želel spremeniti? Prvič, vključitev samoderogacijske klavzule, ki je Komisija ni predlagala. Predlagamo datum 31. december 2013. Glede na velike zamude je tudi nujno, da jo pripravimo na enaki pravni podlagi, kot velja za rešitev, kakršna koli že je, da temelji na razpoložljivi tehnologiji, da sledi razumnemu časovnemu načrtu in da je sprejemljiva z vidika stroškovne učinkovitosti.

Vzpostaviti je treba tudi svetovno upravo za vodenje programa, ki mora postati formalno odgovorna za vodenje SIS II. Popolnoma sem prepričan, da če bi ta organ obstajal že od samega začetka, bi se nam uspelo bolje uskladiti, imeli bi več znanja in bi bili učinkovitejši.

Nazadnje pa menim, da je ključnega pomena, da za postopek migracije velja parlamentarni nadzor. Parlament ni odgovoren samo za zakonsko podlago – kot proračunski organ oblasti zagotavlja tudi nadzor nad ukrepi, ki se financirajo iz proračuna Unije. Zato sem skupaj s poslanskim kolegom gospodom Alvarom vložil spremembo, da se sredstva vključijo v rezervo. Skupaj s kolegi gospodom Alvarom, gospo Ludford, gospodom Enciujem in gospo Hohlmeir sem vložil tudi spremembo, ki zahteva, da Evropsko računsko sodišče opravi revizijo. Vsem bi se rad zahvalil za izjemno sodelovanje.

  Predsednica. – Sedaj bi moral besedo dobiti gospod Tavares, vendar to ni mogoče, ker je imel nekaj težav s prevozom zaradi izbruha vulkana. Takoj ko se nam pridruži, bo dobil besedo.

  Alexander Alvaro, poročevalec mnenja Odbora za proračun. – (DE) Gospa predsednica, SIS II je zgodba o poskusih, padcih in novih poskusih, ki traja že leta. Ti poskusi, padci in novi poskusi so doslej požrli že 90 milijonov EUR, ki so bili po mnenju mnogih dobesedno zapravljeni.

Z vidika proračuna lahko potrdim vsak stavek, vsako besedo in vsakršno prizadevanje gospoda Coelha. Zelo tesno in zelo dobro sodelujeva pri tej zadevi. Vsi imamo skupen interes, in to je delovanje SIS II. Včasih pa je le treba priznati – kot velikokrat v življenju –, da nekaj ne deluje, in razmisliti o drugih možnostih.

Mi, poslanci Evropskega parlamenta, še nismo obupali nad tem projektom in bomo komisarko Malmström, ki je to težko breme prevzela na svoja pleča, podpirali, kot najbolje vemo in znamo. Jasno pa je treba povedati – to smo ugotovili na Odboru za proračun ter to tudi predlagamo na plenarnem zasedanju –, da moramo prispevke za SIS II vključiti v rezervo, da lahko bolje nadzorujemo uporabo teh sredstev. Osebno pričakujem, da bomo pripravili tudi načrt B za primer, če nekega dne priznamo, da nismo sposobni doseči zastavljenega cilja.

  Predsednica. – Ker gospoda Tavaresa še ni, predajam besedo komisarki Malmström.

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospa predsednica, gospodu Coelhu in gospodu Alvaru se zahvaljujem za njuna prispevka, zahvaljujem pa se tudi za naše zelo konstruktivno sodelovanje v tem izredno zapletenem dosjeju, ki sem ga podedovala. Zelo je zapleteno, vendar pa sem trdno odločena, da bom sodelovala z vami, da delo opravimo dobro in pregledno ter zaključimo ta projekt.

Jutrišnje glasovanje o projektu SIS II je ravno ob pravem času. Svet je potrdil, da je bil preskus Mejnik I uspešen in da bi se moral razvoj SIS II nadaljevati na podlagi razpoložljivih tehničnih rešitev.

Zakonodajni predlogi, ki so pred vami, vsebujejo tri bistvene elemente: gospod Coelho jih je omenil, vse to pa bo spremenilo potek projekta. Prvič, kot je dejal gospod Coelho, prvotni datum poteka veljavnosti instrumentov – letošnji 30. junij – je postal nerealen in bo zato spremenjen. To bo omogočilo projektu SIS II, da se nadaljuje v skladu s tehničnimi zahtevami in svetovnim načrtom, ki jih trenutno ponovno opredeljujejo strokovnjaki v državah članicah. Svetu bodo na voljo 3. in 4. junija.

Poročevalec poziva, naj postavimo poseben rok za razvoj SIS II. Žal vam moram povedati, da Komisija še ni v položaju, ko bi lahko sprejela ta predlog. Strokovnjaki Komisije, skupaj z vsemi državami članicami, so ravno zaključujejo prilagoditev zahtev in novega svetovnega načrta. Ko bo to končano, bo Komisija ponudila ustrezne predloge, da se novi svetovni načrt predstavil na naslednjem zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve v roku dveh tednov.

Drugič, Odbor za globalno upravljanje programa je skupina tehničnih strokovnjakov, ki svetujejo pri razvoju SIS II, in to je treba formalizirati. Odbor za globalno upravljanje programa se je že izkazal kot zelo koristen pri sodelovanju in strokovni analizi med Komisijo in strokovnjaki iz držav članic. Predlog bo poskrbel, da se bo to nadaljevalo, obenem pa bo vlogo, sestavo in postopke odbora tudi okrepil. Ker gre za izključno strokoven organ, pa ni primerno, da je odprt za poslance Evropskega parlamenta in druge parlamentarne uradnike. Še naprej bomo pregledno napredovali pri SIS II, skupaj z Evropskim parlamentom, vendar pa moramo jasno razlikovati med tehničnim delom in politično preglednostjo. V tem duhu je Komisija poslancem Parlamenta pripravljena zagotoviti celovite tehnične informacije in jim posredovati poročila uprave, kot tudi gospod Coelho predlaga.

Tretjič, predvidena bo tudi potrebna pravna prožnost za razvoj na podlagi drugega tehničnega scenarija, in menim, da se glede smotrnosti tega strinjamo.

Kar zadeva proračunske vidike nadaljnjega razvoja SIS II, pa je cilj Komisije, enako kot poročevalca, da se denar davkoplačevalcev kar najučinkoviteje porabi. V zvezi s tem poročilo zahteva, da ima Parlament pravico sredstva za razvoj SIS II za leto 2011 vključiti v proračunsko rezervo. To je seveda popolnoma v rokah proračunskega organa. Z vidika proračunskega izvajanja bi želela gospoda Alvara vprašati le, če bi lahko imeli nek natančen in učinkovit postopek sprostitve sredstev, ko bi jih potrebovali. Zahvaliti se želim odboru LIBE, gospodu Coelhu in poročevalcu Odbora za proračunski nadzor, gospodu Alvaru, za njihovo odlično sodelovanje pri tem dosjeju.

Žal mi je, da gospoda Tavaresa še ni tu. Imeli bi priložnost razpravljati z njim o programu EU za ponovno naselitev, ki je izjemno pomembna tema. Kot veste, je velika večina beguncev po vsem svetu nastanjena v državah v Aziji, Afriki in na Bližnjem vzhodu. Veliko teh beguncev se znajde v brezupni situaciji: ne morejo se vrniti v svojo matično državo, ne morejo pa se niti lokalno vključiti v državo prvega azila, kajti v veliko teh držav vladajo konflikti ali revščina. Za te skupine beguncev je ponovna naselitev edina rešitev.

S ponovno naselitvijo lahko države članice Evropske unije dokažejo svojo solidarnost s temi pogostokrat preobremenjenimi državami prvega azila, obenem pa tudi zaščitijo najranljivejše begunce in jim ponudijo trajnostne in človeške pogoje. Danes se ponovna naselitev že izvaja, vendar pa nimamo strukturnega usklajevanja na ravni EU. Komisija je mnenja, da lahko EU igra pomembnejšo vlogo in je dejavnejša pri ponovnem naseljevanju, če okrepi svojo vlogo na svetovni ravni in pokaže solidarnost do najbolj prizadetih regij. Predlog, ki je bil vložen septembra 2009, želi izboljšati to stanje. Zelo smo zadovoljni z izredno pozitivnim odgovorom, ki sta ga Parlament in Svet podala na predlog. Zlasti se zahvaljujem gospodu Tavaresu, ki je opravil izjemno delo, ter pozdravljam močno politično soglasje med različnimi skupinami o tej zadevi.

Ideja predloga je ta, da bo EU v partnerstvu z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce pripomogla k bolj strateškemu izvajanju ponovne naselitve na podlagi letnega sklepa o skupnih prednostnih nalogah pri ponovni naselitvi. Z določitvijo nacionalnih kvot lahko EU pomaga ublažiti nekatere najhujše konflikte na svetu in situacije v zvezi z begunci. Program vsaki državi članici dopušča končno odločitev glede števila beguncev, ki se lahko ponovno naselijo, in jim bo tudi omogočal usklajevanje in izmenjavo izkušenj in najboljših praks. Z letnim izvajanjem se bo EU lahko bolje odzvala na spreminjajoče se izzive in svetovne potrebe beguncev, da bodo države članice učinkoviteje črpale iz Evropskega sklada za begunce. Program bo tudi pripomogel k bolj ciljno usmerjenemu in praktičnemu projektu sodelovanja prek Evropskega urada za podporo azilu, ki sodeluje tako z nacionalnimi upravami kot civilnimi organizacijami. V celoti podpiram idejo poročevalca, da se vzpostavi posebna enota urada na Malti.

O skupnem programu EU za ponovno naselitev razpravljamo v ključnem času: od leta 2007 se je pet držav članic – poleg tistih, ki so programe že imele – odločilo za uvedbo nacionalnih programov za ponovno naselitev. Več drugih držav članic je v prejšnjem letu ponovno naselilo iraške begunce, in to zaradi zaveze, ki je bila sprejeta na ravni EU leta 2008. Ključnega pomena je, da ohranimo ta pozitiven zagon in da ne odlašamo s sprejetjem predloga.

Vseeno pa obžalujemo, da nekatera odstopanja in postopkovna vprašanja ovirajo hitro sprejetje tega predloga. Predlog ima velik politični pomen. Sklep Komisije o določitvi letnih prednostnih nalog za ponovno naselitev je izvedbeni sklep in je del finančnega upravljanja Evropskega sklada za begunce. Glede na postopke v zvezi z „delegiranimi akti“ pa smo zaskrbljeni, da bo postopek precej zamujal in bo zaradi tega upravljanje sklada zelo oteženo.

To je prvi korak k skupnemu pristopu; seveda bomo pripravili tudi pregled izkušenj, načrtuje pa se tudi predložitev ambicioznejših pobud kot del stockholmskega programa.

  Georgios Papanikolaou, v imenu skupine PPE. – (EL) Hvala, komisarka, za vaše najnovejše informacije. Čeprav gospoda Tavaresa ni z nami, bi se mu želel zahvaliti za najino dosedanje sodelovanje in v imenu naše politične skupine pohvaliti program ponovne naselitve.

Govorimo o enotnem področju azila in integrirani politiki ravnanja z begunci, ki jo potrebujemo. Seveda je instrument financiranja, ki podpira ta prizadevanja, Evropski sklad za begunce, ki ga doslej po pravici povedano nismo dovolj izkoristili in zato imamo še manevrskega prostora za izvedbo večjih in boljših stvari.

Evropski odziv na svetovne zahteve po ponovni naselitvi je bil doslej ustrezen. Naj vas spomnim, da države članice sodelujejo na prostovoljni osnovi in do današnjega dne, skupaj z dvema državama, ki sta sodelovali pri tej posebni ponovni naselitvi, le 12 od 27 držav članic sodeluje v tem podvigu, dosedanji podatki o njem pa niso kaj preveč spodbudni. Leta 2009 je v Evropo v okviru programa za ponovno naselitev prispelo 6896 beguncev, kar predstavlja le 8,2 % skupnega števila.

Zato nedvomno potrebujemo boljše usklajevanje; namen tega poročila in opravljenih posvetovanj pa je dati spodbude in državam članicam pojasniti, da imamo dobre razloge za nadaljevanje izvajanja tega programa.

Seveda sta zaščita človekovih pravic in naša resnična solidarnost z državami tretjega sveta najvišji cilj. Vendar pa moramo razumeti, da je drugi argument za to, da bi morale vse države članice sodelovati v programu, ta, da lahko s tem programom pošljemo sporočilo vsem, ki ga potrebujejo, da imajo dober razlog, da se, ko želijo doseči Evropo, evropsko ozemlje, odločijo za pravne poti in si zagotovijo boljšo prihodnost.

Nezakonito priseljevanje je mogoče obravnavati tudi posredno prek programa za ponovno naselitev, pod pogojem, da se v primeru, ko so takšni programi na voljo, begunci ne odločajo za nezakonite poti in počakajo na vključitev v tovrstne programe.

Nazadnje želim povedati še to, da smo vložili spremembo glede notranje ponovne naselitve beguncev, ki ni bila sprejeta. Na neki točki, komisarka, pričakujemo od Komisije pobudo o tej zadevi. Uredba Dublin II je nekaterim državam naložila breme in zato je zelo pomembno, da spodbudimo izvajanje programa za ponovno naselitev s pomočjo Evropskega sklada za begunce.

  Antonio Masip Hidalgo, v imenu skupine S&D. – (ES) Gospa predsednica, rad bi se zahvalil gospe Malmström za prisotnost. Želel bi izraziti svojo podporo poročilu in duhu, v katerem je delal gospod Tavares, kajti njegovo delo z nevladnimi organizacijami in z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce ter upoštevanje primerljivega prava zunaj Evropske unije sta zelo pomembna.

Te izkušnje so ključnega pomena, in ker sem sam član lokalnega odbora, verjamem, da bi se morali vsi odbori v Evropi zavezati tej zadevi.

To pa zato ker je, kljub temu da preživljamo krizo, največja od vseh prav begunska kriza, ki je v resnici kriza kolektivne izgube spomina. V Evropi in v bogatih državah smo pozabili, da so vojne, ki povzročajo begunstvo, tiste vojne, za katere smo odgovorni mi, naše države in vlade. Moramo premagati to kolektivno izgubo spomina.

Strinjam se s tem, kar je gospa Malmström povedala o zavezi, in seveda moramo tudi sami sprejeti zavezo. Parlamentarni odbor je obiskal iraške Palestince. Seveda so jih obiskali: sprejeti moramo zavezo do teh beguncev.

Vseeno pa bi gospe Malmström, z vsem dolžnim spoštovanjem, povedal naslednje: odpraviti je treba nesoglasja med Parlamentom – tudi sama je bila poslanka – in Komisijo glede delegiranih aktov. Ne bi želel, da to poročilo, ki je danes na splošno dobro sprejeto, na koncu naleti na zid, samo zato ker se Komisija in Parlament ne moreta zediniti glede delegiranih aktov.

PREDSEDSTVO: GOSPA ROTH-BEHRENDT
podpredsednica

  Nadja Hirsch, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospa predsednica, komisarka, o čemer vsi razpravljamo pri tej temi, je to, da moramo preprosto prepričati več držav članic za sodelovanje v tem programu. Menim, da lahko na tem področju veliko dosežemo, če predstavimo program in poudarimo njegove prednosti, saj so tisti, ki v njem sodelujejo, doslej vedno izrazili svojo željo po nadaljevanju programa in svojo podporo.

Zelo pomembno je, da jasno opredelimo, katere ljudi zadeva ta program. Zadeva tiste ljudi, ki sami nimajo možnosti, da bi prišli v Evropo. To so ženske, otroci in bolni, ki so se znašli v begunskih taboriščih zunaj EU in potrebujejo našo pomoč. Menim, da je zelo pozitivna odločitev, da imamo v prihodnje na voljo večji delež Evropskega sklada za begunce.

Obenem pa tudi verjamem, da je zelo pomembno, da se ta denar, če je plačan nacionalnim parlamentom oziroma nacionalnim državam, ne kar izgubi v proračunu, ampak se uporabi za izgradnjo trajne strukture in se resnično nakazuje naprej lokalnim oblastem in mestom, kjer poteka vključevanje, kjer so na voljo otroški vrtci in prebivališča. Zelo pomembno je, da se v to razpravo vključujejo mesta in lokalne oblasti – kot naši zavezniki.

Države članice so morda bolj naklonjene zavrnitvi na krajši rok kot pa lokalne oblasti na terenu. V tej predvidljivosti, ki jo prinaša, vidim pomemben povezovalni element med EU in tistimi, ki so na terenu, kar tudi pripomore k združevanju. Nenazadnje pa bi to resnično lahko pospešilo program za ponovno naselitev, kar je po mojem mnenju zelo pozitivno. Predvsem pa je tu nekaj, kar si je potrebno zelo jasno zastaviti: ne smemo pozabiti na državljane – poiskati je treba ljudi in združenja, ki bodo olajšala pot osebam, ki želijo začeti novo življenje v lokalnem okolju, in jim pokazala, kako deluje mesto ali kje je najbližji plavalni bazen.

Potrebujemo soglasje vseh družb, da želimo sodelovati v programu za ponovno naselitev, da je to dobra rešitev in da bodo ljudje dejansko uresničevali združevanje na terenu.

  Hélène Flautre, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospa predsednica, raje bi prisluhnila poročevalcu gospodu Tavaresu, ampak nič zato; sedaj se nam je končno pridružil v razpravi in to je najpomembnejše. Menim, da je delo, ki ga je uspel opraviti pri doseganju soglasja o uporabi Evropskega sklada za begunce, katerega naloga je financirati in spodbujati države članice, da razvijejo svoje programe za ponovno naselitev beguncev, izjemno pozitivno delo, ki ga tudi komisarka Malmström močno podpira, in veseli me, da to vidim.

Vendar pa moramo upoštevati nekaj številk, ki nam bodo pomagale postaviti obseg tega sklada v pravo perspektivo. Če bi vložili celoten Evropski sklad za begunce – tega si sicer ne želim, saj bi to uničujoče vplivalo na financiranje pogojev za sprejem beguncev in prosilcev za azil v Evropi –, bi lahko ponovno naselili le 20 000 beguncev v Evropi, kar je precej nižja številka, kot jo zahteva Visoki komisariat Združenih narodov za begunce, ki je ugotovil, da je po svetu več kot 470 000 beguncev, ki potrebujejo ponovno naselitev, torej ljudi, ki imajo resnično specifične potrebe, so ranljivi, šibki in se nikakor ne morejo vrniti v svojo matično državo. Zato moramo biti razumni.

Zame je drugi previdnostni ukrep, ki ga ne smemo zanemariti – to smo namreč že doživeli v moji domovini Franciji –, zadeva medijsko poročanje o ponovni naselitvi nekaterih beguncev kot o drevesu človekoljubja, ki skriva gozd nepravilnosti, kajti prav Francija je bila obsojena s strani Odbora Združenih narodov proti mučenju, da je prosilce za azil vrnila v tretje države, kjer obstaja tveganje, da bodo z njimi ravnali nehumano ali ponižujoče.

Menim – in to je moja zadnja točka –, da so to previdnostni ukrepi, ki jih moramo upoštevati.

  Marie-Christine Vergiat, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospa predsednica, govoriti želim o schengenskem informacijskem sistemu. Danes moramo preučiti pravni okvir, v katerem lahko poteka migracija iz SIS I na SIS II. Rekla bi, da glede tega vse opozorilne lučke utripajo rdeče. Komisarka, najmanj kar lahko rečemo, je to, da preskusi v zvezi s tem niso dali pravega rezultata.

Vseeno pa kljub nasprotovanju treh večjih držav članic – Francije, Nemčije in Avstrije – Komisija še vedno vztraja. Kot vam je znano, pa smo v Konfederalni skupini Evropske združene levice/Zelene nordijske levice tudi vztrajni, če tako rečem, kadar imamo zadržke pri vprašanjih glede shranjevanja podatkov in tveganj, ki jih prinaša na področju varstva podatkov. Menim, da živimo v nekem bizarnem obdobju, ko strokovnjaki, ki vedo, o čem govorijo, nenehno zavračajo obstoj zlorab in tveganj, povezanih z vsakim vidikom varnosti. Upoštevati moramo previdnostne ukrepe pri varstvu podatkov za vse državljane, kdor koli so. Imeti moramo minimalno zavezo glede tveganj pri povezovanju datotek. V Franciji se dobro zavedamo, do kakšnih zlorab lahko pride pri povezovanju datotek.

Komisarka, v trenutnih okoliščinah skupina GUE/NGL ne more podpreti te migracije.

  Gerard Batten, v imenu skupine EFD. – Gospa predsednica, Britanci nismo podpisali schengenskega sporazuma, zato ta predlog v tehničnem smislu ne velja za Združeno kraljestvo. Prejšnja laburistična vlada ni glasovala za, nova liberalno-demokratska/konzervativna koalicijska vlada pa ga mora zavrniti. Takšen program bi samo spodbudil več beguncev, pravih ali nepravih, da se preselijo v Evropsko unijo.

Predstavljajte si, da se Turčija pridruži Evropski uniji: pričakujemo lahko ne samo 72 milijonov Turkov, ki imajo avtomatično pravico do vstopa v evropske države in Veliko Britanijo, ampak celo poplavo beguncev iz držav, kot sta Iran in Irak, ki prečkajo mejo v Turčiji in nato zaprosijo za ponovno naselitev v Evropi! Veliki Britaniji se ni treba pridružiti temu programu, zanimivo pa bo videti, kako se bo naša nova vlada spoprijela s takšnimi vprašanji. Polovica vlade, Konservativna stranka, se pretvarja, da je evroskeptična, kar koli že to pomeni, druga polovica, Liberalno demokratska stranka, pa je odkrit evrofil. Ne glede na vse pa lahko naš premier gospod Cameron takšne probleme reši z eno potezo, kot sem včeraj tu opisal.

Večje število članic zahteva celovito ponovno ratifikacijo Lizbonske pogodbe. Gospod Cameron se lahko preprosto odloči, da je ne ponovno ratificira, ali lahko z zamudo izpolni svoje trdno zagotovilo in Britancem omogoči referendum o Lizbonski pogodbi, ki ga niso imeli.

  Rui Tavares, poročevalec. – (PT) Gospe in gospodje, na svetu so begunci, ki se ne morejo vrniti v svojo domovino, ker so razmere preveč nestabilne, vendar ne morejo niti ostati v tranzitni državi, ker ni podpisala ženevskih konvencij, in zato na primer ne morejo v tej državi delati.

Številke so dokaj omejene: 200 000 na leto, za nekatere od teh beguncev – katerih edina možnost je začeti novo življenje v tretji državi – pa so problem že rešile druge svetovne države, ki sprejemajo begunce za ponovno naselitev: 80 000 ZDA in nekaj Kanada, Avstralija, Brazilija in Čile. Kdo manjka na tem seznamu? Manjka Evropa!

Med švedskim predsedovanjem je Svet preudarno izjavil, da bi bilo treba močno povečati število beguncev, ki se lahko ponovno naselijo v Evropi, in je omenjal celo tako visoko številko, kot je 100 000. Komisija je tudi strokovno preučila nekatera poročila Evropskega sklada za begunce, da bi omogočila izvedbo odločnejše in okrepljene politike za ponovno naselitev beguncev.

Trenutno imam dve poročili v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve: eno na podlagi soodločanja, drugo pa na lastno pobudo. Imamo štiri nove dodatke kot popravke politik, ki trenutno veljajo v postopku soodločanja; dva od teh sta postopkovna.

Prvi novi dodatek je dvojni pristop. Predlog Komisije, s katerim se ukvarjamo, zagovarja predvsem regionalne prednostne naloge, znotraj teh pa prednostne naloge, ki bi jih sam poimenoval „človekoljubne“. Zdelo se nam je primerno, da te prednostne naloge ohranimo, vendar smo jim dali avtonomijo. Z drugimi besedami, menimo, da mora imeti Evropa intervencijske strategije za ponovno naselitev beguncev, ki so zelo pomembne z vidika zunanje politike. Te strategije morajo včasih dopuščati intervencije v določenih predelih sveta, odpirati vrata v določeno državo ali vzpostaviti zaupne odnose na določenih območjih sveta. Vsekakor morajo državam članicam dopuščati svobodo, da se odzovejo na situacije v preostalem svetu, ki imajo v humanitarnem smislu prednost pred drugimi.

Katere situacije imajo prednost? Žrtve mučenja, ženske in otroci, ki so žrtve spolnega nasilja, ali na primer ljudje, ki morajo biti ponovno naseljeni zaradi resnih zdravstvenih težav.

Drugi novi dodatek je modulacija. Njegov namen je povečati število držav članic, ki trenutno omogočajo ponovno naselitev beguncem, na evropski ravni (teh je sedaj 10), da poskusimo zagotoviti, da bi tudi ostalih 27 držav članic začelo s ponovno naselitvijo beguncev. Da bi to dosegli, smo predlagali zvišanje dodeljenega zneska na begunca novim državam članicam v prvem letu, ki bi ga v drugem letu nekoliko znižali, od tretjega leta naprej pa bi bil enak kot v drugih državah članicah, ki že omogočajo ponovno naselitev beguncev; to je bilo pogojeno s tem, da se višji znesek za prva leta, v katerih so stroški predvsem zaradi vzpostavitve novega programa za ponovno naselitev, uporabi za razvoj trajnostnega programa za ponovno naselitev.

Preostala dodatka pa sta postopkovna. Eden Komisiji daje priložnost, da začne postopek za ravnanje v nujnih primerih za ponovno naselitev beguncev iz določenih predelov sveta – kjer se je zgodila humanitarna katastrofa ali so krizne razmere –, kajti postopek, ki smo ga imeli, je bil izvajan na letni osnovi in jasno je, da katastrofe in humanitarne krize nimajo urnika. Četrti novi dodatek zadeva delegirane akte, in tu vam moram reči zelo jasno, gospa Malmström, da lahko Parlament zelo učinkovito poskrbi za argumente glede časovnega razporeda in postopkovne argumente, in obljubljamo, da ne bomo odlašali z odgovorom na delegirane akte. Obljubljamo tudi, da predhodno posvetovanje in razprava, ki smo ju predlagali na primer z Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odborom za zunanje zadeve in Odborom za razvoj, lahko preprečita razhajanje v mnenjih Parlamenta in Komisije glede regij, ki so v ponovni naselitvi beguncev prednostno obravnavane.

Česar ne moremo sprejeti, je to, da nam Komisija kot skrbnica sporazumov pravi, da delegirani akti, do katerih nima nobenih pravnih zadržkov, ne smejo biti sprejeti v okviru tega sklepa, ki je tako pomemben z zunanjepolitičnega in humanitarnega vidika, in to le zato, ker se Komisiji akti zdijo birokratski, mi pa pravimo, da niso.

Kar se dogaja, tako z našega stališča kot tudi s stališča pravne službe, je to, da je ta sklep del delegiranih aktov in zato verjamemo, da mora Komisija zagovarjati sprejetje delegiranih aktov tukaj, kot skrbnica sporazumov, ne pa podajati ugovore, ki so sedaj kvečjemu postopkovne narave. Predvsem pa verjamemo, da nam nobeno od teh vprašanj ne sme preprečiti dosego skupnega cilja: ponovna naselitev več beguncev v Evropski uniji.

  Simon Busuttil (PPE). – (MT) Gospa predsednica, ta program za ponovno naselitev, ki ga vzpostavljamo, zapolnjuje pomembno, dolgotrajno vrzel. Dejansko sem zelo presenečen, da tega programa na evropski ravni nismo imeli že prej. Nekatere države so že postavile zgled, kot so na primer Združene države, ki že izvajajo zelo učinkovite programe za ponovno naselitev in so na tem področju pridobile veliko izkušenj. Od njih se lahko veliko naučimo.

Tovrstni programi so pomembni, ker kažejo na to, da je Evropska unija pripravljena pokazati svojo človeško plat, v dobro beguncev po vsem svetu. Vendar pa je njihov drugi pomemben cilj zmanjšati priliv nezakonitih priseljencev v Evropsko unijo, vključno s tistimi, ki zahtevajo zaščito.

Če torej lahko program za ponovno naselitev, ki ga bomo danes vzpostavili, uporabimo za ponovno naselitev prosilcev za mednarodno zaščito v Libiji, potem bodo ti ljudje imeli razlog manj, da prečkajo Sredozemsko morje in pri tem tvegajo izgubo življenja. Na ta način bomo pomagali tako njim kot tudi državam Evropske unije, ki nosijo nesorazmerno težko breme.

Odveč je reči, da je treba ta program uporabljati skupaj z drugim programom, katerega namen je pomagati državam članicam, ki zaradi trenutnega toka priseljencev nosijo veliko breme. Tem državam moramo dokazati, da smo pripravljeni vzpostaviti program, ki bo omogočil preselitev ljudi, ki imajo mednarodno zaščito, v druge evropske države.

Zaenkrat je to še pilotni projekt, ki zadeva Malto. Vendar pa bi želel, da ta projekt postane trajen in da se razširi še v druge države Evropske unije, ki ga potrebujejo.

  Ioan Enciu (S&D). – (RO) Ker sem poročevalec za Skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu za SIS, bom o tem tudi govoril. Najprej bi želel čestitati gospodu Coelhu za trud, ki ga je vložil v to delo, in zlasti za doslednost, s katero je zaključil obe poročili. Zahvalil bi se tudi komisarki Malmström, kajti odkar je prevzela to funkcijo, je Komisija postala nekoliko preglednejša.

Kar pa nas je skrbelo in nas še skrbi, je to, da SIS II nismo uspeli izpeljati do predvidenega roka. Parlament je že večkrat izrazil svoje stališče o zamudah, zlasti v zvezi z nezmožnostjo Komisije, da določi datum za začetek te operacije. Dejstvo, da sedaj nismo prepričani niti glede tega, ali so bili opravljeni preskusi uspešni ali ne, vzbuja resne dvome v način vodenja tega projekta.

Ker je dolžnost Evropskega parlamenta nadzorovati trošenje finančnih sredstev Skupnosti, je predlog, da se sredstva, namenjena razvoju SIS II, v proračunskem letu 2011 vključijo v rezervo, standarden varnostni ukrep, ki ga moramo sprejeti. Parlament mora nenehno sodelovati v posvetovanjih in biti obveščen o napredku v projektu SIS II, ki ga ne smemo ogroziti zaradi pomanjkanja politične volje ali nesposobnosti vodenja. Izpolniti mora veljavne zahteve, podpirati varstvo podatkov in biti skladen z načelom razmerja med stroški in koristmi, izvajanje pa mora potekati v točno določenem časovnem okvirju.

  Tatjana Ždanoka (Verts/ALE). – Gospa predsednica, tudi jaz bom govorila o schengenskem informacijskem sistemu. Najprej bi se želela zahvaliti gospodu Coelhu za odlično opravljeno delo in poudariti, da je bila moja skupina – že od samega začetka – dokaj previdna pri sprejetju SIS II zaradi številnih posledic za varstvo podatkov.

Sedaj je videti, da ta dolga saga o SIS II še zdaleč ni končana. Vidimo, da prihaja do zamud in prekoračitev stroškov, nimamo pa nobenih pozitivnih rezultatov. Nimamo niti soglasja glede ocene rezultatov preskusov – kajti Avstrija, Nemčija in Francija menijo, da niso bili uspešni. Menimo, da je pristop poročevalca popolnoma pravilen. Biti moramo pošteni in priznati, da se lahko sedanji projekt izjalovi, ter razpravljati o drugih možnostih. Prav tako bi morali pozorno preučiti razloge za ta neuspeh; če moramo vložiti še 30 milijonov EUR, mora imeti Parlament na voljo vse potrebne informacije za prostovoljno soglasje.

Prav tako moramo ohraniti samoderogacijsko klavzulo. Ne moremo še naprej vlagati denar v neskončno dolg projekt. Seveda je potrebna določena mera prožnosti, imeti pa moramo jasna merila za ocenjevanje in hiter odziv, če gre ponovno kaj narobe.

  Cornelia Ernst (GUE/NGL). – (DE) Gospa predsednica, najprej naj povem, da menim – in tu imam v mislih schengenski informacijski sistem –, da EU ne bi smela delovati na podlagi politike, ki temelji na želji, ampak na politiki, ki temelji na stvarnosti. Pri schengenskem informacijskem sistemu to pomeni, da moramo upoštevati dejstvo, da so se preskusi, poimenovani „prvi mejnik“, izjalovili. 

Po osmih letih igračkanja nam je jasno, da države članice cilja, ki ga predlaga Komisija – migracija s SIS 1+ na SIS II – ne morejo doseči, tako s tehničnega kot s pravnega vidika. To ni moja ocena – to je ocena Zvezne republike Nemčije. To je stališče v moji domovini, s katerim se tudi sama popolnoma strinjam. Za ta program smo doslej zapravili 90 milijonov EUR, Komisija pa bi želela porabiti še več. Ne želimo podaljšanja roka do 2013, naj bo to popolnoma jasno. Dejansko želimo, da se ta sistem opusti in da začnemo iskati drugo možnost.

Drugič, nemška Leva stranka je izredno kritična do SIS II – na tej točki želim tudi to izpostaviti –, kajti dostop do sistema se je izredno razširil, na primer do tajnih služb. V Nemčiji velja zahteva, da so tajne službe ločene od policije. Torej bo vsakršno mešanje podatkov tajnih služb in policije pomenilo, da bo celoten sistem pristal na nemškem Zveznem ustavnem sodišču. To moram omeniti, vsaj z vidika nemškega stališča. Sistemu SIS II nasprotujemo tudi zato, ker vključuje zbiranje velikih količin podatkov ter zbiranje in shranjevanje biometričnih podatkov. To ni niti namensko niti sorazmerno.

  Salvatore Iacolino (PPE). – (IT) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, cilj opredelitve okvira doslednih strategij – skupaj z željo, da izkažemo resnično solidarnost med državami članicami – je korak naprej v usklajevanju politik Skupnosti o priseljenskih tokovih. Vendar pa je ta ukrep tudi del širšega procesa, katerega cilj je mednarodna zaščita beguncev. Če se lahko civilna družba učinkovito vključi v ta proces, potem je ta ukrep tesno povezan s takojšnjim zagonom Evropskega urada za podporo azilu.

Takoj moramo pripraviti seznam prednostnih nalog in ciljev, ki jih želimo doseči, skupaj s časovnim razporedom in posebnimi spodbujevalnimi ukrepi. Nameniti moramo tudi posebna finančna sredstva, da povečamo število članic – trenutno jih je samo deset –, ki sodelujejo v programu. Ne smemo pozabiti na zdravstveno varstvo kot dopolnitev socialnemu varstvu za tiste ljudi, ki jih njihova izredna šibkost izčrpuje.

Računalniška baza podatkov bo tudi omogočila sledljivost vsakega postopka, ki je bil opravljen za zaščito družine med procesom ponovne naselitve. V zvezi s tem je lahko sodelovanje med državami članicami odločilnega pomena za zagotovitev, da so postopki racionalni in prožni. Želimo si bolj pošteno in realistično Evropsko unijo, ki upošteva prizadevanja zlasti južnoevropskih držav članic.

Glede tretjih držav je za Evropsko unijo ključnega pomena, da prevzame odgovornost za opredelitev sporazumov o sodelovanju, kot je nedavno storila Italija z Libijo in Nigrom. Verjamemo, da je to prava pot, edina možna pot, da se premaknemo naprej od solidarnosti, ki je bila doslej prevečkrat samo fasada, do prave solidarnosti med državami članicami Evropske unije v splošnem upravljanju priseljenskih tokov.

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Najprej bi se želela zahvaliti gospodu Tavaresu za njegovo delo na področju begunske politike in na tej točki tudi izraziti svoje razočaranje nad tem, da ima manj kot polovica vseh držav članic Evropske unije uraden programe za ponovno naselitev beguncev iz tretjih držav.

Poleg tega pa ti programi, kot je bilo tu že večkrat povedano, niso ustrezno usklajeni; zaradi nizke ravni usklajevanja in sodelovanja med državami članicami Unije, pa so tudi stroški, povezani s ponovno naselitvijo, visoki, kar seveda pripomore k temu, da je ta ideja neprivlačna.

Vendar pa trdno verjamem, da bomo Evropejci, če bo le dovolj politične volje, sposobni vzpostaviti učinkovit, pošten in enoten program za ponovno naselitev. Zato bo ključnega pomena, da ne vzpostavimo samo programa, ampak tudi poseben sklad za ponovno naselitev beguncev v Uniji. Ta sveženj bo financiral vzpostavitev nacionalnih programov za ponovno naselitev, kjer ti še ne obstajajo, ter usklajevanje dejavnosti na osrednji ravni. Menim, da je idealni koordinator Evropski urad za podporo azilu.

  Indrek Tarand (Verts/ALE). – Gospa predsednica, želim se zahvaliti vsem, ki so trdo delali na tej navidezno neskončni zgodbi o SIS II: gospodu Coelhu in vsem na terenu.

Ponavljajoče se zamude in prekoračitve stroškov so zelo zaskrbljujoče in, če nič drugega, nam to lahko veliko pove o vodstvenih sposobnostih gospoda Barrosa v njegovi prvi Komisiji. Mislim, da bi si morali zapomniti te lekcije, ki se jih lahko danes naučimo, in jih uporabiti pri vzpostavitvi nove agencije za informacijsko tehnologijo, ki bi morala imeti sedež v Talinu. Od tega bi imeli vsi koristi: medtem ko bi francoski kolegi ohranili strežnike v Strasbourgu, bi novo programsko delo lahko potekalo v Talinu, opravili pa bi ga sposobni strokovnjaki ob nizkih stroških upravljanja; s tem bi se izognili monopolu in bi sprejeli idejo o združevanju EU ter zagotovili tudi varstvo podatkov.

Nazadnje bi želel izraziti svoje zaupanje v sposobnost komisarke Malmström, da reši ta zapletena vprašanja.

  Agustín Díaz de Mera García Consuegra (PPE). – (ES) Gospa predsednica, svoje stališče bom izrazil jedrnato.

Najprej bi želel čestitati gospodu Coelhu. Postopek naj bi se zaključil pred 30. septembrom, zato je treba ureditvene instrumente spremeniti pred njihovim potekom.

Drugič, Komisija ni pripravila predloga za določitev roka ali odstranitev klavzul o izteku veljavnosti iz prvotnih predlogov.

Tretjič, za migracijo bi bilo treba vzpostaviti varnostno obdobje, ki bi ga lahko po potrebi podaljšali s komitologijo.

Četrtič, postopek ni podvržen nadzoru Parlamenta, kar je po mojem mnenju zelo slabo.

Petič, ne poznamo rezultatov preskusov druge generacije schengenskega informacijskega sistema, Parlament pa mora biti obveščen.

Šestič, na podlagi tega, kar sem povedal, podpiram poročevalčeve predloge in opozorilo, da bo v primeru neuspešnega projekta posredovalo Evropsko računsko sodišče.

Kar zadeva poročila gospoda Tavaresa o Evropskem skladu za begunce in ponovni naselitvi, bi želel čestitati tudi gospodu Tavaresu. Največji problem je pomanjkanje solidarnosti v Uniji. Pri finančni pomoči državam članicam, ki begunce sprejemajo prvič, moramo biti previdni, zlasti zaradi primerljive nepravičnosti. Ti ukrepi, ki jih načeloma podpiram, gospod Tavares, pa zahtevajo predhodno podrobno finančno študijo.

  Sylvie Guillaume (S&D). – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, z veliko vidikov je pomembno, da jutri glasujemo za spremembo Evropskega sklada za begunce, in ravno o tem bi predvsem želela govoriti, obenem pa bi tudi čestitala gospodu Coelhu in gospodu Tavaresu za njuno presojo in opravljeno delo.

Glasovanje o Evropskem skladu za begunce bo jasno pokazalo potrebo po tem, da države članice Evropske unije v celoti sodelujejo v ponovni naselitvi, da se zapolni dvojna vrzel v zvezi s številom držav, ki so se zavezale programu, in sprejemno zmogljivostjo vsake države. Spomnimo se, da govorimo o beguncih, ki se jih v državah, kamor so se zatekli, komajda prenaša in katerih življenjski pogoji lahko včasih postanejo tragični, če se rešitve ne poiščejo dovolj hitro.

S pomočjo novih sredstev lahko tem tako ranljivim osebam ponudimo večjo varnost, vendar le če – in to poudarjam – vsaka država članica, ki sodeluje z Evropskim skladom za begunce, pravilno in pregledno uporablja dodeljena finančna sredstva, kar pa je vprašanje, ki tudi vas, komisarka Malmström, zelo skrbi. Težko bo sprejeti ta izziv, če se spomnimo na mlačen odziv držav članic na ta novi ukrep, in tudi tu bi želela, komisarka, izpostaviti vašo odločnost.

Nazadnje naj še poudarim dejstvo, da je vključevanje beguncev eden od ključev do uspeha tega podviga. Bolje kot se pripravimo in utemeljimo prihod beguncev, več možnosti je, da bo program sprejet in da bo izveden v najboljših pogojih, in več držav članic se bo – upajmo – zavezalo ponovni naselitvi. Zato mora Parlament z veliko večino glasovati za te spremembe Evropskega sklada za begunce.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospa predsednica, v veliko državah, vključno z mojo domovino Avstrijo, ljudje ne vedo več, kam lahko nastanijo nove prosilce za azil, prebivalci pa se povsem upravičeno upirajo zamisli o novih sprejemnih centrih. Kako je mogoče, da se kljub temu spodbuja ponovna naselitev beguncev v EU? Načrt, po katerem bi vstop v EU dovolili prosilcem za azil, ki so medtem že pobegnili v eno od sosednjih tretjih držav, na primer Ukrajino, ker je življenjski standard pri nas višji, je zato popolnoma nepojmljiv. Zlasti v časih gospodarske krize je vse, kar lahko ob takih predlogih storiš, da odkimaš.

Kar se mene tiče, je celoten azilni koncept v EU katastrofa. V skladu s tem konceptom se lahko nekega prosilca za azil, ki je bil prvič registriran v Romuniji, ponovno pošlje tja za ocenitev in sprožitev postopka za pridobitev azila. Zamisel, da bi prosilcem za azil zagotovili osnovno socialno varstvo na enaki ravni kot državljanom zadevne države članice, je nestvarna in si je ne moremo privoščiti. EU bi morala nuditi zaščito azila vsakomur, ki to dejansko potrebuje, oziroma tistim, ki so resnično v stiski, ne bi pa smela na široko odpreti vrata ekonomskim priseljencem.

Potrebujemo boljšo zaščito zunanjih meja, hitre in nebirokratske postopke in seveda dosledno strategijo o vračanju v matično državo.

  Petru Constantin Luhan (PPE). – (RO) Temeljno načelo, na katerega se naslanja EU pri obravnavi zadev, povezanih z azilom, je zagotovitev višje ravni sodelovanja in solidarnosti med državami članicami. Tega pa ne moremo doseči znotraj posameznih držav. Povečana strateška uporaba instituta ponovne naselitve narekuje sprejetje skupne pobude Evropske unije. Potrebujemo razumen, ciljno usmerjen program, ki bo učinkovit in kakovosten. Program bo izoblikoval primeren okvir, ki bo zagotovil vključitev držav članic v postopek ponovne naselitve beguncev.

Prizadevanja držav članic pri sprejemanju beguncev je treba podpreti in opogumiti z dodatnimi finančnimi spodbudami. S temi ukrepi bo lahko EU pokazala večjo solidarnost v zvezi s svetovnim vprašanjem begunstva. Spodbujali bomo tudi sodelovanje velikega števila držav članic v tem procesu.

  Marian-Jean Marinescu (PPE). – (RO) Najprej bi podal pripombo za mojega kolega poslanca iz levice. Menim, da velja tudi obraten primer: kadar Anglež ali Irec zagreši kaznivo dejanje v moji državi, bi morala biti njegova vrnitev v matično državo omogočena.

Postopek implementacije druge generacije schengenskega informacijskega sistema se odvija z zamudo in videti je, da ne bo zaključen pred koncem leta 2011. Zato želim vprašati Komisijo, kakšne posledice ima vse to na časovni razpored za države, ki še niso vključene v schengensko območje, a to nameravajo storiti.

Nesprejemljivo je, da Komisija sedaj ne more povedati točnega datuma zagona SIS II in s tem vzbuja utemeljene dvome v vodenje tega projekta.

Dodatni stroški in potrebna nova vlaganja, če se migracija na SIS II izjalovi in se vključi v zasilni načrt SIS 1+RE, pomenijo, da je potrebno še bolj zaostriti proračunski nadzor, zlasti pri novi agenciji, ki je odgovorna za urejanje in usklajevanje izvajanja sistemov SIS, VIS in Eurodac.

  Morten Messerschmidt (EFD). – (DA) Gospa predsednica, pred letom dni smo bili vsi poslanci Evropskega parlamenta sredi volilne kampanje in smo svoje mandate poskušali bodisi pridobiti ali obdržati, in vem, da je vprašanje schengenskega območja v mnogih državah v volilni kampanji igralo še posebej pomembno vlogo. Precejšnje nezadovoljstvo je čutiti med našimi volivci, državljani Evrope, zaradi načina, s katerim EU rešuje ta vprašanja: ni nadzora na notranjih mejah, nadzor na zunanjih mejah je zelo pomanjkljiv, nadzor nad priseljevanjem je izredno neustrezen ter še cela paleta vprašanj, ki nas čakajo v manj kot letu dni, če bo Komisija tudi Bolgariji in Romuniji odobrila vstop v schengensko območje.

Slišim vas govoriti o tem, da moramo izkazati solidarnost, ampak odkrito rečeno, komu moramo izkazati solidarnost? In kdo je ta, ki mora izkazati solidarnost? Priča smo množičnemu izkoriščanju sistema, ki ga je vzpostavila EU skupaj z državami članicami, zato je morda čas, da izkažemo tudi malo solidarnosti z državljani, ki morajo živeti s to zgrešeno politiko pod vodstvom Komisije in držav članic.

  Roberta Angelilli (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, vzpostavitev skupne evropske azilne politike in politike o ponovni naselitvi pomeni zagotavljanje človekovih pravic in obenem tudi omejevanje nezakonitega priseljevanja.

Zato se zahvaljujem tako govornikom kot komisarki Malmström, saj imamo sedaj na voljo dragoceno orodje, zlasti za države, katerih meja poteka na Sredozemskem morju: države kot je Italija, ki se doslej niso mogle nasloniti niti na pravo solidarnost med državami članicami niti na pravično delitev odgovornosti. Obe politiki je treba podpreti ne samo z ustreznim proračunom, ampak tudi z zanesljivim preverjanjem izvajanih programov, ustreznim nadaljnjim spremljanjem in ugotavljanjem dobrih praks.

Moje zadnje besede so namenjene človekovim pravicam: prednost moramo dati tistim, ki so najbolj ranljivi, mladoletnim, ženskam, ki so žrtve trgovine z belim blagom, izkoriščanja in nasilja, vključno z žrtvami spolnega pohabljanja; vendar vem, da ima komisarka Malmström te stvari dobro razdelane.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospa predsednica, trenutno se zdi, da ima Evropska unija na voljo neverjetne finančne vire. Po 750 milijardah EUR v svežnju finančne podpore bomo sedaj ponovno porabili ogromne vsote za vprašanje priseljevanja, namesto na primer za ukrepe za vrnitev v matično državo ali celo za zavarovanje meja, kajti domnevno varne schengenske meje so v vsakem primeru luknjaste kot švicarski sir. Ne, 6000 EUR na osebo bomo namenili za prostovoljni sprejem beguncev iz tretjih držav.

Če ima EU resnično odvečen drobiž po žepih, bi morala, lepo prosim, podpreti evropske družine – potem bo morda naša rodnost naraščala. Argument, da potrebujemo priseljevanje zaradi pomanjkanja otrok, bo potem končno postal brezpredmeten. Namesto da na široko odpremo vrata priseljevanju, bi morali končno začeti pravilno uporabljati Ženevsko konvencijo o statusu beguncev, ta pa seveda ne velja za celo armado ekonomskih priseljencev. Če želimo porabiti veliko milijonov, potem jih lahko porabimo za agencijo za upravljanje zunanjih meja FRONTEX in jih ne mečemo v jamo brez dna – kar schengenski informacijski sistem tudi je.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Govoriti želim o schengenskem informacijskem sistemu. Vemo, da je razvoj tega sistema trajal sorazmerno dolgo in je potrošil veliko denarja, poleg tega pa tudi stroški izvajanja nenehno naraščajo in rezultati preskusov nam niso znani.

Morda bi bilo prav, da bi opravili revizijo doslej opravljenega dela v zvezi s sistemom, ugotovili, ali je sistem izvedljiv in ali vemo, kako ga dokončati na takšen način, da bo Evropi koristil, nato pa se odločili, kako naprej.

V zvezi s programom za ponovno naselitev soglašam, da je potrebno pripraviti zakonodajni standard, ki bo omejil nezakonito priseljevanje v Evropsko unijo in vzpostavil pogoje za zakonito priseljevanje.

Vseeno pa bi se morda lahko naslonili na izkušnje naših kolegov iz držav v razvoju, ki pravijo, da ni vsako priseljevanje in niti vsa potovanja, ki jih njihovi rojaki opravijo v Evropsko unijo, zaradi varnostnih omejitev, s katerimi se soočajo, ampak zaradi ekonomskih razlogov.

  Martin Ehrenhauser (NI). – (DE) Gospa predsednica, želel bi si olajšati dušo in podati nekaj pripomb na poročilo gospoda Maňke. O tem sem se prej dogovoril z vašim kolegom. Želim zelo jasno izraziti svoje nasprotovanje povišanju dodatka za strokovno pomoč poslancem, zlasti predvidenemu znesku 1500 EUR. Poleg tega tudi nasprotujem vsakršnemu povečanju števila zaposlenih v Parlamentu, in če bo po naknadni oceni sprejeta odločitev, da je na voljo dodatnih 1500 EUR na mesec za dodatek za strokovno pomoč poslancem, potem bo to preprosto pomenilo, da se norčujemo iz davkoplačevalcev.

(Predsednica je prekinila govornika)

  Predsednica. – Gospod Ehrenhauser, mislim, da govorite o napačni temi. To je skupna razprava o schengenskem sporazumu. Žal mi je, da niste mogli govoriti o poročilu gospoda Maňke, vendar pa moramo sedaj nadaljevati s to razpravo.

  Piotr Borys (PPE). – (PL) Predvsem bi želel čestitati gospodu Coelhu za še dve uspešni poročili. Drugič, danes ne moremo več preklicati sistema SIS II. Če želimo razmišljati o varnem sistemu, potem je treba uvesti SIS II, zato menim, da moramo nadaljevati s temi ukrepi in Komisijo podpreti pri tem. Naj vas vse spomnim, da nova vizumska koda določa, da se biometrični podatki prikažejo v sistemu. SIS 1+ ne daje tega zagotovila. SIS II bo v prihodnje omogočil hitro preverjanje podatkov. Zato na tem področju varnosti ne smemo prenehati z delom na SIS II. Seveda si lahko želimo, da bi bilo delo učinkovitejše in uspešnejše.

Naj vas vse spomnim, da smo nedolgo tega sprejeli tudi ukrepe, ki olajšajo potovanje po schengenskem območju z vizumom za dolgoročno bivanje. V zvezi s tem se mora delo na SIS II nadaljevati. Komisijo želimo podpreti, v upanju, da se bo delo nadaljevalo hitreje in učinkoviteje; Komisiji pa bi morali tudi zaželeti uspeha z vsem tem. Hvala.

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospa predsednica, vsem poslancem bi se rada zahvalila za njihovo podporo in pripombe o teh dveh različnih, a vendar zelo pomembnih temah.

Če začnem s SIS II, to je bila seveda dolga saga, kot se je nekdo izrazil, in sama sem prva, ki to prizna. Gre za zapleten dosje in zelo težak. Verjetno je nekaj stvari, ki bi bile v preteklosti lahko opravljene bolje, ampak odkar sem prevzela funkcijo, sem resnično poskušala to urejati zelo pregledno in temeljito. Komisija je sledila načrtu Sveta do zadnje črke, Svet pa je soglašal z zaključki iz zadnjega srečanja. Nekatere države članice so bile skeptične, vendar pa so se strinjale z zaključkom, da je bil preskus „Mejnik 1“ uspešen. Sedaj sodelujemo z različnimi strokovnjaki, da ocenimo in opredelimo končne zahteve držav članic, da se izpolnijo njihove operativne potrebe in določita konkretnejši časovni razpored in nadaljnja usmeritev. Ta predlog bom 3. in 4. junija predložila ministrom v razpravo in po poletju bomo dobili novo oceno. Seveda bomo ves čas delovali pregledno in v sodelovanju z Evropskim parlamentom in poročevalcem.

Naj odgovorim na vprašanje o novih državah članicah: pristop Bolgarije in Romunije bo potekal prek SIS I za vse. Medtem pa za Bolgarijo in Romunijo urejamo vse, kar je s tem povezano.

Pripravljamo se za – upajmo, da uspešen – preskus „Mejnik 2“ na SIS, ki bo potekal to jesen. Dokler to ni uspešno zaključeno, imamo vzpostavljene stike in odprte poti za izvajanje načrta ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih v prihodnje. Upam, da ga ne bomo potrebovali, ampak tudi na to smo se pripravili. Medtem pa naj se zahvalim vsem poslancem, zlasti gospodu Coelhu, za podporo in vam zagotovim največjo možno preglednost in sodelovanje Komisije z Evropskim parlamentom pri tem dosjeju.

Kar zadeva ponovno naselitev, pa se popolnoma strinjam z gospodom Busuttilom, ki je izrazil presenečenje nad tem, da program ni obstajal že prej. Gre seveda za zelo dobro pobudo za zbiranje sredstev za države članice in spodbujanje nadaljnjega angažiranja na svetovnem prizorišču, da omilimo pritiske v begunskih taboriščih po krizi ali v zelo težkih razmerah. Navdihnemo lahko države članice, da bolj smotrno uporabljajo sredstva in se usklajujejo z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce. To je seveda nekaj, kar bi resnično lahko okrepilo našo vlogo na svetovni ravni, poleg tega pa bi tudi pomenilo veliko razliko za ljudi, ki se znajdejo v izredno težki situaciji. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce ocenjuje, da je bilo samo v preteklem letu 747 000 ljudi, ki bi potrebovali ponovno naselitev. Kot je dejal gospod Flautre, kar lahko storimo, je to, da pomagamo, vendar pa so potrebe ogromne. Menim, da imamo široko soglasje o cilju in namenu tega sklada in upam, da lahko zelo kmalu najdemo rešitev za postopkovna vprašanja, da se predlog sprejme brez odlašanja.

Več poslancev se je sklicevalo na notranjo solidarnost. To je seveda povezano vprašanje, vendar je nekoliko drugačno. Tudi sama priznavam, da obstaja potreba po tem. Komisija je v zvezi s tem že pripravila predloge. Predlagali smo mehanizem za začasno odložitev v Uredbi Dublin in ustanovili Evropski urad za podporo azilu, ki bo začel delovati na Malti pozneje letos. Imamo pilotni projekt na Malti, ki ga pravkar ocenjujemo. Strinjam se, da bi morali poiskati načine, da postane bolj trajen, in vključiti več držav članic. To je seveda odvisno od pripravljenosti držav članic, da prispevajo svoj del, vendar pa bo Komisija to preučila, prav tako pa bomo tudi preučili splošni mehanizem za solidarnost znotraj EU in to predstavili naslednje leto. Zato se lahko vrnemo na to razpravo, ki je nekoliko drugačna od programa EU za ponovno naselitev, a vendar zelo pomembna.

Iskrena hvala gospodu Coelhu, gospodu Tavaresu in gospodu Alvaru za opravljeno delo pri obeh tako pomembnih dosjejih. Veselim se sodelovanja z vami, da ju čim prej spravimo pod streho.

  Carlos Coelho, poročevalec. – (PT) Hvala vsem kolegom poslancem za pozitivne pripombe. Gospa Malmström, želel bi, da veste, da se Parlament zaveda, da ste ta proces podedovali, in da zaupamo vašim sposobnostim in vaši inteligenci, da boste ta projekt kar najbolje zaključili. Cenimo vaša prizadevanja, da bi izboljšali preglednost, kar je pravzaprav tudi kolega gospod Encin povsem upravičeno poudaril.

Kar zadeva rok, pa menim, da pošiljamo napačno sporočilo, če novi migracijski instrumenti nimajo roka. Po vseh teh zamudah, podaljševanje mandata Komisiji v neskončnost nima nobenega smisla. Razumem, da Komisija ni v položaju, da bi se zavezala cilju, ki ga je predlagal Parlament, vendar pa ga bomo opredelili in, če iz kakršnega koli razloga proces dotlej ne bo končan, lahko pridete nazaj v Parlament in zaprosite za podaljšanje ter razložite, zakaj ga potrebujete. Podaljševanje mandata Komisije brez nobenega roka je zelo slabo sporočilo po vseh teh zamudah, tako za evropske institucije kot za evropsko javnost.

Strinjam se z vašo zamislijo, da Odbor za globalno upravljanje programa ne sme postati skupščina. Zato razumem zadržke Komisije o omejevanju dostopa do njegovega dela: ne bi se mogel bolj strinjati. Predlog Parlamenta je nastal zaradi manj ugodnega osnutka izvirnega predloga Komisije, kajti Komisija je omejila sestavo Odbora za globalno upravljanje programa, obenem pa je dovolila sodelovati kateremu koli drugemu uradniku Komisije, Sveta ali države članice. To pa poraja legitimno vprašanje: zakaj lahko uradniki iz Komisije in držav članic sodelujejo, iz Parlamenta pa ne? Če ta organ omejimo na njegove funkcije, verjamem, da bomo vsi soglasni, zlasti ob zagotovilu komisarke o večji preglednosti.

  Rui Tavares, poročevalec. – (PT) Gospa predsednica, zahvaljujem se poslancem, ki so sodelovali v razpravi, in komisarki. Menim, da bo soglasje o tem, kaj si želimo v zvezi z vprašanjem ponovne naselitve beguncev, doseženo zato, ker smo končno doumeli, da imamo v razpravi o priseljevanju – in vsi vemo, kako težka je ta v Evropi, poleg razprave o azilu in beguncih – problem, ki ga lahko rešimo. Rešimo ga lahko zase in za begunce, kajti kdor koli je obiskal begunska taborišča, ve, da so tam otroci, ki izgubljajo eno, dve, tri leta šolanja, ki bi ga lahko opravili v Evropi. Menim, da je zaradi tega ta razprava dovolj nujna.

Prav tako upam, da bomo postopkovna vprašanja rešili hitro in v skladu z vsebino pogodb, kajti vsi vemo, da to, kar imamo, ni dovolj, in vsi vemo, da sama namenitev proračunskih sredstev še ne predstavlja pravega programa za ponovno naselitev. Dejansko smo tej temi posvetili samoiniciativno poročilo, o katerem tudi danes tu razpravljamo in obravnava kakovost: kakovost je bistvenega pomena v integraciji beguncev in zahteva večstranski pristop, ki vključuje nevladne organizacije, lokalne akterje in lokalne oblasti. Ta pristop mora tudi rešiti veliko birokratskih vprašanj, s pomočjo današnjega usklajevanja.

Če je postopek za te otroke, ki so v begunskih taboriščih, se ne šolajo in bi imeli pravico do ponovne nastanitve, dolgotrajen, nam na primer uslužbenci iz mejnih agencij več držav članic pojasnjujejo, da je to zato, ker države članice dolgo časa usklajujejo in potrjujejo tranzitno dokumentacijo, kar pa se v glavnem lahko opravi s pomočjo instrumenta, za katerega smo v samoiniciativnem poročilu predlagali, da bi ga moral izvajati Evropski urad za podporo azilu (EASO). EASO je urad za ponovno naselitev z manjšim številom uslužbencev, ki pa stalno delajo na področju ponovne naselitve, znajo izmenjavati dobre prakse, znajo nove članice vpeljati v mehanizme ponovne naselitve in se znajo usklajevati tudi z Evropsko službo za zunanje delovanje pri izvajanju postopkov za ponovno naselitev.

Ko se enkrat odločimo, da bodo ti ljudje ponovno naseljeni, ni nobenega razloga, da s papirji in birokracijo zavlačujemo, preden se lahko resnično začnemo ukvarjati z njihovo integracijo na evropskih tleh.

  Predsednica. – Skupna razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes opoldne.

Pisne izjave (člen 149)

  Stavros Lambrinidis (S&D), v pisni obliki. – (EL) Danes glasujemo o sprejetju skupnega programa EU za ponovno naselitev prosilcev za azil iz problematičnih tretjih držav v EU. Vendar pa bi morali imeti še eno razpravo. Evropa je že več kot desetletje priča prilivu velikega števila beguncev in navalom priseljencev. Jug Evrope je prepuščen sam sebi in nosi celotno breme evropske humanitarnosti, svoje skrajne zmožnosti pa je dosegel že pred nekaj časa. Kljub temu da ima Evropa – povsem upravičeno – na voljo sklad za tretje države, ni nobene ureditve za države članice.

Če nič drugega vsaj poročilo poročevalca priznava ta problem. Druga poročila, kot je poročilo o ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu, vključujejo – vsaj na papirju – obveznost nudenja podpore državam, katerih sistemi za azil in sprejem so zaradi njihove geografske lege pod nenehnim pritiskom. Eden od izrecno navedenih ciljev je podpora razvoju solidarnostnega mehanizma, kot je prevoz oseb, ki imajo pravico do mednarodne zaščite v EU.

Upajmo, da bo Evropa počasi le odkrila solidarnost. Upoštevati moramo, da bo vsakršno odlašanje škodovalo našim nič krivim rojakom.

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) V zvezi z zadevo schengenski informacijski sistem bi ponovno želel poudariti dejstvo, da državne oblasti v Češki republiki kot tudi lokalne oblasti in posamezni politiki, vključno s poslanci Evropskega parlamenta, nenehno prejemajo pritožbe čeških državljanov zaradi pogostih neupravičenih in poniževalnih policijskih pregledov in preiskav, ki jih morajo ti prenašati, ko potujejo v Nemčijo, tako v bližini državne meje kot tudi v širših nemških obmejnih regijah. Ta pristop nemške policije in carinskih organov, ki se izvaja zelo pogosto in na vse možne načine, ima močan negativen vpliv ne samo na češko-nemške odnose, ampak predvsem na odnos čeških državljanov do evropske integracije. Po vključitvi Češke republike v schengenski informacijski sistem so češki državljani dobili zagotovilo, da se lahko prosto in neovirano gibljejo po vsem ozemlju EU, vključno z Nemčijo, kot tudi schengenski sistem predvideva in zagotavlja. Menim, da je ravnanje nemških državnih organov z osebami, ki potujejo iz Češke republike, v veliki večini primerov neutemeljeno in v nasprotju z deklariranim prostim pretokom oseb.

7. Posebni ukrepi za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (sprememba Uredbe (ES) št. 247/2006) (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 247/2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije, ki ga je v imenu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja predložil gospod Alves (KOM(2009)0510 - C7-0255/2009 - 2009/0138(COD)) (A7-0054/2010).

  Luís Paulo Alves, poročevalec. – (PT) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, naj izpostavim dejstvo, da razpravljamo o prvem poročilu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, za katerega velja običajni zakonodajni postopek, opredeljen v Lizbonski pogodbi. To je zgodovinski trenutek, in če Parlament glasuje tako, kot predlagam, bo to najboljši možni začetek novega obdobja skupnih pristojnosti na področju kmetijstva v Evropski uniji.

To bo tudi zato, ker bo Parlament postal sozakonodajalec s svojimi najbolj oddaljenimi regijami in bo v praksi pokazal, da ima voljo za izgradnjo Unije, ki jo kohezija krepi, v duhu dejavne solidarnosti, v spoštovanju posebnosti in razlik med njenimi deli, ki je edina možna pot do uspešnega skupnega evropskega projekta.

To bo tudi zato, ker bo v sladkornem sektorju uvedel osnovne predpise – kar še posebej pozdravljam, saj je to moja domovina –, na podlagi katerih se bo ta večstoletni sektor lahko bolje razvijal. Poleg tega pripomore k zdravi diverzifikaciji kmetijstva v regiji, ki, kot vemo, pomeni nepogrešljiv prispevek k portugalskemu mlečnemu sektorju. Moramo ga utrditi in narediti trajnostnega.

Gospa predsednica, rad bi se zahvalil komisarju Cioloşu in visokim uradnikom Komisije, s katerimi smo sodelovali in se pogajali, za njihovo odprtost in prilagodljivost. Špansko predsedstvo je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi naša skupna želja po dosegi sporazuma na prvi obravnavi postala stvarnost. Seveda bi se želel zahvaliti tudi kolegom v senci v drugih političnih skupinah in tudi odličnim uradnikom sekretariata parlamentarnega Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, saj je njihovo sodelovanje pripomoglo k temu, da smo dosegli ta po mojem mnenju zelo pozitiven rezultat.

Izpostavil bi tudi odločilen prispevek Kmetijske zveze Azorov, kot tudi regionalne in republiške vlade; tesno so sodelovali in odigrali pomembno vlogo v iskanju rešitve za sladkor na Azorih.

Predlog za uredbo Sveta je bil vložen 2. oktobra v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, v času, ko so bili obeti glede uveljavitve Lizbonske pogodbe slabi, saj smo še vedno čakali na ratifikacijo držav članic. V zvezi s tem je bila prvotna ideja Komisije in Sveta, naj se predlog sprejme po skrajšanem postopku brez sprememb, da začne veljati 1. januarja 2010.

Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe in kljub temu, da je v ostalih političnih skupinah in v Svetu tedaj prevladovalo mnenje, da bi za predlog še naprej moral veljati skrajšan postopek – ker so menili, da predlog ni potreboval sprememb in bi moral hitro stopiti v veljavo –, je Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu z mano vred razumela, da je Parlament takrat moral izraziti svoje mnenje v skladu z Lizbonsko pogodbo in prevzeti svojo vlogo sozakonodajalca.

To smo storili ob pravem času, kajti zaradi tega so se pojavile nove možnosti, sprva s prispevkom Odbora za regionalni razvoj in mnenjem gospoda Texeire – ki mu čestitam in se mu obenem tudi zahvaljujem za pomoč, ki nam jo je vedno nudil v tem postopku – ter nato z mojim poročilom, ki je vsebovalo nove možnosti za sladkor na Azorih, kot tudi s prispevkom in podporo mojih kolegov v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Nazadnje bi v tem svojem prvem govoru želel povedati, da te spremembe, ki jih Odbor za regionalni razvoj in Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja predlagata, jaz pa podpiram, nismo uspeli spraviti v zavezo, sprejeto v trialogu. Bilo je nujno, da se zaveza sprejme na prvi obravnavi in se s tem zaščitijo že pridobljene izboljšave ter zagotovi hitra uveljavitev, da ni bila ogrožena njena retroaktivnost od letošnjega januarja. Ne glede na vse pa Komisija že pripravlja pregledni dokument za POSEI, tako da bomo gotovo prav kmalu imeli novo priložnost za razpravo.

  Predsednica. – Kot vidite, smo spremenili ime na zaslonu. Žal komisar ni mogel prispeti sem pravočasno, kar obžalujemo, ker trenutno ni nobenega oblaka pepela, ura pa je že 11.00.

Morda bi enkrat Komisija lahko razpravljala o tem, da morajo biti pristojni komisarji prisotni na seji. Tudi to je predmet okvirnega sporazuma. Prepričana sem, da bo gospa Malmström odlična predstavnica.

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospa predsednica, hvala za vaše razumevanje. Želela bi se opravičiti v imenu mojega kolega, gospoda Cioloşa, ki zamuja in se nam bo skušal čim prej pridružiti v tej razpravi. Prosil me je, naj se zahvalim poročevalcu gospodu Alvesu in poročevalcem Evropskega parlamenta v senci za odlično opravljeno delo pri sprejetju tega predloga.

Sprejetje je pomembno, kajti gre za prvo besedilo, sprejeto v običajnem zakonodajnem postopku, ki zadeva kmetijstvo in razvoj podeželja, po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. V teh mesecih se je med Parlamentom, Svetom in Komisijo izoblikovalo zelo dobro sodelovanje, ki je vzpostavilo pogoje za hitro sprejetje tega predloga v prvi obravnavi.

S to prvo izkušnjo z običajnim zakonodajnim postopkom se je moj kolega komisar Cioloş, skupaj s svojimi službami, veliko naučil, in to bo služilo kot odličen precedens za prihodnje delo. Sprejetje te uredbe je zelo pomembno za najbolj oddaljene regije, saj prinaša tehnične poenostavitve in tudi odstopanja v korist več sektorjev: mlečnega sektorja na Kanarskih otokih, Madeiri in Réunionu, sladkornega sektorja na Azorih in vinskega sektorja na Madeiri in Azorih.

Kar zadeva Azore, menim, da trenutne okoliščine upravičujejo dodatna in skupna prizadevanja vseh nas – javnosti, regionalnih vlad, nacionalnih vlad in Evropske unije –, da poenostavimo diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v tej regiji. Diverzifikacija mora dejansko biti ena od poglavitnih prednostnih nalog v najbolj oddaljenih regijah, katerim Pogodba priznava poseben status zaradi njihovih specifičnih omejitev. Diverzifikacija mora omogočiti avtohton razvoj, ki bo v teh regijah ustvaril stabilnost in blaginjo. Zato vam lahko na podlagi zagotovila portugalskih oblasti, ki so se zavezale, da bodo podprle sektor sladkorne pese na Azorih, dam svoje soglasje k podaljšanju odstopanja, ki je že bilo odobreno v preteklosti v korist sladkorne industrije na Azorih.

Prisluhnila bom vašim pripombam glede tega besedila in bom skušala po svojih najboljših močeh v imenu kolega odgovoriti na vaša vprašanja.

PREDSEDSTVO: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
podpredsednik

  Nuno Teixeira, poročevalec mnenja Odbora za regionalni razvoj. – (PT) Gospod predsednik, komisarka, najprej bi čestital poročevalcu, kolegu Alvesu, za opravljeno delo, zlasti za sposobnost vključitve različnih prispevkov, ki jih je prejel in niso nič več kot spoštovanje interesov različnih vključenih najbolj oddaljenih regij.

Kot poročevalec mnenja Odbora za regionalni razvoj pozdravljam dejstvo, da je poročevalec v celoti sprejel vse predlagane spremembe in da je Odbor za regionalni razvoj glasoval za vse. To so predlogi, s katerimi želimo objektivno izboljšati in popraviti vidike veljavne uredbe, ki so neprimerni in anahronistični. Med temi vidiki bi izpostavil dejstvo, da se trenutno največje količine za izvoz in odpremo katerih koli predelanih proizvodov, ki so bili financirani s subvencijami POSEI, izračunavajo na podlagi povprečja v letih 1989–1991.

Ob predpostavki, da se poročilo sprejme, upam, da bosta Komisija in Svet lahko obravnavala stališče Parlamenta in da morebitni poznejši pregled uredb programa POSEI ne bosta uporabila kot izgovor za zavrnitev stališč in predlaganih sprememb tega Parlamenta, ki so za prizadete regije izrednega pomena.

  Maria do Céu Patrão Neves, v imenu skupine PPE. – (PT) Zaradi trajnih naravnih omejitev v najbolj oddaljenih regijah mora Evropska unija posebej pozorno preučiti najboljše pogoje za te regije, da lahko opravljajo svojo gospodarske dejavnosti.

V regijah, kot so Azori, ki so močno odvisne od kmetijstva, je temu sektorju potrebno posvetiti posebno pozornost. V zvezi s tem pozdravljamo to poročilo o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah. Različica, o kateri je glasoval Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, je bila dokaj zadovoljiva; različica, ki izhaja iz trialoga pa neusmiljeno poslabšuje delovne razmere v sladkornem sektorju, saj je izvozna subvencija zgolj simbolična.

V času, v katerem je diverzifikacija v kmetijstvu vse bolj sprejeta kot eden od načinov ublažitve ponavljajočih se kriz v sektorju, je obžalovanja vredno, da to poročilo ne izrazi zaupanja in spodbude, ki ga pridelava sladkorne pese in s tem povezana industrija v São Miguelu potrebujeta.

  Vasilica Viorica Dăncilă, v imenu skupine S&D. – (RO) Najprej bi želela čestitati poročevalcu za cilje, ki jih navaja za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah. Program podpore kmetijstvu za najbolj oddaljene regije EU je pomemben mehanizem za ohranjanje kmetijstva in vzdrževanje krajine na podeželju.

Podpiram trenutna prizadevanja, da se razmejitev teh območij preuči, da se izognemo vsakršnim neskladnostim. Menim, da bo uporaba enotnih meril poenostavila izvajanje sheme plačil za najbolj oddaljene regije po vsej Evropski uniji ter zagotovila večjo preglednost in enotno obravnavanje upravičencev teh shem podpore. Vsi vemo, kako pomembno vlogo igra kmetijstvo v lokalnem gospodarstvu.

V zvezi s tem menim, da je ustrezno, da se v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije sprejmejo ukrepi, katerih namen je povečati konkurenčnost kmetijskega sektorja in spodbuditi diverzifikacijo. Podpiram in popolnoma soglašam s temeljnimi cilji programa za najbolj oddaljene regije, kajti menim, da so pomembni in so se izkazali kot učinkovit instrument za ohranitev kmetijstva na teh območjih.

  Riikka Manner, v imenu skupine ALDE. – (FI) Gospod predsednik, najprej se želim zahvaliti in čestitati poročevalcu gospodu Alvesu za odlično delo, ki ga je opravil za to poročilo. Naša skupina v celoti podpira ta kompromis, kajti zelo je pomembno in očitno, da je gospodarski in družbeni razvoj najbolj oddaljenih regij EU močno zaznamovan z njihovo obrobnostjo, težkimi podnebnimi in geografskimi razmerami ter gospodarsko odvisnostjo od maloštevilnih dobrin in storitev. Zelo pomembno je, zlasti sedaj v krizi, da svojo pozornost usmerimo na uravnotežen razvoj regij Evrope in na doseganje regionalne in družbene kohezije.

Mi in Evropska unija moramo zagotoviti, da smo v kmetijstvu po vsej Evropi samozadostni. To je bistveno za varnost in biološko raznovrstnost. Ukrepi, ki jih to poročilo predlaga, bi morali sedaj preiti v prakso in dati trajne ter predvsem dolgoročne rezultate povsod po Evropi, vključno z njenimi obrobnimi regijami.

  James Nicholson , v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, najprej bi tudi sam čestital poročevalcu za zelo dobro opravljeno delo. Moja skupina je tudi lahko podprla sporazum v trialogu in menim, da je našla dober kompromis.

Najbolj oddaljene regije Evrope bi po mojem mnenju morale prejeti vso potrebno podporo, da bi nadomestili njihovo prikrajšanost zaradi lege in vse težave, ki jih ta prinaša. Te regije imajo trajne omejitve in to moramo priznati. Gospodarska kriza in tudi kriza v mlečnem sektorju sta nesorazmerno bolj prizadeli te regije v primerjavi z ostalo Evropo, zato potrebujejo posebno pozornost.

Posebej sem naklonjen Azorom, kjer je mlečni sektor zelo pomemben in se spopada s hudimi težavami. Če dovolimo Azorom, da izvozijo sorazmerno majhne količine sladkorja v EU, mora biti to dobra odločitev za gospodarsko prihodnost te regije.

  João Ferreira, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospod predsednik, utemeljevanje podaljšanja ponovnega izvoza sladkorja z uporabo modelov, ki se sedaj predlagajo, ob postopnem ukinjanju sistema mlečnih kvot, je nevarno in nesprejemljivo. To ukinjanje – proti kateremu smo se borili in se bomo še naprej ter tako podprli prizadevanja pridelovalcev mleka – bo imelo zelo resne posledice za proizvodni sektor, ki je ključnega pomena za gospodarstvo Azorov. Nasprotno od predlaganega, teh posledic ne bo mogoče ublažiti s predlaganimi ukrepi v zvezi z industrijo predelave sladkorja; še toliko bolj, če je tudi njeno postopno ukinjanje del predloga. Kaj bo ostalo, ko mine teh pet let?

Po drugi strani pa je pomembno upoštevati, da postopek preoblikovanja vinskih trt znatno zamuja, tudi v primeru Madeire, in bi lahko celo bil ogrožen, če se spodbude ne okrepijo. Omejitve in pritiski, ki vplivajo na najbolj oddaljene regije, so trajni. Zato mora praktičen učinek priznavanja specifičnosti teh regij vključevati trajne ukrepe pomoči, ne pa nepovezane in časovno omejene ukrepe. Pomembno je ohraniti pomoč Unije kmetijskemu sektorju v najbolj oddaljenih regijah; še toliko bolj v sedanjih družbenoekonomskih razmerah.

  Gabriel Mato Adrover (PPE). – (ES) Gospod predsednik, komisarka, ukvarjamo se z reformo, ki je preprosta, vendar izjemno pomembna za najbolj oddaljene regije. To zlasti velja v tem času, ko je kriza prizadela vsakogar; te regije pa čutijo še večje pritiske, ker imajo trajne in strukturne omejitve, zaradi katerih potrebujejo spremembe.

Govoril bom o Kanarskih otokih. V primeru Kanarskih otokov najpomembnejša sprememba zadeva dobavo mlečnih preparatov za industrijsko predelavo. Govorimo o posnetem mleku v prahu z rastlinsko maščobo, ki je tradicionalni proizvod za lokalne potrošnike in ga na Kanarskih otokih prodajajo že več kot 40 let. Po vztrajnih prizadevanjih in kljub velikemu številu težav je bila vzpostavljena lokalna industrija, ki nudi zaposlitev in očitno dodano vrednost. To želim izpostaviti, ker je v sedanjih časih, zlasti na naših otokih, kjer je brezposelnost izredno visoka, podpora mali industriji, ki ustvarja delovna mesta, ne samo nujna, ampak obvezna.

Predlog je ta, da se ohrani dobava tega proizvoda, ki se uporablja za lokalno potrošnjo v majhnih količinah 800 ton na leto. S tem ta ukrep, ki v svetovnem merilu nima velikega pomena, ne bi bil več začasen in bi tako zagotavljal stabilnost tej industriji.

Kot sem že dejal, imajo najbolj oddaljene regije velike omejitve, vendar pa morajo biti obravnavane kot priložnost za Evropo. Različni združitveni sporazumi, s katerimi se trenutno ukvarjamo in o njih razpravljamo, kot so sporazumi o prosti trgovini s Kolumbijo in Perujem ter ostali, kjer se pogajanja šele začenjajo, na primer sporazum z Mercosurjem, so odkrita grožnja našemu kmetijskemu sektorju. V mislih imam veliko proizvodov: paradižniki, banane in govedorejski sektor.

To sem povedal že večkrat: ti sporazumi morajo doseči ravnovesje, kjer vsak nekoliko popusti in imamo vsi koristi. Vsekakor pa sporazumi ne smejo iti v škodo enega proizvoda ali specifičnega sektorja.

Nazadnje bi želel čestitati poročevalcu gospodu Alvesu in se zahvaliti Komisiji in Svetu, ki sta skupaj s Parlamentom uspela doseči sporazum v tem prvem trialogu o kmetijstvu.

  Patrice Tirolien (S&D). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ko je to besedilo prišlo v Odbor za regionalni razvoj, sem uspel predstaviti zamisel o podaljšanju izjeme, ki dovoljuje proizvodnjo rekonstituiranega mleka na Martiniku in Guadeloupu, po modelu trajnostne rasti, ki se je izkazal kot uspešen na Madeiri.

Žal pa na zadnjem trialogu ni bilo soglasja o tem stališču. To je obžalovanja vredno iz dveh razlogov. Prvič, z vsebinskega vidika, pridelava mleka v francoskih čezmorskih departmajih bi ponudila več dragocenih priložnosti: krepitev živinoreje, samozadostnost pri osnovni prehrani in ustvarjanje novih delovnih mest. Drugič, s formalnega vidika, Parlament kot celota ni uspel doseči soglasja o mojem predlogu, ker je želel to besedilo sprejeti na prvi obravnavi z neuradnim postopkom, ki mu nasprotujem.

Kakor koli že, naše delo v zvezi s to uredbo POSEI se bo zelo kmalu nadaljevalo z vmesnim pregledom uredbe. Takrat bom ponovno zahteval izjemo za druge francoske čezmorske departmaje.

  Albert Deß (PPE). – (DE) Gospod predsednik, komisarka, veseli me, da v Parlamentu tako prijateljsko razpravljamo o poročilu o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije.

V prejšnjem volilnem mandatu sem bil poročevalec v senci za reformo sladkornega trga. V tistem času je Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja obiskal otok Reunion, kjer sem obiskal manjše kmetijsko gospodarstvo, ki prideluje sladkorni trs. Brez naše podpore ta kmetija ne bi mogla preživeti. Kot prebivalec celine sem tudi opazil, da se ti kmetje v najbolj oddaljenih regijah Unije soočajo s posebnimi okoliščinami.

Nujno je, da – na podlagi posebnih pravil o izjemah – tem kmetom v vseh teh regijah, ki spadajo v Evropsko unijo, zagotovimo prihodnost in jim nudimo možnost, da poskrbijo za varnost oskrbe s hrano vsaj v večjem delu teh regij. V naših rokah je odločitev, da pripomoremo, da ima kmetijstvo – tudi na podlagi pravil o izjemah – obete za prihodnost in da se zaščiti varnost oskrbe s hrano za lokalno prebivalstvo. Poročilo, tako kot je sedaj sestavljeno, nudi dobre pogoje, da to dosežemo. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri tem.

  Giovanni La Via (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najbolj oddaljene regije se od drugih razlikujejo po družbenoekonomskih in strukturnih značilnostih, ki jih določa oddaljenost od trgov, osamitev, majhnost, topografija, težko podnebje in gospodarska odvisnost od določenih proizvodov. Obstajajo tri posebej pomembni kmetijski sektorji: sladkorna pesa, mlečni proizvodi in vinarstvo.

Gospodarski sistem teh območij je odvisen od pravilnega delovanja proizvodnih sistemov v vsakem od zgoraj naštetih sektorjev, vendar pa bo potrebno veliko dela za ponovno vzpostavitev ravnovesja, ki se je sčasoma porušilo, in zagotovitev potrebnih odstopanj zaradi uporabe ustreznih tržnih instrumentov.

Gospod predsednik, komisarka, z veliko zaskrbljenostjo spremljamo nadaljevanje pogajanj z državami članicami Mercosurja. Če ne bodo podprta z ustreznimi kompenzacijskimi ukrepi, bo lahko ta sporazum zelo ogrozil ne samo najbolj oddaljena območja, ampak tudi veliko sektorjev evropskega kmetijstva.

  Elie Hoarau (GUE/NGL). – (FR) Gospod predsednik, moram reči, da kompromis glede sladkorja, ki je bil dosežen med pogajanji v trialogu, ne vsebuje tistega, kar smo predlagali v Odboru za regionalni razvoj in Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, in to globoko obžalujem.

Vendar pa je to besedilo, vsaj kar zadeva otok Reunion, pomembno za kmete, ki čakajo na čimprejšnjo izvedbo izjeme za mleko. Njihovi industriji bo zagotovilo trajnost. Vseeno pa bi želel, da bi se ohranile zaščitne določbe, ki jih je predlagal odbor.

Glede mleka se strinjam s kolegom poslancem, gospodom Tirolienom. Želeli bi, da se za Martinik in Guadeloupe opravi študija, da se v teh regijah ohrani industrija. Vsekakor pa bodo ta vprašanja zagotovo ponovno na mizi med pogajanji POSEI in bomo takrat spet imeli priložnost govoriti o njih.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, že leta opazujemo pojav, ob katerem Evropska unija ostaja brez moči, in sicer propad velikega števila kmetij in s tem ogrozitev samozadostnosti Evrope. Seveda so najhuje prizadete kmetije na območjih z neugodnim položajem, na primer v najbolj oddaljenih regijah, in tudi kmetje v gorskih regijah, kot jih imamo v Avstriji.

Žal je to posledica skupne kmetijske politike, ki je deležna kritik že vrsto let, ki se ves čas spreminja in še vedno ne deluje prav. Vsekakor pa smo prišli do prelomnice. V kriznih razmerah – pa naj si bo zaradi padanja vrednosti evra ali preprosto zaradi dejstva, da je vulkan na Islandiji paraliziral letalski promet in s tem tudi dobavo hitro pokvarljivega blaga – se morajo države članice zanašati nase. To smo lahko nazadnje videli takrat, ko je Rusija ustavila dobavo plina.

Ko razmere postanejo težke, je vse odvisno od samozadostnosti države, in to je treba ohraniti v EU, v državah in regijah, ki imajo prikrajšana območja, in v najbolj oddaljenih regijah. Menim, da je to mogoče storiti samo tako, da kmetijstvo do neke mere ponovno nacionaliziramo.

  Diogo Feio (PPE). – (PT) Gospod predsednik, v tej razpravi o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah bi najprej izrekel pohvalo poročevalcu in vsem, ki so sodelovali pri tem. Naj povem tudi to, da spremembe, ki so pogosto strokovne in specifične, ne prinesejo pomembnejših premikov.

Vendar pa opozarjanje na vprašanje sladkorja in pridelave sladkorja na Azorih pomeni tudi opozarjanje na globlji problem. Najbolj oddaljene regije, kot so Azori, ki sem jih pred kratkim tudi imel priložnost obiskati, so zelo močno povezane s kmetijskim sektorjem. Zlasti na Azorih je vprašanje mlečnih kvot zelo pomembno. Pridelava mleka in ureditev te dejavnosti sta izjemno pomembna za več sto pridelovalcev in veliko prebivalcev Azorov in zato želim sedaj, prav tu, v Parlamentu, opozoriti na to, da moramo nujno najti rešitve, ki upoštevajo posebne razmere v teh regijah.

  Diane Dodds (NI). – Gospod predsednik, veseli me, da imamo poročilo o pomoči kmetijstvu v najbolj oddaljenih regijah Evrope. Ni dvoma, da geografska lega, oddaljenost od trgov in drugi takšni dejavniki povzročajo veliko težav. Gospodarska kriza je tudi pustila svoj pečat. Cene so zelo nestanovitne in so uničujoče vplivale na kmetijstvo oziroma so spodkopale njegovo stabilnost, ne samo v najbolj oddaljenih regijah, ampak v vseh območjih Evrope. Vendar pa želim danes Komisiji izpostaviti posebno točko: Komisija mora biti previdna v svojih dejanjih, da ne bi spravila v neugoden položaj evropskega kmeta in evropsko kmetijsko industrijo.

Na Severnem Irskem je na mlečno in govejo industrijo zelo vplival uvoz. Povzročil je nestanovitnost cen in velike finančne izgube za kmete. Prejšnji teden sem obiskala kraljevi kmetijski sejem „Royal Agricultural Show“ na Severnem Irskem. To je največji tovrstni sejem v pokrajini in malodane vsi kmetje so izrazili svojo veliko zaskrbljenost zaradi odnosa Komisije, ki ga je pokazala z obnovo trgovinskih pogajanj z Mercosurjem. Komisija in poslanci Parlamenta moramo biti zelo previdni, da ne žrtvujemo industrije Evrope za tako imenovane „koristi“ na drugih območjih.

  Seán Kelly (PPE). - Gospod predsednik, pozdravljam predlog o pomoči najbolj oddaljenim regijam. Prvič, kmetijstvo je predvsem industrija, ki nam postavlja hrano na mizo – brez katere bi vsi umrli –, ampak tudi regije brez kmetijstva bi propadle, tako v gospodarskem smislu kot tudi zaradi pomanjkanja ljudi. Zato pozdravljam vsakršne predloge, ki jim pomagajo.

Želim tudi dodati svoj glas tistim, ki so izrazili zaskrbljenost glede predlogov v zvezi z Mercosurjem. Ti bil lahko povzročili ogromno škodo najbolj oddaljenim regijam, pravzaprav vsaki regiji.

Menim, da je čas, da se Evropska unija okrepi in ravna s svojimi kmeti bolj pravično. Nikoli nismo nameravali biti policist za kmete v Uniji in dobra vila za kmete v ostalih delih sveta. To pa se sedaj dogaja tu: za hrano, ki se bo uvažala v Evropsko unijo, bodo pravila manj stroga, preglednost bo slabša in manj bo odgovornosti v primerjavi s hrano, ki se proizvede v EU, in to je nepravično do najbolj oddaljenih regij in do vseh regij.

  Dacian Cioloş, član Komisije. – (FR) Gospod predsednik, opravičujem se za zamudo, sem se pa zelo veselil te razprave, saj je to moja prva in v njej obravnavamo prvi sklep na področju kmetijstva, ki se sprejema v postopku soodločanja. Še enkrat bi želel pozdraviti gospoda Alvesa in se mu zahvaliti, prav tako tudi vsem službam Parlamenta, za njihovo zelo dobro in učinkovito sodelovanje s Komisijo in Svetom pri oblikovanju tega sklepa.

Želeli smo hitro sprejetje sklepa, da se lahko ukrepi iz tega poročila hitro izvedejo v zadevnih regijah. Nekateri sklepi bodo veljali tudi retroaktivno. Zato tudi nismo vključili drugih sprememb, kar je obenem tudi odgovor gospodu Tirolienu. Dejansko bi kot za nekatere druge predloge potrebovali dodatne utemeljitve in analize, da bi opredelili način njihove uvedbe. Odločili smo se za hitro ukrepanje in z gospodom Alvesom sva se večkrat pogovarjala o tej temi. Zato sem vesel, da ima ta predlog tolikšno podporo, in upam, da bomo lahko s Parlamentom tudi v prihodnje sodelovali na enak način pri drugih temah. Pravzaprav sem prepričan, da bomo.

Kot komisar za kmetijstvo lahko tudi zagotovim vsem govornikom, da so bila pogajanja z Mercosurjem omenjena večkrat. Zagotavljam vam, kot sem tudi med razpravami z organi Komisije o obnovi pogajanj, da bom zelo skrbno pazil, da se pogajanja nadaljujejo v interesu evropskega kmetijstva. Seveda moramo ta pogajanja obravnavati celoviteje in jih ne omejevati samo na kmetijstvo; lahko pa vam potrdim, da bom v naslednjih mesecih in letih pogajanj zagotovil, da se ohrani evropski kmetijski model, ki temelji na kakovosti, raznolikosti in rabi tal, bodisi kot rezultat teh pogajanj, bodisi s pomočjo ukrepov, ki bodo izvedeni po pogajanjih.

Postavili ste tudi vprašanje, zakaj bi morali uporabiti postopno zmanjševanje in zakaj se ne odločimo za količine, kot so doslej veljale za sladkor na Azorih. V slednjem primeru smo se s portugalskimi in z lokalnimi azorskimi organi oblasti izrecno dogovorili, da bomo vzpostavili ekonomski instrument, ki bo temu sektorju omogočil konkuriranje s pomočjo ukrepov gospodarskega vlaganja. Zelo sem zadovoljen s podporo portugalske vlade in njeno zavezo, da podpre sektor, in upam, da bomo na ta način pridelovalcem na Azorih uspeli ponuditi drugo možnost.

Gospod Mölzer je dejal, da skupna kmetijska politika ni dovolj trdna, da ne deluje dobro in da potrebujemo ponovno nacionalizacijo. Rad bi vam postavil preprosto zahtevo: poglejte, kakšen dohodek prejemajo kmetje danes, poglejte, kolikšen delež tega dohodka predstavlja podpora SKP, in se vprašajte, kako bi kmetje danes preživeli, če ne bi bilo skupne kmetijske politike. To pa ne pomeni, da te politike ne bi smeli spreminjati. Korenito jo je treba spremeniti, da upošteva ravno tiste spremembe, s katerimi se evropsko kmetijstvo trenutno sooča. Lahko vam zagotovim, da se bomo pri reformi SKP v letu 2013 kar se da potrudili, da se sedanje stanje bolj upošteva. Seveda pa bo to omejeno s sredstvi, ki jih Svet in Parlament namenjata tej politiki. Upam, da bodo ti viri neposredno povezani z ambicijami Evropejcev in Evrope v kmetijstvu. Menim, da ponovna nacionalizacija ni rešitev, kajti države članice ne bi imele sredstev za zagotovitev sprejetja posebnih ukrepov v teh najbolj oddaljenih regijah, če ne bi bilo skupne kmetijske politike in skupnostnega pristopa.

Zato bom zaključil z upanjem, da bomo pri preoblikovanju uredbe POSEI uspeli doseči napredek pri nekaterih točkah, o katerih smo danes govorili, in da bomo na splošno pri vseh odločitvah glede skupne kmetijske politike sposobni delovati tako učinkovito, kot smo pri tej uredbi.

  Luís Paulo Alves, poročevalec. – (PT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, v tem zadnjem govoru bi želel poudariti, kako pomembna je posodobitev Uredbe (ES) št. 247/2006. Sprememba, ki je nastala, odkar je bila uredba sprejeta leta 2006 – tako na področju zakonodaje in njene uporabe kot tudi glede samih razmer –, zahteva vključitev sprememb, tako da bo lahko njena posodobljena različica še naprej pomemben instrument pri sprejetju nekaterih kmetijskih politik Unije, povezanih s posebnostmi najbolj oddaljenih regij, kot je opredeljeno v členih 349 in 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Dovolite mi, da na kratko naštejem dosežene izboljšave. Na Kanarskih otokih se odstopanje, ki dovoljuje preparate na osnovi mleka, ki veljajo kot „tradicionalni proizvod za lokalne potrošnike“, začasno podaljša. Na otoku Reunion bo sedaj mogoče proizvajati sterilizirano mleko, rekonstituirano iz mleka v prahu, z nižjimi omejitvami, kot jih določa Svetovna trgovinska organizacija, obveznost določitve količine integriranega mleka v prahu pa je tudi odpravljena. Na Madeiri ta izjema ponovno velja z uporabo teh modelov in tako se v regiji lahko uživa vino, pridelano iz hibridnih vinskih trt neposrednega pridelovalca. Na Azorih je odstopanje glede ponovnega izvoza sladkorja ponovno uvedeno in podaljšano, tako z vidika količine kot časovne omejitve; regija bo tudi imela koristi od določb o vinu, ki so bile omenjene že pri Madeiri.

Ti ukrepi veljajo retroaktivno od 1. januarja 2010, ne predstavljajo nobenih ovir prosti konkurenci na našem enotnem trgu in so pomemben prispevek k gospodarstvu teh regij, katerih neugodne naravne danosti v času globoke krize povečujejo njihovo šibkost. Nazadnje bi želel omeniti še to, da poleg priložnosti za kmetijsko diverzifikacijo, sprejetje tega poročila prinaša tudi odpravo prepovedi ponovnega izvoza nekaterih proizvodov. Ne smemo pa niti pozabiti, da bomo z njegovim sprejetjem odločilno pripomogli k prestrukturiranju in ohranitvi več deset delovnih mest na Azorih ter strokovnega znanja, povezanega z dejavnostjo v kmetijsko-industrijskem sladkornem sektorju, v času izjemno hude gospodarske krize.

  Predsednik. – Z veseljem sporočam gospodu Alvesu in vsem ostalim, da bo v roku 8 do 10 dni pod pokroviteljstvom španskega predsedstva organizirana velika konferenca o najbolj oddaljenih regijah. Predsednik Parlamenta me je povabil, da skupaj z gospodom Durãom Barrosom, gospodom Rodríguezom Zapaterom in predsednikom vlade Kanarskih otokov podam govor na odprtju konference.

Rezultat te razprave in poročilo gospoda Alvesa bom zagotovo uporabil kot glavni vir navdiha za govor, ki ga bom pripravil za to priložnost.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Otoške in najbolj oddaljene regije Evropske unije se trenutno soočajo s številnimi problemi. Zato so potrebni posebni ukrepi za spodbujanje njihovega prihodnjega družbenega in gospodarskega razvoja. Pozdravljam dodatne ukrepe, ki jih predlagata Parlament in Komisija, katerih namen je izboljšati stanje v kmetijstvu v najbolj oddaljenih regijah, zlasti z upoštevanjem problemov na Azorih in Madeiri.

Mleko je glavni kmetijski proizvod Azorov. Vendar pa je glede na to, da so številne države članice Evropske unije še nedolgo tega doživele mlečno krizo, nujno spremeniti kmetijski profil teh otokov. Na tej točki se strinjam s poročevalcem, ki pravi, da je sladkorna pesa najboljša alternativa pridelavi mleka, tako z vidika gospodarske učinkovitosti kot varstva okolja. Želela bi poudariti, da je treba še naprej spodbujati dobavo največje možne količine sladkorne pese v Evropo.

Za zaključek naj izpostavim, da mora v sedanji gospodarski krizi finančni okvir za obdobje po letu 2013 temeljiti predvsem na solidarnosti ter še vedno stremeti k visokim standardom ozemeljske in socialne kohezije.

  Predsednik. – (Seja je bila prekinjena ob 11.35 in se je nadaljevala ob 12.05)

PREDSEDSTVO: GOSPA WALLIS
podpredsednica

8. Čas glasovanja

  Predsednica. – Naslednja točka je glasovanje.

(Za izide in druge podrobnosti glasovanja: glej zapisnik)

8.1. Zahteva po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom - Evropskemu prostoru prometne varnosti naproti: strateške smernice za prometno varnost do leta 2020 (glasovanje)

8.2. Ustanovitev Evropskega azilnega podpornega urada (A7-0118/2010, Jean Lambert) (glasovanje)

8.3. Energetska učinkovitost stavb (prenovitev) (A7-0124/2010, Silvia-Adriana Ţicău) (glasovanje)

8.4. Evropski sklad za begunce za obdobje 2008–2013 (sprememba Odločbe št. 573/2007/ES Sveta) (A7-0125/2010, Rui Tavares) (glasovanje)

8.5. Migracija s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (sprememba uredbe (ES) št. 1104/2008) (A7-0126/2010, Carlos Coelho) (glasovanje)

8.6. Migracija s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (sprememba Sklepa 2008/839/PNZ) (A7-0127/2010, Carlos Coelho) (glasovanje)

8.7. Vzpostavitev skupnega programa EU za ponovno naselitev (A7-0131/2010, Rui Tavares) (glasovanje)

8.8. Ključne kompetence za spreminjajoči se svet: napredek pri izvajanju delovnega programa izobraževanja in usposabljanja za leto 2010 (A7-0141/2010, Maria Badia i Cutchet) (glasovanje)

8.9. Deontološka vprašanja glede upravljanja družb (A7-0135/2010, Klaus-Heiner Lehne) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Derek Roland Clark (EFD). – Gospa predsednica, v pričakovanju vaše najave naslednjega glasovanja o poročilu gospoda Lehneja o deontologiji bi vas želel vprašati, zakaj glasujemo o tem? O tem bi morali razpravljati včeraj po postopku „catch the eye“. Razprava je bila odpovedana, sedaj pa glasujemo o nečem, o čemer nismo razpravljali, čeprav to ni nikjer omenjeno. V vašo vednost naj povem, gospa predsednica, ko se je ta zadeva pred kratkim pojavila na Odboru za zaposlovanje, nihče v odboru ni vedel, kaj deontologija pomeni – niti predsednik! –, dokler jim tega nisem sam pojasnil. Zato menim, da je izredno neprimerno, da glasujemo o tem neznanem predlogu, o katerem nismo razpravljali.

  Predsednica. – Lahko vam povem, da je o njem razpravljal Odbor za pravne zadeve, od koder tudi izhaja, in da je šel skozi vse ustrezne postopke, zato nameravam nadaljevati z glasovanjem.

8.10. Strategija EU za mlade – Vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja (A7-0113/2010, Georgios Papanikolaou) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Georgios Papanikolaou (PPE). – (EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, to so kritični časi za vso Evropo. Prihodnost Evrope – o čemer želim govoriti – so predvsem prihodnje generacije. Optimističen pogled na prihodnost Evrope vključuje mlade s priložnostmi, znanjem in izobrazbo.

To poročilo in katera koli druga pobuda o tem vprašanju bo v prihodnje brez vrednosti, če ne bomo vsi mi, zlasti tisti, ki smo neposredno izvoljeni od državljanov Evrope, v vsaki politiki, v vsakem stebru svojega delovanja dajali prednost in poudarek mladim ljudem. V teh težkih časih, tako v Grčiji kot v drugih državah, verjamemo, da to lahko dosežemo. To lahko dosežemo v skupnih prizadevanjih z mladimi, ki bi, če bi imeli potrebna sredstva in priložnost, vzeli prihodnost v svoje roke in nas popeljali v boljši jutri.

Zahvaljujem se poročevalcem v senci iz vseh skupin za njihovo sodelovanje in doseženo soglasnost.

(Aplavz)

8.11. Enako obravnavanje moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost (A7-0146/2010, Astrid Lulling) (glasovanje)

8.12. Tekstilna imena in s tem povezano označevanje tekstilnih izdelkov (A7-0122/2010, Toine Manders) (glasovanje)

8.13. Makrofinančna pomoč Ukrajini (A7-0058/2010, Vital Moreira) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Vital Moreira, poročevalec. – Gospa predsednica, to je samo kratka obrazložitev tega, o čemer bomo glasovali.

Novembra lani nam je tu, v Strasbourgu, ko smo razpravljali o sprejetju štirih predhodnih predlogov o makrofinančni pomoči za druge države, Komisija obljubila, da bo v skladu z Lizbonsko pogodbo in do sprejetja okvirne uredbe o makrofinančni pomoči za vse nadaljnje posamezne predloge o tovrstni pomoči veljal postopek soodločanja Parlamenta in Sveta. Sedaj, samo šest mesecev pozneje, pa je pred vami ne samo predlog za sklep iz postopka soodločanja, ampak tudi sporazum s Svetom za prvo obravnavo. Ta sporazum smo skušali doseči v zelo omejenem času. Zato bi želel izreči svoje priznanje in zahvalo španskemu predsedstvu, Svetu, Komisiji, poročevalcem v senci iz Odbora za mednarodno trgovino in vsem, ki so sodelovali pri tem, za njihov pozitiven in konstruktiven pristop.

V skladu s predlaganim sklepom je Ukrajina lahko najela posojilo do 500 milijonov EUR, da je financirala svoj primanjkljaj v plačilni bilanci in zadostila potrebo po zunanjem financiranju. To posojilo bo nadomestilo podporo MDS in pomoč EU v znesku 110 milijonov EUR, ki je bila dogovorjena leta 2002, a še ni bila črpana.

Med neformalnimi pogajanji v okviru trialoga je Parlament vztrajal, da se še naprej sklicujemo na nekatere pogoje črpanja, ki so bili za nas pomembni, kot so učinkovitost, preglednost in upravičljivost pomoči. Prav tako smo vztrajali, da je pomembno, da je Parlament primerno obveščen o dejanskem izvajanju pomoči.

(Aplavz)

Pri zaščiti naših posebnih institucionalnih pravic smo se tudi uprli zahtevam po uvedbi postopka upravljalnega odbora za izvedbene ukrepe, tako da je svetovalni odbor nazadnje ...

(Predsednica je prekinila govornika)

8.14. Posebni ukrepi za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (sprememba Uredbe (ES) št. 247/2006) (A7-0054/2010, Luís Paulo Alves) (glasovanje)

8.15. Načrt prihodkov in odhodkov za leto 2011 - Oddelek I - Parlament (A7-0134/2010, Helga Trüpel) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Jutta Haug (S&D). – (DE) Gospa predsednica, morda je nekoliko nenavadno, ampak svojo skupino moram opozoriti, da naš glasovalni seznam za poročilo gospe Trüpel ni pravilen, ker ni v takšni obliki, kot smo ga sestavili. Prišlo je do nesporazuma. Zavračamo vse spremembe, razen svoje.

  Predsednica. – Gospa Haug, hvala vam. Videti pa je, da se vodstvo vaše skupine dobro zaveda situacije.

8.16. Poenostavitev SKP (A7-0051/2010, Richard Ashworth) (glasovanje)

8.17. Novosti na področju javnih naročil (A7-0151/2010, Heide Rühle) (glasovanje)

8.18. Skladnost politik EU za razvoj in „nova zasnova uradne razvojne pomoči plus“ (A7-0140/2010, Franziska Keller) (glasovanje)

– Pred glasovanjem o odstavku 34:

  Filip Kaczmarek, v imenu skupine PPE. – (PL) Gospa predsednica, predlagam, da se za besedami „uvedba davka na mednarodne finančne transakcije“ dodajo tri besede, in sicer „na svetovni ravni“. Zdi se mi, da bo tako bolj smiselno. Najlepša hvala.

(Ustna sprememba ni bila sprejeta)

8.19. Kazni, določene za resne kršitve socialnih predpisov v cestnem prometu (A7-0130/2010, Hella Ranner) (glasovanje)

9. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

Poročilo: Rui Tavares (A7-0125/2010)

  Philip Claeys (NI). – (NL) Glasoval sem proti poročilu gospoda Tavaresa, ker je uvedba skupnega programa za ponovno naselitev že milijonti korak k popolnoma enotni evropski azilni politiki.

Ni vam treba biti jasnovidni, da lahko že zdaj predvidite, da bo enotna politika, kot je ta, vodila v veliko povečanje števila prosilcev za azil v državah članicah. Uvodna izjava v poročilu, ki pravi, da bo uvedba skupnega programa za ponovno naselitev naredila nezakonito priseljevanje manj privlačno, je naravnost zgrešena. Ta hinavski kvazi-argument se vedno znova pojavi, ko v Parlamentu glasujemo o besedilih, ki zadevajo priseljevanje ali azil. To je metanje peska v oči. V državah, kot je Belgija, se nezakonito priseljevanje običajno pojavi zatem, ko se osebe po zaključenem azilnem postopku potuhnejo v ilegali, nato pa so nagrajeni z regularizacijo.

Proti temu se je treba boriti, skupni program za ponovno naselitev pa nikakor ne ponuja rešitve.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Sprejeli smo direktivo, ki bo nedvomno odprla nove priložnosti za raziskave energetske učinkovitosti stavb in bo pripomogla k prihrankom v zvezi z ogrevanjem stavb. Seveda so glavni problem stare zgradbe in ne stanovanjski bloki. Včeraj je kolega Marian-Jean Marinescu omenil poseben sklad. Dodelitev dodatnih virov v času krize je vprašljiva. Zato je nujno, da bolje izrabimo trenutne vire – ki znašajo 4 % za obdobje 2010–2014.

Poročilo: Carlos Coelho (A7-0126/2010)

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Želela sem ponovno govoriti o poročilu o skladu za begunce, zato sem prosila za besedo. Naj povem, da je glasovalna naprava pokazala, da sem se pri glasovanju vzdržala. Želim pa tu izjaviti, da podpiram deljeno odgovornost za bolj dostojanstvene pogoje za legitimne prosilce za azil in da sem glasovala za. Po drugi strani pa se moramo učinkoviteje boriti proti nezakonitemu priseljevanju.

Sedaj pa k zadevi Schengen, če lahko. Danes smo odobrili nadaljnje korake za zagon druge različice schengenskega informacijskega sistema, ki krepi varnostna jamstva za vse Evropejce, ki živijo v enotnem prostoru brez meja.

Vendar pa dejanja nemške in avstrijske policije mečejo temno senco na idejo o schengenskem območju in evropski solidarnosti, saj so mnogi češki državljani podvrženi nepotrebnim, intimnim in poniževalnim pregledom na notranjih mejah. Ta problem sem skupaj z dvema drugima zadevama sprožila pred dvema letoma v vprašanju Evropski komisiji, vendar se situacija še ni zadovoljivo izboljšala. Gre za očitno kršitev pravil, v primeru čeških državljanov, vključno s poslovneži in delavci, pa tudi za omejevanje prostega pretoka ljudi, ki je ena od temeljnih svoboščin v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

Poročilo: Rui Tavares (A7-0131/2010)

  Clemente Mastella (PPE). – (IT) Politika preseljevanja, gospa predsednica, ki želi biti pravična in stvarna, zahteva sprejetje skupnih evropskih uredb o azilu in mora tudi urediti program za ponovno naselitev, ki je učinkovit, trden in trajnosten. Na tej točki moram izpostaviti, da ponovna naselitev ne zasleduje samo humanitarnega cilja, ampak tudi politični in ekonomski cilj, da se tretje države razbremenijo pri sprejemanju velikega števila beguncev ter pri enako pereči delitvi stroškov in finančnih odgovornosti.

Vendar pa verjamemo, da ena proračunska postavka in ena oblika finančne podpore nista dovolj, zato pozivamo države članice, da spodbujajo vzpostavitev nadaljnjih zasebnih finančnih mehanizmov, javna/zasebna partnerstva z NVO in drugimi socialnimi partnerji, kot so verske in etnične organizacije, in prostovoljno delo v tem sektorju. V zvezi z novimi finančnimi perspektivami, pa menimo, da bi bila na primer dobra ideja, če bi sprejeli določbo o posebnih ad hoc finančnih sredstvih, morda prek novega sklada, ki bi ga vzpostavili za ta namen.

Nazadnje predlagamo trdno zavezo vseh tistih, ki beguncem, zlasti najbolj ranljivim, nudijo dostop do ustrezne nastanitve, izobraževanja in jezikovnih tečajev, zdravstvene nege in psiholoških storitev ter tudi dostop do trga dela, ki je pomemben pri zagotavljanju resničnega vključevanja teh oseb.

Priporočilo za drugo obravnavo: Astrid Lulling (A7-0146/2010)

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Veseli me, da je poročilo Odbora za pravice žensk in enakost spolov prejelo tako široko podporo na današnjem glasovanju. Ugotavljam, da so predvsem države članice odgovorne za zagotovitev družbenih pogojev za ženske podjetnice, ki so enakovredni pogojem, ki jih uživajo zaposlene ženske. Vseeno pa to poročilo ponuja jasne usmeritve, ki bi jim države morale slediti. Menim, da to ne predstavlja kršitve subsidiarnosti, če pa kdo dvomi, lahko zahteva pregled. Tudi nacionalni parlamenti lahko to storijo, zahvaljujoč Lizbonski pogodbi. Zanima me, ali bodo izkoristili to kritiko ali pa se bodo odločili za brezplodno besedičenje.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – (LT) Glasovala sem za to poročilo in menim, da je pomembno poudariti, da so ženske v Evropski uniji v povprečju še vedno plačane manj za vsako uro dela – 17.4 % manj kot moški. Ta razlika se je v zadnjih 15 letih samo nekoliko zmanjšala, v nekaterih državah pa se je celo povečala. Soglašam s pozivom Parlamenta, da se pripravijo redna poročila o razlikah v plači med spoloma v Evropski uniji, in podpiram vse ukrepe, ki pripomorejo k zmanjšanju diskriminacije žensk v Evropski uniji.

Poročilo: Toine Manders (A7-0122/2010)

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Odobrili smo ta sporen predlog, ker ga je naš odbor IMCO razširil in izboljšal tako, da je uvedel tudi označevanje države izvora za Evropsko unijo. Italijanski poslanci so podali nadaljnje predloge na današnjem plenarnem zasedanju in so uredbo razširili, tako da vključuje tudi obutev. To idejo že dolgo časa močno podpiram, vendar pa mora biti pripravljena v skladu z visokim standardom Evropske komisije. Gre za vprašanje oblikovanja strokovnih opredelitev, kar pa Parlament sam ne more narediti dovolj dobro. Zato nisem glasovala zanj, obenem pa zahtevam, da Komisija nemudoma začne z delom in pripravi predlog.

  Morten Løkkegaard (ALDE) . – (DA) Gospa predsednica, povedati želim, da sem glasoval proti tistim delom poročila, ki zadevajo oznako „proizvedeno v“, kajti menim, da ni nobenega dokaza, ki bi potrjeval, da so prednosti večje od slabosti. Menim, da gre za težnjo k protekcionizmu, to pa je nekaj, za kar ne morem glasovati. Zato sem glasoval proti zadevnim delom.

Poročilo: Luís Paulo Alves (A7-0054/2010)

  Marek Józef Gróbarczyk (ECR). – (PL) Gospa predsednica, odločil sem se, da soglašam s to pobudo, ki nekaterim regijam v Evropi daje priložnost za razvoj. Pozornost pa je treba usmeriti na dejstvo, da nekatere regije znotraj Evrope v gospodarskem smislu prav tako postajajo najbolj oddaljene regije. Zato imajo tovrstni programi za cilj med drugim tudi razvoj območij v Evropi, in upam, da bodo spodbudili razvoj kmetijstva in tudi ribiške industrije.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – Gospa predsednica, želela bi izraziti svojo zaskrbljenost zaradi razmer, v katerih so se znašli pridelovalci banan na Kanarskih otokih, Guadeloupu, Martiniku in Madeiri, ki jih Pogodba uvršča med najbolj oddaljene regije.

Njihova situacija se je še poslabšala, zlasti odkar je EU v okviru Svetovne trgovinske organizacije sklenila sporazum z latinskoameriškimi državami o nižjih carinskih dajatvah za uvoz banan iz teh regij. Naj vas opozorim na dejstvo, da je v letu 2006 EU reformirala svoj skupni trg za banane. Proračunska sredstva je namenila za pomoč proizvajalcem banan v teh regijah. S to reformo se je EU zavezala vsakoletni podpori v višini 208 milijonov EUR za pridelovalce banan na Kanarskih otokih, Francoskih Antilih in na Madeiri ter v manjšem obsegu na Azorih.

Čeprav bi morali takšno podporo pozdraviti, pa za veliko pridelovalcev banan sama podpora ne bo dovolj. Zato želim pozvati pristojne ustanove, da sprejmejo potrebne ukrepe in zagotovijo, da tradicionalne gospodarske panoge v EU niso ogrožene zaradi bolj strateških trgovinskih ciljev.

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospa predsednica, podpiram to poročilo, ker zadeva vprašanje raznolikosti in naše kmetijske politike v regijah. Vendar pa bi želela pokomentirati zaključne pripombe komisarja Cioloşa. Odzval se je na pomisleke zaradi obnove pogajanj z državami Mercosurja in, čeprav so nas njegove besede nekoliko pomirile – rekel je namreč, da bo zagotovil, da se interesi kmetijstva EU in modela kmetije v EU zaščitijo –, pa sama žal nisem pomirjena.

Dokumenti Komisije zelo jasno kažejo, da bodo pridelovalci govejega, perutninskega in svinjskega mesa v EU oškodovani, če se ta sporazum sklene. Pogajanja se ponovno odpirajo ravno v času reforme kmetijske politike. Proračun je ogrožen. Morda ne bomo imeli dovolj proračunskih sredstev, in vendar nam grozijo nadaljnji pretresi v kmetijskih cenah in dohodkih. To ni smiselno in upam, da bo Komisar prisluhnil tem stališčem.

Poročilo: Richard Ashworth (A7-0051/2010)

  Krisztina Morvai (NI). – (HU) Podpiram to poročilo, ker poenostavlja ogromno administrativno in birokratsko breme, ki trenutno pritiska na kmete. Trdno sem prepričana, da se bo zaradi tega poročila izoblikoval nov odnos med uradniki, ki so odgovorni za izvajanje skupne kmetijske politike v državah članicah, zlasti v pokomunističnih državah, kot je Madžarska, in kmeti. S tem se bo končala praksa, ki se je uporabljala doslej in je sistematično kaznovala, oškodovala in ustrahovala kmete. Upam tudi, da se bo med uradniki in strankami končno razvila nova oblika sodelovanja. Menim, da je zelo pomembno, da odgovornosti ne nosijo samo kmetje, ki so doslej morali plačevati globe za vsak manjši incident, ampak da bo odgovornost prevzela tudi država, ko na primer urad zamuja s plačilom kmetom. Zahtevki za tovrstna plačila bi morali biti izterljivi prek sodišča, tako za kmete kot za stranke.

  Alfredo Antoniozzi (PPE). – (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Ashwortha, ker menim, da poenostavitev in zmanjšanje birokratskih postopkov v zvezi s skupno kmetijsko politiko (SKP) ni samo zaželeno, ampak tudi nujno, da lahko evropski kmetje v celoti izkoristijo, kar jim pripada, namesto da se ukvarjajo z administrativnimi težavami in zamudami, kot se pogosto dogaja.

Prav tako verjamem, da si tudi mnogi drugi želijo, da zagotovimo jasnejšo in razumljivejšo zakonodajo, tako za odgovorne oblasti kot za kmete, da odpravimo vse odvečne predpise in spodbujamo izmenjavo dobrih praks med državami članicami in lokalnimi oblastmi.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospa predsednica, skupno kmetijsko politiko je treba ves čas preverjati glede izvedljivosti, saj tako nas kot naše kmete odvečna birokracija stane veliko časa in denarja. Nesmiselne in neustrezne elemente je treba odpraviti in poenostaviti. To velja zlasti v primeru predpisov z navzkrižno skladnostjo, ki so pogosto zelo zapleteni in oporekani.

Naš zastavljeni cilj je poenostaviti kmetijsko politiko in jo narediti preglednejšo. Kmetje Evropske unije bi morali imeti več časa za delo na polju, ne za pisalno mizo. Resnično upam, da bo Komisija upoštevala to pomembno sporočilo našega poročila in se potrudila, da ga uresniči.

  Diane Dodds (NI). – Gospa predsednica, glasovala sem za to poročilo, kot mnogi drugi, ki dejavno sodelujejo s kmeti v svoji regiji. Ena od ključnih stvari, o katerih nas ves čas opozarjajo, je birokracija, ki zadeva industrijo. Zato je ključen vidik nove SKP zmanjšanje papirologije in birokracije. Zakonodaja mora biti smiselna za kmete, in tem ne smemo omejevati pridelave hrane. Vendar pa ni pomembna samo racionalizacija zakonodaje, ampak tudi prožnost za države članice in, kar je najpomembnejše, Komisije in Evropskega računskega sodišča.

Evropsko računsko sodišče je pokazalo bolj malo ali nič prožnosti oziroma zdrave pameti ob izrekanju kazni. Ta zakonodaja potrebuje takojšnjo pozornost, pa tudi več zdrave pameti. Potrebno je tudi opraviti finančni pregled, da se ocenijo tako stroški inšpekcijskih pregledov kmetij kot znesek denarja, pridobljenega s kaznimi, in da ugotovimo, ali to res prinaša dodatno vrednost davkoplačevalcu.

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospa predsednica, menim, da se je takrat, ko smo uvedli ločevanje, le malokdo med nami zavedal posledic, ki jih prinaša vključitev navzkrižne skladnosti v sveženj, ki ga morajo kmetje sedaj upoštevati. Mislim, da gre za več kot 17 različnih direktiv. Morda bi se morali v Parlamentu vprašati, kako dobro znamo uzakoniti poenostavitev.

Vendar pa je še eno posebno področje, o katerem bi želela govoriti, in to so inšpekcijski pregledi. Imamo splošni inšpekcijski nadzor navzkrižne skladnosti, ki ga opravijo pristojni organi, vendar pa se kmetje soočajo tudi z vse večjim številom inšpekcij na drugih ravneh in stopnjah, bodisi s strani predelovalcev, trgovcev na drobno ali drugih skupin; potrebujemo nekoliko več usklajevanja in ne podvajanja inšpekcijskih pregledov. Končnemu izdelku ne prinesejo nobene dodatne vrednosti ali večje varnosti, zaradi njih pa se zelo kopiči birokracija in narašča nejevolja pridelovalcev, ki morajo sprejemati vse te inšpektorje. Pozdravljam to poročilo.

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospa predsednica, najprej naj se zahvalim poročevalcu gospodu Mitchellu za njegovo odlično poročilo. Menim, da obstaja zelo dober razlog, da usmerimo pozornost na našo sposobnost poenostavljanja postopkov, ki zadevajo kmetijstvo v Evropski uniji. Lahko bi rekli, da je ta „plačilna džungla“ takšna, da navaden kmet, naj si bo na severu ali na vzhodu Finske ali kjer koli v Evropi, le nerad ukvarja z njo. Zato potrebujemo jasne, izvedljive in razumljive modele. Potrebujemo tudi zaupanje med kmetovalci in vlado, da lahko dosežemo napredek.

Trenutno je kmetijska politika Evropske unije velika zmešnjava, z 27 različnimi državami in 27 različnimi kulturami, in je težko gledati v prihodnost, razen s poenostavitvijo in razjasnitvijo sistemov. Poročilo gospoda Ashwortha je odličen korak v tej smeri, in upam, da bomo lahko nadaljevali po tej poti: jasna, preprosta navodila in smernice o kmetijstvu sedaj in v prihodnje.

  Seán Kelly (PPE). – Gospa predsednica, menim, da je poživljajoče, da imamo v Parlamentu poročilo, ki se začenja z besedo „poenostavitev“. Seveda to samo po sebi ne bi bilo nujno, vendar pa nakazuje, da je bila doslej politika preveč zapletena.

Vse tisto, kar zajema strokoven pristop k določeni temi, bi moralo vključevati poenostavitev in ne zapletanje. Doslej smo imeli že preveč zapletanja, kar vemo vsi tisti, ki smo prisostvovali sestankom s kmeti. Kmetje dobesedno ponorijo zaradi količine obrazcev, ki jih morajo izpolniti, in prevelikega števila inšpekcijskih pregledov, ki jih morajo opraviti.

Zato pozdravljam ta predlog. Seveda je treba tudi povedati, da to, kako izpolniš obrazce, nič ne pove o tem, kako kmetuješ. Sledljivost, odgovornost in varnost oskrbe s hrano ter njeno kakovost lahko ugotavljamo le na podlagi tega, kako kmetje ravnajo s svojimi živalmi in obdelujejo svojo zemljo.

Zato je to korak v pravo smer. Upam, da jih bomo videli še veliko in da bomo ob pravem času odstranili besedo „poenostavitev“, saj bi morala biti tam že avtomatično.

Poročilo: Helga Trüpel (A7-0134/2010)

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). – (FI) Gospa predsednica, glasovala sem za poročilo, ampak sem glasovala narobe glede bistvenega člena 34, v skladu s spremembo 5. Zelo je pomembno, da ugotovimo obseg tega ogljikovega odtisa in obenem tudi njegov strošek. Skrajni čas je, da Evropski parlament zaseda samo na enem mestu, in zelo me veseli, da se je nova vlada v Združenem kraljestvu odločila, da to zadevo vključi v svoj program. Upam, da bodo tudi druge države članice poskrbele za to. Gre za okoljsko vprašanje in tudi vprašanje stroškov. Če lahko Evropski parlament troši toliko denarja, kot ga sedaj, za tovrstno zborovanje, to samo pomeni, da se ne zmeni za gospodarsko krizo.

Priporočilo za drugo obravnavo: Silvia-Adriana Ţicău (A7-0124/2010)

  Sonia Alfano (ALDE). – (IT) V zvezi s poročilom gospe Ţicău sem glasovala za skupno stališče o posodobitvi direktive o energetski učinkovitosti stavb, kajti njen cilj je, da imajo vse novo zgrajene stavbe od konca leta 2020 naprej energijsko bilanco enako nič, to pa je cilj, za dosego katerega si morajo evropske institucije prizadevati po svojih najboljših močeh. Evropa je sprejela skupno zavezo in je trdno prepričana, da v bližnji prihodnosti ne bo nujno proizvajati več energije, ampak bomo morali bolje izkoristiti energijo, ki jo že proizvajamo.

Varčevanje z energijo in energetska učinkovitost dejansko predstavljata vir proizvodnje energije. Ni potrebno čakati deset let, da se premaknemo v to smer; države članice naj se že sedaj zavežejo doseganju ciljev energetske učinkovitosti, pri tem pa uporabijo finančne vire, ki so bili do danes namenjeni proizvodnji večjih količin energije.

Naj vas zlasti spomnim na nezaslišan zagon jedrskega programa v Italiji, ki je škodoval zdravju državljanov in ogrozil okolje. Za ta zagon je bilo porabljeno ogromno javnih sredstev, da bi v manj kot dvajsetih letih proizvedli enako količino energije, ki je ne bi potrebovali, če bi ta sredstva vložili v energetsko učinkovitost že sedaj. Zelena vlaganja za naše otroke, ne radioaktivni odpadki!

Sedaj se bom posvetila pojasnilu glasovanja za poročilo gospe Rühle.

Poročilo: Heide Rühle (A7-0151/2010)

  Sonia Alfano (ALDE). – (IT) Glasovala sem za, ker menim, da je pomembno, da Parlament podpre poenostavitev in racionalizacijo zakonodaje na področju javnih naročil. To bo poenostavilo delo tako upravnim organom kot podjetjem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, ki bodo lažje sodelovali na razpisih.

Menim, da je bistvenega pomena, da se javna naročila obravnavajo kot sredstvo za spodbujanje trajnostnega razvoja, s tem da se uvedejo okoljski in socialni kriteriji za javne razpise. Menim tudi, da je dolžnost Parlamenta in evropskih institucij, da še naprej težijo k vsesplošni preglednosti uporabe javnega denarja, zlasti v javnem naročanju, in pri tem uporabijo vsa možna sredstva, predvsem internet.

Nadzor državljanov je ključnega pomena, da se javna sredstva porabijo na način, ki je resnično v skupnem interesu, in da se, kot nas opominja Odbor za regionalni razvoj, borimo proti korupciji v lokalnih in regionalnih organih oblasti.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Javno naročanje je na žalost področje, kjer je raven korupcije med najvišjimi. Z veseljem sem podprla poročilo Heide Rühle, ki poziva k poenostavitvi javnega naročanja. Obenem pa bi želela tudi izpostaviti, da dokler Komisija ne uvede javni portal z informacijami o sumljivih razpisih, ki jih financira Unija, se ne bo kaj dosti spremenilo. Konkurenca ne bo učinkovita, poštena in dostopna malim in srednje velikim podjetjem. Govorim o spremljanju in analizi, o referenčni ceni za en kilometer avtoceste, na primer, objavljanju imen pravih lastnikov podjetij, ki dobijo javno naročilo, vključno s podružnicami matičnih podjetij, ter tudi imen podjetij, ki večkrat zapored dobijo naročilo, da jih lahko mediji in javnost preverijo.

Poročilo: Franziska Keller (A7-0140/2010)

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospa predsednica, tudi jaz sem želela govoriti o energetski učinkovitosti, vendar je pravilo pač tako, da ustne obrazložitve ni mogoče podati, če ni sprememb, zato jo bom podala v pisni obliki.

V zvezi s poročilom gospe Keller pa želim zelo jasno povedati, da ga zavračam zaradi odstavkov 44 in 45 in uvodne izjave I. Menim, da je odstavek 44 izredno zaskrbljujoč.

Poleg tega pa, kje ta parlament zaseda? Lani in predlani smo pritiskali na Komisijo, da ukrepa in pomaga kmetovalcem, ki proizvajajo mleko, po vsej Evropski uniji, kajti znašli so se v težki situaciji. Komisija je odgovorila z izvoznimi nadomestili kot izreden ukrep. Edini ljudje, ki so se meni glede tega pritožili, so bili iz Nove Zelandije, ki pa ni država v razvoju. Menim, da vključitev teh odstavkov v to drugače dobro poročilo dela medvedjo uslugo Parlamentu in našim proizvajalcem po vsej Evropski uniji, ki se borijo za preživetje. V Evropi zmanjšujemo proizvodnjo. To ima posledice za države v razvoju. To je treba upoštevati.

  Predsednica. – Gospa McGuinness, imeli ste prav glede Pravilnika. Mislila sem, da bo gospa Alfano nadaljevala v podobnem slogu kot gospa Jäätteenmäki, dejansko pa tisto poročilo ne bi smelo imeti nobenih obrazložitev glasovanja. Imate prav.

  Seán Kelly (PPE). – Gospa predsednica, rad bi samo povedal, da se strinjam s svojo kolegico gospo McGuinness. Imeli smo težave z nekaterimi predlogi in zato nismo šli po liniji EPP, kar bi običajno storili. Menim, da je gospa McGuinness pojasnila, zakaj. Popolnoma razumem in soglašam s tem, kar je dejala, zato upam, da bo tudi EPP razumela.

Poročilo: Hella Ranner (A7-0130/2010)

  Peter van Dalen (ECR). – (NL) Gospa predsednica, glasoval sem za poročilo gospe Ranner, ker ponuja dobro rešitev glede časa vožnje in počitka v cestnem prevozu. Rešitev tiči v uskladitvi in tolmačenju zakonodaje. To je razvidno v odstavku 17, kot je bil spremenjen.

Evropska komisija, v sodelovanju s konfederacijo organizacij za nadzor cestnega prometa (CORTE), evropsko mrežo prometnih policij (Tispol) in organizacijo Euro Contrôle Route, mora pripraviti tolmačenje uporabe zakonodaje za vsak člen posebej. Poleg tega mora biti tolmačenje jasno in znano vsem, ki so vključeni v izvajanje zakonodaje o evropskih cestah.

Pozdravljam tudi spremenjen odstavek 27 in pozivam voznike, da se obrnejo na pritožbeni oddelek za nesorazmerne kazni pri organizaciji Euro Contrôle Route. Vozniki, v Evropi se morajo zadeve v zvezi s časom vožnje in počitka spremeniti, zato potrebujemo dokaze. Zato vas pozivam, da svoje pritožbe naslovite na ta oddelek, ki ga je ustanovila organizacija Euro Contrôle Route.

  Alfredo Antoniozzi (PPE). – (IT) Gospa predsednica, poročilo kolegice pravilno izpostavlja, da so v različnih državah članicah e vedno velika neskladja v obravnavi resnih kršitev socialnih predpisov v cestnem prometu. Zato sem za predlagane ukrepe za uskladitev in poenotenje prekrškov ter s tem povezanih evropskih kazni, poleg tega pa se zavzemam tudi za morebitno vzpostavitev usklajevalnega instrumenta na ravni Evropske unije.

Pisne obrazložitve glasovanja

Zahteva po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom - Evropskemu prostoru prometne varnosti naproti: strateške smernice za prometno varnost do leta 2020

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Še vedno je veliko preveč nesreč na evropskih cestah. To je povezano z vse večjim prometom in pretiranimi zahtevami do uporabnikov cest zaradi poklicnega ali zasebnega pritiska in preutrujenosti, poleg tega pa tudi z velikim številom prometnih označb in reklamnih panojev, ki voznika zmedejo. Upoštevati moramo tudi negativen vpliv težkega tovornega prometa pri prometnih nezgodah s smrtnimi žrtvami ali poškodovanimi.

V korist okolja moramo končno uresničiti zamisli, o katerih samo govorimo, kot je prenos prevoza blaga na železniške tire, izvesti pa moramo tudi inteligentne prometne ureditve, na primer pri delovanju semaforjev. Območja z umirjenim prometom, prepoved vožnje po mestnem središču in podobni ukrepi niso bili še dovolj raziskani in jih zato ne bi smeli izvajati v velikem obsegu. Veliko je problemov, ki jih to poročilo preprosto ne obravnava dovolj podrobno, zato sem glasoval proti.

Priporočilo za drugo obravnavo: Jean Lambert (A7-0118/2010)

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog je del zakonodajnih prizadevanj Unije k vzpostavitvi evropskega azilnega sistema. Evropski azilni podporni urad mora zato državam članicam zagotoviti strokovno pomoč in prispevati k izvajanju dosledne in visoko kakovostne skupne evropske azilne politike.

Ustanovitev tega novega urada bo nedvomno pripomogla k okrepitvi medsebojnega zaupanja in delitvi odgovornosti med državami članicami. Spodbujati Lajšati mora izmenjavo informacij, analiz in izkušenj med njimi, organizirati izobraževalne aktivnosti in razviti konkretno sodelovanje med upravami, ki jim je zaupano analiziranje prošenj za azil. Treba se je soočiti z znatnimi odstopanji v postopkih odločanja v 27 državah članicah glede prošenj za mednarodno zaščito in uspešno zagotoviti določeno mero konvergence pri tem, kako države članice analizirajo in se odzivajo na te zahteve.

Podpiram predlog poročevalke o vključitvi zagotavljanju podpore pri ponovni naselitvi. Strinjam se, da bo s potrebnimi proračunskimi spremembami v Evropskem skladu za begunce mogoče zagotoviti ustrezno financiranje za novo agencijo v njeni začetni fazi.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vprašanja, ki se nanašajo na priseljevanje, predvsem pa na pravico do azila, so še posebej občutljiva. Ali je ta pravica podeljena nedržavljanom EU ali ne, lahko dramatično vpliva na njihova življenja, zato je odločitev treba sprejeti resno, o njej razmisliti in humano obravnavati. Zdrava pamet nam govori, da je politika odprtih vrat – brez meril o omejevanju dostopa na ozemlje Unije – nesprejemljiva, hkrati pa je politika popolne prepovedi vstopa nedopustna. Potrebno je pošteno ravnovesje, ki bo upravičene interese in pomisleke državljanov držav članic usklajevalo s potrebami tistih, ki jih potrebujejo.

Ustanovitev Evropskega azilnega podpornega urada lahko predstavlja pomemben korak k sprejetju najboljših praks na tem področju, državam članicam pa zagotovi večje medsebojno zaupanje, hkrati pa lahko pripomore k izboljšani izmenjavi informacij.

Pa vendar moram poudariti, da morajo države članice še naprej imeti zagotovljeno prosto gibanje, ne glede to ali na svoje ozemlje sprejmejo tiste, ki prosijo za azil. Prav tako želim poudariti, da EU ne sme skrivati dejstva, da interesi držav članic na tem področju niso popolnoma konvergentni.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cilj Evropskega azilnega podpornega urada je zagotavljati strokovno pomoč, ki prispeva k izvajanju dosledne in visoko kakovostne skupne evropske azilne politike. Ta urad omogoča razvoj medsebojnega zaupanja in deljenja odgovornosti, prav tako pa bo odgovoren za usklajevanje izmenjave informacij in drugih ukrepov držav članic, ki se nanašajo na preselitev. Kot zagovornica vrednot človeškega dostojanstva, ki predstavlja osnovni element svobode, demokracije in socialno gospodarskega razvoja, v sklopu trenutne globalne delitve, mora biti Evropska unija vodilna in vzor drugim na področju azila. Ustanovitev evropskega urada, katerega namen je zagotavljati podporo državam članicam na tem področju, bo odločilen dejavnih pri izvajanju skupnega evropskega azilnega sistema in solidarnosti držav članic z doslednim ukrepom, ki je skladen z vrednotami in načeli projekta gradnje Evrope. Pozivam k zagotovitvi mehanizmov in potrebnih sredstev za hitro vzpostavitev Evropskega azilnega podpornega urada.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za ustanovitev Evropskega azilnega podpornega urada v upanju, da bo vnesel dodano vrednost v evropski azilni sistem, ki danes očitno vsebuje veliko napak. Vsekakor si želim, da bi bil mandat tega urada ambicioznejši in da bi predstavljal instrument, preko katerega bi končno bila vzpostavljena obvezna solidarnost med državami članicami, da bi tako bilo mogoče končati to loterijo pravice do azila. To bo ostalo pobožna želja vse dokler ne bodo sprejeti skupni azilni postopki. Upam, da bo ta urad vsaj prispeval k izboljšanemu identificiranju vprašanj in težav, povezanih z azilom, da bi tako bilo mogoče zagotoviti najboljše možno varstvo za ljudi, ki so žrtve pregona in iščejo zavetišče v naši državi.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za vzpostavitev Evropskega azilnega podpornega urada, saj lahko ta v primeru držav članic, katerih nacionalni azilni sistem je obremenjen, podpre izvedbo solidarnostnih mehanizmov, namenjenih spodbujanju boljšemu premeščanju upravičencev mednarodne zaščite s strani teh držav članic drugim ter istočasno zagotavlja, da azilni sistemi ne bodo zlorabljeni. Pozdravljam dejstvo, da bo Evropski azilni podporni urad usklajeval skupne ukrepe pomoči držav članic, ki se soočajo s posebnimi razmerami, kot je velik pritok državljanov iz tretjih držav, ki prosijo za mednarodno zaščito.

Za nas je ključnega pomena, da uskladimo azilno zakonodajo in prakse. Evropski azilni podporni urad bo identificiral dobre prakse, organiziral izobraževalne tečaje na evropski ravni in izboljšal dostop do točnih informacij o matičnih državah. Poleg tega menim, da morajo aktivnosti Evropskega azilnega podpornega urada vključevati tudi pripravo smernic, namenjenih lažjemu izvajanju bolj poštenih obravnav vlog za azil, kot tudi spremljanju skladnosti z in izvajanjem ustrezne zakonodaje Skupnosti.

  Clemente Mastella , v pisni obliki. – (IT) Prepričujejo nas o dodani vrednosti, ki jo bo imel Evropski azilni podporni urad pri razvoju medsebojnega zaupanja in pri delitvi političnih in finančnih odgovornosti. Države članice še veno niso sklenile dokončnega sporazuma o obravnavi, ki bo zagotovljena beguncem, profilu posameznikov, ki jim mora biti podeljen status begunca, predvsem pa morajo premagati zadržke nekaterih vlad, ki se nanašajo na morebitne stroške.

Ta urad bo odgovoren za zagotavljanje posebne pomoči. Njegova vloga bo vključevala usklajevanje, izmenjavo informacij in ukrepe, ki se nanašajo na ponovno naselitev beguncev. Izvajal bo programe usposabljanja, namenjene tistim, ki so odgovorni za ta sektor v vsaki posamezni državi, kar bo prispevalo k večji usklajenosti med različnimi praksami. Poslanci v EP si pridržujemo temeljno pravico do imenovanja izvršnega direktorja tega urada.

Moja dolžnost je, da izpostavim naš poziv k izvedbi potrebnih sprememb Evropskega sklada za begunce, da bi tako bilo mogoče zagotoviti ustrezno delovanje nove agencije. Največje politično vprašanje ostajajo odnosi med humano solidarnostjo in delitvijo finančnih bremen: pozivamo EU, da ponudi učinkovito podporo državam, na katere migracijski tokovi najbolj vplivajo in imajo najvišje število prosilcev za azil ter ki se soočajo s posebnimi, pogostokrat nesorazmernimi pritiski zaradi njihove relativne majhnosti.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ob tako občutljivi temi, ki se nanaša na človekove pravice, je ustanovitev Evropskega azilnega podpornega urada pomembna za zagotavljanje strokovne pomoči na ravni EU, s katero bi bilo mogoče opredeliti dosledno in visoko kakovostno skupno evropsko azilno politiko. Zato sem glasoval, tako kot sem.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Evropski azilni podporni urad bi lahko predstavljal zelo koristno telo, še posebej če bi prevzel usklajevalno vlogo v zvezi z vračanjem v domovino ter s tem pospešil ukrepe vračanja v domovino. Posledično bi tudi podpora bila v pomoč pri ponovni naselitvi. Trenutno poročilo obravnava ta element le kot podrejeno vprašanje, kar se mi zdi zelo pomembno. Namesto tega vsebuje številne birokratske predloge, ki bodo imeli za posledico napihnjen aparat in počasno izvajanje ukrepov. Zato sem se vzdržal glasovanja.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Izražam podporo predlogu o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada. Vloga tega urada, ki bo prvotno financiran iz Evropskega sklada za begunce, bo zagotavljati specializirano pomoč, potrebno za izvajanje skupne azilne politike in za usklajevanje izmenjave informacij ter ukrepov, ki se nanašajo na ponovno naselitev. Naloga Evropskega parlamenta bo, da imenuje njegovega izvršnega direktorja z izvajanjem načel preglednosti in demokratičnega nadzora. Solidarnost znotraj skupnosti bo zagotovljena s sporazumom med državami članicami ob soglasju udeleženih strank. Prav tako podpiram ustanovitev posvetovalnega foruma, kot posledica pritiska, ki smo ga izvajali poslanci v EP, ki bo zagotovil tesen dialog med Evropskim azilnim podpornim uradom in različnimi vpletenimi strankami.

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Danes prižigamo zeleno luč ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada. Imel bo številne prednosti. Evropski azilni podporni urad bo odločilno prispeval k vzpostavitvi enotnega evropskega azilnega območja. Na ta način bo organizacija hitro začela delovati ter bo usklajevala in okrepila sodelovanje med državami članicami na področju vprašanj, povezanih z azilom in sicer s spodbujanjem približevanja različnih nacionalnih praks. Urad bo prav tako prispeval k spodbujanju konvergence med regulativnimi ureditvami, ki veljajo v EU na področju pravic do azila. Če upoštevamo vse te prednosti in soglasje tako držav članic, kot tudi evropskih institucij, glede ustanovitve evropskega urada, sem z veseljem glasoval za to ustanovitev.

Priporočilo za drugo obravnavo: Silvia-Adriana Ţicău (A7-0124/2010)

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Čeprav je pozitivno glasovanje o tem poročilu zgolj formalnost, saj so v skladu z Lizbonsko pogodbo bile potrebne nekatere prilagoditve pravne podlage in delegirnih aktov, želim izpostaviti pomembnost energetske učinkovitosti v gradbeni industriji, kadar govorimo o uresničevanju ciljev EU o zmanjševanju porabe energije in emisij CO2 za 20 % in povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov za 20 % do 2020. Kot vemo, je uresničevanje ciljev energetske učinkovitosti in zmanjševanja emisij v mestnih središčih odvisno predvsem od izboljšanja energetske učinkovitosti obstoječih stavb in stavb, ki so v izgradnji.

Še vedno pa verjamem, da direktiva postavlja zelo ambiciozne cilje, ki jih bodo lokalne uprave le s težka uresničile, če ne bodo deležne finančne pomoči, vključno s pomočjo EU. Predvsem mislim tu na obsežno delo pri energetski predelavi, ki je potrebno pri obstoječih stavbah, kot so socialna stanovanja, kjer bo za energetsko obnovo (s katero bi lahko družine zmanjšale svoje stroške) potrebna znatna finančna obveznost s strani lokalnih oblasti.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Cilj tega ambicioznega besedila je spodbuditi gradnjo/obnovo stavb v skladu s standardi, ki so okolju prijaznejši, saj so energetsko učinkovitejši. Glasovala sem za sprejetje tega besedila. S tovrstno pobudo Evropska unija potrjuje svojo vlogo voditeljice na področju trajnostnega razvoja. Ta direktiva je dober kompromis med spodbujanjem in omejitvami, povezanimi z gradnjo, ki je prijazna do okolja.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Gradbeni sektor je odgovoren za 40 % porabe energije v EU in za 35 % njenih emisij. Ta zakonodaja določa, da do 2020 nove stavbe ne smejo porabiti skoraj nič energije in da morajo obnovljene obstoječe stavbe izpolnjevati zahteve o energetski učinkovitosti. Ta zakonodaja bo zato prispevala k zmanjšanju energetske odvisnost v Evropi, zmanjšanju emisij CO2, izboljšanju notranje in zunanje kakovosti zraka ter izboljšanju počutja v mestih. Pobuda o izboljšanju energetske učinkovitosti stavb prav tako predstavlja priložnost, da prerazvrstimo naša mesta, kar bo dobro za turizem, ustvarjanje delovnih mest in trajnostni gospodarski rasti v EU. Vendar pa so za prerazporeditev potrebne povečane javne in zasebne naložbe. Obravnavamo neposredne javne naložbe z neposrednim učinkom na ustvarjanje delovnih mest in na vključitev malih in srednje velikih podjetij; program mestne obnove bo primeren za okrevanje gospodarstva. Zato pozivam Komisijo in države članice, da uporabijo strukturne sklade za prerazporeditev stavb z okoljskega in energetskega vidika, pri čemer se bo to financiranje uporabilo za pospeševanje zasebnega financiranja. Prav tako jih pozivam, da poiščejo ustrezen model financiranja za obnovo obstoječih stavb.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) polovico življenja preživimo v naših domovih. Danes je v Evropi 30 % obstoječih domov nezdravih, čeprav obstajajo velika odstopanja med različnimi državami članicami. Zato je pomembno, da ne zagovarjamo le novih trajnostnih stavb, ampak da izvedemo tudi trajnostno obnovo. Pozdravljam to novo zakonodajo, ki bo potrošnikom pomagala zmanjšati stroške za energijo, celotni EU pa uresničiti njen podnebni cilj o zmanjšanju porabe energije za 20 % v 10 letih. Države članice bodo morale prilagoditi svoje gradbene predpise tako, da bodo vse stavbe, zgrajene od konca leta 2020, ustrezale visokim energetskim standardom. Tudi obstoječe stavbe bo treba izboljšati, če je mogoče. Za Demokratično gibanje je stanovanjsko vprašanje tudi vprašanje urbanizacije in kakovosti gradnje. Prednost moramo nameniti načinu, na katerega so grajeni naši domovi. Zato moramo spodbujati obnovo obstoječih stavb, na primer s spremembo davkov na premoženje, ki bo odvisna od energetske učinkovitosti stavb. Zato pozivamo države članice, da vzpostavijo davčni sistem, ki je naravnan tako, da vse vpletene strani spodbuja k do okolja prijaznejšemu ravnanju.

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – (RO) To poročilo po mojem mnenju ugodno vpliva na prihodnost energetskega sektorja Evropske unije, vse dokler bodo v njem navedeni cilji izvedljivi in skladni s finančnimi razmerami vseh držav članic. Pozdravljam cilje, ki jih je Svet sprejel 14. aprila 2010 o potrebi po zmanjšanju velikih nesorazmerij med državami članicami z vidika toplotne učinkovitosti stavb, kot tudi predlagan cilj, da vse stavbe do 31. decembra 2020 postanejo stavbe z nično porabo energije na podlagi postopnih korakov, ki jih bodo države članice izvedle v 2015 in 2018. Vendar pa Komisija in Svet ne smeta pozabiti, da se številne države članice še vedno soočajo z gospodarsko recesijo in bodo potrebovale finančno in logistično podporo, da bi lahko dosegle predlagane cilje. Komisija mora vnaprej razmisliti o pripravi finančno intervencijskega načrta na podlagi dodeljevanja razvojnih sredstev, ki bodo v pomoč državam članicam, nezmožnim zagotoviti potrebna sredstva, predvsem za obnovitvena dela. Na ta ukrep moramo gledati, kot na pozitiven ukrep za navadne državljane, saj ravno oni plačujejo račun za del stroškov obnove.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za priporočilo o energetski učinkovitosti stavb, saj predstavlja ambiciozne in izvedljive predloge za 20 % zmanjšanje porabe energije in emisij CO2 do leta 2020 v sektorjih, ki jih sistem trgovanja z emisijami ne pokriva. Ta direktiva bo neposredno vplivala na življenje evropske javnosti, saj se bodo zmanjšali stroški za energijo, istočasno pa lahko prispeva k ustvarjanju več milijonov delovnih mest v EU in sicer z načrtovanimi naložbami v izboljšano energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) V 2008 se je EU zavezala k 20 % zmanjšanju porabe energije do 2020 in da bo 20 % porabljene energije pridobila iz obnovljivih virov. Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb je najučinkovitejši način za 20 % zmanjšanje porabe energije in emisij v sektorjih, ki ne spadajo v sistem trgovanja z emisijami. Poleg tega so prihranki energije za energetsko učinkovite stavbe v povprečju za 30 % boljši v primerjavi z običajnimi stavbami.

13. novembra 2008 je Komisija preložila svoj predlog spremembe Direktive 2002/91/ES o energetski učinkovitosti stavb. Te spremembe bodo znatno vplivale na življenje evropske javnosti, saj bodo imele takojšnje posledice za zgradbe, v katerih živijo, in bodo vzpostavile potrebo po razvoju in raziskavah učinkovitejših tehnologijah v gradbenem sektorju. Poleg tega bo ta strategija ustvarila delovna mesta in prispevala k trajnostni rasti. Ker trenutni osnutek temelji na sporazumu, doseženem med Parlamentom in Svetom novembra 2009, podpiram predlog poročevalke.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sprejetje te direktive, ki se nanaša na energetsko učinkovitost stavb, je pomemben korak k zmanjšanju emisij CO2 in energetske odvisnosti Evrope. Ti dejavniki so vse bolj pomembni za kakovost življenja evropske javnosti ter za konkurenčnost našega gospodarstva in družbeno ureditev. Glede na to, da je gradbeni sektor odgovoren za 40 % porabe energije in za 35 % celotnih emisij CO2, postajata samozadostnost in izboljšana energetska učinkovitost obnovljenih stavb vse pomembnejši za zmožnost Evropske unije, da do 2020 doseže cilj 20 % zmanjšanja porabe energije in 20 % povečanja uporabe energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti. Pričakovati je, da bo izvajanje te nove zakonodaje, poleg zmanjšanja stroškov energije za zasebne potrošnike in javne službe, pomagalo v boju proti krizi v gradbeni industriji in bo prispevalo k razvoju programov obnove mest, ki bodo pozitivno vplivali na izboljšanje kakovosti življenja in dobrobiti javnosti.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb je še posebej pomembno za povečanje splošne energetske učinkovitosti EU in za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Če želi Evropska unija doseči cilje, ki si jih je zastavila in sicer prizadevanje za zmanjšanje porabe energije za 20 %, zagotavljanje, da bo 20 % porabljene energije, pridobljene iz obnovljivih virov in povečanje energetske učinkovitosti za 20 % pred 2020, se bo morala močno zavezati energetski učinkovitosti stavb.

Politično soglasje, ki je bilo doseženo med Parlamentom in Svetom, je pripomoglo k razjasnitvi tehničnih vidikov, zahtev glede minimalne energetske učinkovitosti v odvisnosti od starosti stavbe in ali je sploh bila obnovljena, k ovrednotenju vloge lokalnih in regionalnih oblasti in k podpori javnim organom pri izvajanju priporočil.

Kljub temu pa imamo še vedno nekaj pomislekov glede močnejše vloge Komisije pri ocenjevanju nacionalnih načrtov in poročil o pregledih, kot tudi glede prilagoditev Lizbonski pogodbi, ki več pristojnosti podeljuje Komisiji prek tako imenovanih „delegiranih aktov“.

  Adam Gierek (S&D), v pisni obliki. – (PL) Osnovni dejavniki, ki vplivajo na energetsko učinkovitost, so: 1. Pretvarjanje ene oblike energije v drugo, tako, da jo je mogoče uporabiti. Daljša, kot je veriga pri pretvarjanju, večje so izgube. V praksi se to predvsem nanaša na tok toplotne energije, pridobljene iz primarnih virov energije. Velik del te energije preide v okolje. Ta pojav je mogoče zmanjšati s postopki soproizvodnje, s katerimi je mogoče doseči izkoristek tudi do 90 %. 2. Električna upornost ali omska upornost, ki je pomembna pri prenosu električne energije. 3. Termična upornost. Nizka upornost je pomembna pri toplotnih izmenjevalnikih, visoka upornost je pomembna zaradi nizke toplotne prevodnosti izolacijskih materialov. Uporaba teh izolacijskih materialov – kot so polistiren, mineralna volna in celični beton – znatno zmanjša potrebo po toplotni energiji stanovanjskih stavb. Trenutno je precej visoka – približno 40 % celotne porabljene energije. 4. Trenje v procesih za zmanjšanje trenja, kot je v ležajih, in v procesih trenja, kot so zavore. To se nanaša predvsem na avtomobile in turbulenco pri zrakoplovih. Izgube zaradi trenja znašajo približno 30 % celotne energije.

Glasoval sem za uredbo brez sprememb, saj so izgube energije v stanovanjskih stavbah – poleg izgub pri pretvarjanju – največje, medtem, ko bodo prihranki v pomoč revnim. V primeru Poljske lahko ima toplotna posodobitev, skupaj s soproizvodnjo, gospodarske, socialne in ekološke prednosti. Na tem področju mora obstajati določena prednostna naloga pri realizaciji, saj novi predpisi pogostokrat upočasnijo izvajanje prejšnjih.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za osnutek spremenjenih direktiv o energetski učinkovitosti stavb, saj verjamem, da morajo nove stavbe ustrezati načelu varčevanja z energijo in da morajo na tem področju veljati gradbeni standardi, tako da se povsod ustrezno spoštujejo. Javne stavbe bodo od leta 2018 vodilne na tem področju, zaradi česar bodo javni organi imeli večjo težo in legitimnost pri svojih informativnih kampanjah akcijah obveščanja državljanov. Ta besedila prav tako določajo, da mora prihranek energije predstavljati osnovni element pri obnovi stavb. Zato želim, da bi ti ukrepi dali malim in srednje velikim podjetjem nov zagon, države članice pa bi okrepile izobraževalne programe, namenjene delavcem, ki so odgovorni za zagotavljanje energetske učinkovitosti stavb. Kar se tiče energijskega označevanja izdelkov, ki porabljajo energijo, se mi zdi, da bi se potrošniki morali zavedati energijskih značilnosti izdelkov, ki jih kupijo.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vprašaje energetske učinkovitosti je ključnega pomena za strategijo 2020. S sprejetjem teh priporočil, ki si prizadevajo za stavbe z nično porabo energije, je bil narejen pomemben korak k zmanjšanju porabe energije v prihodnjih letih. Prizadevati si je treba za velike projekte obnove, ki vključujejo že obstoječe stavbe in ne le pri izgradnji novih stavb. Prav tako je pomembno, da projekti javne gradnje predstavljajo dober primer. Zato sem glasoval, tako kot sem.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Ukrepi za varčevanje z energijo, ki jih je bilo mogoče lahko izvesti, so bili v preteklosti pogostokrat izvedeni in težko je oceniti, kako enostavno (da jih je mogoče izvesti brez izjemno obsežnih obnovitvenih del) je mogoče doseči potencial prihrankov energije. Vse to ne sme uiti izpod nadzora v takšni meri, da bi stavbe, na katerih so bila izvedena odlična obnovitvena dela za energetsko učinkovitost, ostale prazne zaradi izjemno visokih najemnin. Na splošno se ne smemo nesprejemljivo vmešavati v lastninske pravice državljanov, ko govorimo o obnavljanju, čeprav je to v interesu zaščite podnebja.

Ukrepi za varčevanje z energijo so med drugim povezani z visokimi stroški in ne vključujejo vedno popolnoma zrele tehnologije, zato v tem pogledu ne smemo samo nekaj določiti; pobude moramo zagotoviti preko subvencij. Glede na zniževanje plač in socialne varnosti, s katerim se soočamo, morajo dvakrat, trikrat preveriti, da novi predpisi ne bodo uničili preprostih gradbincev ali stanovalcev. Vpliva povpraševanja po energiji ni mogoče jasno oceniti, zato sem glasoval proti.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. – (LT) EU je identificirala gradbeni sektor, kot enega izmed trgov z največjim potencialom za prihranek energije. Prihranki energije za energetsko učinkovite stavbe so v povprečju za 30 % višji kot pri običajnih stavbah. V novih državah članicah EU, vključno z Litvo, v številnih stanovanjskih blokih znaša izguba toplotne energije približno 60 %. Samo v Litvi je več kot 35.000 stanovanjskih blokov. Njihovi stanovalci ne plačujejo le ogromnih zneskov za ogrevanje, ampak so odgovorni tudi za tone in tone emisij CO2. Konzervativna litovska vlada ni zmožna začeti z izgradnjo izolacije stavb. Po skoraj dve letih obljub, da se bodo obnove nemudoma začele, ni bila obnovljena niti ena stavba.

Glasoval sem za to priporočilo o energetski učinkovitosti stavb, saj zagovarja cilj zagotavljanj stavb, ki ne porabijo skoraj nič energije. S tem bo zagotovljeno, da bodo sčasoma stavbe v EU postale trajnostne z vidika energije. Z izvedbo te direktive bomo začeli s postopkom zmanjševanja porabe energije v EU za eno petino do leta 2020. Naložbe za povečanje energetske učinkovitosti bodo ustvarile več milijonov delovnih mest in bodo prispevale k rasti gospodarstva EU.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Izražam podporo priporočilu o izboljšanju energetske učinkovitosti stavb. Energetska učinkovitost ne pomeni le varčevanje z energijo, ampak tudi zmanjšanje emisij CO2 in toplogrednih plinov. Da bi lahko dosegli ta cilj, moramo omejiti izgube energije v gospodinjstvih, ki so se povečale zaradi tehnologije, ki je prestavila stroške energije od izgradnje na vzdrževanje. Raziskave v gradbenem sektorju se usmerjajo k bolj zelenem pristopu pri gradnji stavb.

Danes velika večina največjih projektov poteka v državah z zmerno klimo, kjer se zdi, da se tovrstna tehnologija širi s takšno hitrostjo, da bomo že v bližnji prihodnosti imeli trajnostna mesta. V sredozemskih državah se te nove tehnologije ne širijo tako hitro. Čeprav je v teh območjih problem z razpršitvijo toplote manj resen, stavbe niso nič kaj bolj okoljsko trajnostne.

Vedno večja uporaba klimatskih sistemov, ki so v domovih vse pogostejši, zahteva veliko energije. Zato mora Evropska unija izvesti akcije obveščanja in ukrepati z uporabo sredstev Skupnosti, pobud in informacijskih kampanj ter z uporabo in raziskavami novih proizvodnih tehnologij.

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Doseganje cilja 20-20-20 do 2020, povedano drugače 20 % zmanjšanje porabe energije, povečanje deleža energije iz obnovljivih virov pri celotni porabi energije na 20 % in 20 % povečana energetska učinkovitost, zahteva usklajeno in usmerjeno ukrepanje, tako s strani EU, kot tudi s strani držav članic. Še pomembnejše, izboljšanje energetske učinkovitosti stavb je najučinkovitejši način za 20 % zmanjšanje porabe energije in emisij v sektorjih, ki ne spadajo v sistem trgovanja z emisijami. Če smo natančni, so prihranki energije za energetsko učinkovite stavbe v povprečju za 30 % večji kot pri običajnih stavbah. Poleg tega energetsko učinkovite stavbe porabijo manj vode in zagotavljajo nižje stroške vzdrževanja in račune za komunalne storitve. Zato sem glasoval za direktivo o energetski učinkovitosti stavb, saj naj bi znatno vplivala na življenje evropskih državljanov, ker neposredno vpliva na stavbe, v katerih živijo in ki jih uporabljajo. Poleg tega bodo naložbe v izboljšanje energetske učinkovitosti in v uporabo obnovljivih virov energije ustvarile več milijonov delovnih mest ter hkrati prispevale k rasti v EU; istočasno bodo pomagale zmanjšati sredstva, ki se trenutno zapravljajo za vzdrževanje energetsko potratnih stavb.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Stavbe so odgovorne za skoraj polovico emisij CO2 v EU, ki niso vključene v shemo trgovanja z emisijami, kar predstavlja izjemen potencial za zmanjševanje teh emisij, z negativnimi ali nizkimi stroški. Nova direktiva o energetski učinkovitosti stavb uvaja nov sklop minimalnih kazalnikov/zahtev za energetsko učinkovitost novih stavb, da bi lahko do 2020 dosegle porabo, ki je skoraj nična, pri čemer bi velik del energije prihajal iz obnovljivih virov. To vključuje tudi izvajanje teh zahtev pri obstoječih stavbah.

Ključnega pomena je, da obvestimo državljane o teh zahtevah in jih spodbudimo, tudi kadar gre za obnovo stavb, k uvedbi sistemov pametnega merjenja (k zamenjavi sistemov prezračevanja in vroče vode z energetsko učinkovitimi alternativami, kot so povratne toplotne črpalke). Za spodbujanje energetsko učinkovitih ukrepov bo delno financiranje zagotovljeno iz proračuna EU. Države članice morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da bi to direktivo hitro uvedle. Glasovala sem za poročilo, saj bo nova zakonodaja pomagala potrošnikom, da zmanjšajo stroške računov za energijo, s tem pa bo lahko EU izpolnila svoje cilje glede 20 % zmanjšanja porabe energije do 2020.

  Teresa Riera Madurell (S&D), v pisni obliki. – (ES) Glasovala sem za to pomembno direktivo, saj je treba izboljšati energetsko učinkovitost stavb, ki predstavlja enega izmed največjih potencialov, ki bi lahko prispevali k splošnim ciljem EU o povečanju energetske učinkovitosti za 20 % do 2020. V skladu z besedilom, dogovorjenim med Parlamentom in Svetom, morajo vse nove stavbe pred koncem leta 2020 imeti nično porabo energije, kar pomeni, da proizvedejo ravno toliko energije, kot je porabijo. Javne zgradbe morajo biti za zgled in skladne s to zakonodajo pred 31. decembrom 2013. Stroški reform bodo deloma kriti iz proračuna EU. Visokim standardom energetske učinkovitosti, ki jih določijo države članice na podlagi skupnega okvira, navedenega v direktivi, pa bodo morale ustrezati tudi obstoječe stavbe. Kazalnik za merjenje energetske učinkovitosti stavb mora biti vključen v oglase o prodaji ali najemu, ki se pojavljajo v medijih. Drugi pomemben novi element je vključevanje pametnih števcev in sistemov upravljana, ki so osredotočeni na varčevanje energije. Ta direktiva bo ponovno pregledana pred letom 2017.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Današnje glasovanje o pravilih EU o energetski učinkovitosti stavb predstavlja velik napredek na področju energetske učinkovitosti. Vendar pa globoko obžalujemo dejstvo, da zakonodaje ne upošteva zahtev po obnovi obstoječih stavb, na katere odpade 40 % porabe energije in 36 % emisij toplogrednih plinov v Evropi. Namesto vzpostavitve ambiciozne politike energetske učinkovitosti z obsežnimi naložbami v obnovo stavb, se EU osredotoča izključno na nove stavbe. Zamuja priložnost, da bi ustvarila več milijonov delovnih mest, zmanjšala energetsko odvisnost od naših sosed in se znatno spopadla s podnebnimi spremembami.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Gradbeni sektor predstavlja enega izmed ogromnih potencialov za prihranek energije. Sektor je odgovoren za 40 % porabe energije in za 35 % vseh emisij toplogrednih plinov.

Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb je najučinkovitejši način za zmanjšanje porabe energije in emisij.

Ta sporazum zasluži našo popolno podporo. Vse zgradbe morajo najkasneje do 31. decembra 2020 porabiti skoraj nič energije. Vse stavbe v javnem sektorju morajo to doseči že dve leti prej. Minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti bodo od sedaj naprej veljale tudi pri obnovi starejših stavb. Stavbe, ki ne porabijo skoraj nič energije, so stavbe z zelo visoko energetsko učinkovitostjo. Poleg tega so zanemarljive ali zelo majhne količine energije, ki jo porabijo, v veliki meri pridobljene iz obnovljivih virov energije.

Pozdraviti je treba, da direktiva namenja pozornost iskanju instrumentov, ki omogočajo ta prehod. Države članice morajo pripraviti seznam ukrepov za doseganje ciljev te direktive najkasneje do 30. junija 2011. Komisija mora pravočasno oceniti uporabnost direktive; se pravi, najkasneje do 1. januarja 2017. Ta direktiva predstavlja pomemben prispevek v boju proti podnebnim spremembam.

Poročilo: Rui Tavares (A7-0125/2010)

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Stockholmski program določa vzpostavitev zanesljive in trajnostne skupne azilne politike v Evropski uniji. Da bi bil mogoče izvesti in uresničiti cilje azilne politike, je treba spodbuditi države članice, da prostovoljno sodelujejo v skupnem programu EU za ponovno naselitev beguncev. Zato je namen Evropskega parlamenta, da kar največjemu številu držav članic zagotovi možnost sodelovanja v programih EU za ponovno naselitev beguncev. Evropski parlament podpira predlog Komisije in je mnenja, da mora ponovna naselitev beguncev imeti osrednjo vlogo pri zunanjih azilnih politikah EU. EU jo mora še dodatno razviti in razširiti v učinkovit instrument zaščite.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Z glasovanjem za to poročilo je Evropa naredila korak k vzpostavitvi skupne politike o azilu. Tako bo mogoče učinkoviteje zaščiti človekove pravice, istočasno pa omejiti nezakonito priseljevanje.

EU mora poskrbeti, da se bo slišal njen glas v zvezi s priseljevanjem in vključevanjem. Prevzeti mora odgovornost za opredeljevanje evropskih pravil in za prispevek k izdatkom, ki so jih utrpele države EU zaradi migracijskih tokov. Ponovna naselitev ne more in ne sme biti ločena od skupne uporabe ukrepa proti nezakonitem priseljevanju. Za takšen ukrep ni potrebno samo soglasje sosednjih držav, ampak tudi držav, iz katerih bodo prišli bodoči nezakoniti priseljenci.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Ponovna naselitev beguncev je proces, pri katerem je mogoče te posameznike ponovno naseliti in sicer na zahtevo UNHCR, v primerih, ko se zdi, da obstaja potreba, da takšni posamezniki prejmejo mednarodno zaščito. To je eden izmed veljavnih meril Evropskega sklada za begunce. Ta postopek je lahko idealna rešitev za tiste osebe, za katere države prvega azila ne morejo zagotoviti zadostne varnosti.

Strinjam se s sklepi poročevalca in sem se zato odločil, da bom glasoval za to poročilo.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ustrezno politiko človekovih pravic v EU lahko izvajamo le s skupno azilno politiko in skupnim načrtom ponovne namestitve. Ponovna naselitev je nedvomno ena izmed trajnih rešitev za begunce, za katere v državi prvega azila ni mogoče zagotoviti zaščite. Pomembno je, da so zagotovljena zadostna sredstva, čeprav na dodelitev dela proračuna ni mogoče gledati, kot na program ponovne naselitve beguncev.

Nobenega dvoma ni o pomembnosti te spremembe sklada za begunce, s katero bo mogoče zapreti vrzel, ki obstaja med številnimi državami članicami in izboljšati njihovo sposobnost za ponovno naselitev. Z veseljem opažam, da se je število držav članic, ki sodelujejo v tem programu v zadnjih letih povečalo; pomembno je, da k sodelovanju spodbudimo tudi ostale. Da bi bilo mogoče vzpostaviti najučinkovitejšo možno zaščito, mora EU nadaljevati z razvojem in razširitvijo tega instrumenta za ponovno naselitev.

Komisija bo tako lahko vsako leto določila skupne prednostne naloge EU glede ponovne naselitve ljudi. Te prednostne naloge se lahko nanašajo na posebne geografske regije, državljanstva ali kategorije beguncev, ki bodo ponovno naseljeni, čeprav se strinjam, da je treba zagotoviti prožnost, s katero se bo mogoče odzvati na izredne razmere.

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Pritisk migracijskih tokov se povečuje in obstajajo številne ciljne države migracije, katerih zaskrbljenost nad tem pojavom moramo razumeti. Zato je pomembno, da začne delovati program ponovne naselitve, saj bi olajšal pošteno porazdelitev odgovornosti pri zagotavljanju skladnosti z mednarodnimi obveznostmi držav, ki so obremenjene zaradi velikega števila beguncev, ki so jih sprejele.

Vzpostavitev in začetek delovanja Evropskega azilnega podpornega urada v tem letu bi predstavljala pozitiven korak, ki lahko državam članicam zagotovi podporo pri uporabi pobud za ponovno naselitev. Ne glede na to, v kateri državi bodo begunci ponovno naseljeni, je zelo pomembno, da jim je nemudoma zagotovljen dostop do jezikovnih in kulturnih tečajev o ustrezni državi, kot tudi do drugih storitev verske narave in psihološkega svetovanja, če je potrebno.

Verjamem, da mora biti trajnost glavna značilnost takšnega programa, kar je zagotovljeno z dolgoročnim pregledom nad proračunom, kot posledica te odločitve. Upravičenci so že bili izpostavljeni šoku zaradi prekinjene povezave s kulturo in običaji države, iz katere prihajajo. Zase morajo ustvariti nove identitete, kar je zelo travmatičen postopek in ni treba, da se še zaostruje zaradi njihove negotove prihodnosti.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Potreba po ponovno namestitvi beguncev postaja vse bolj pomembna za Evropo, ki ne želi biti izključena iz zunanjega sveta ali nedovzetna do tega, kar se tam dogaja. Dobrodošel sprejem in solidarnost za tiste, ki trpijo, sta dve evropski značilnosti, ki ju navdihuje krščanstvo in za kateri bi bilo dobro, če bi bili ponovno uvedeni v celoti. To pa je treba storiti tako, da ne bodo zanemarjene zakonite omejitve, ki so jih postavile države članice. Skupne letne prednostne naloge EU z vidika geografskih regij in z vidika posebnih kategorij beguncev, ki jih je treba ponovno namestiti, morajo resnično upoštevati potrebe držav članic in njihovih posameznih okoliščin; spodbujati je treba udeležbo držav članic pri ukrepih za ponovno naselitev.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ena izmed „veljavnih ukrepov“ Evropskega sklada za begunce (ERF) je ponovna naselitev. Stockholmski program navaja, da mora EU ukrepati ob partnerstvu in sodelovanju s tretjimi državami, ki gostijo veliko število beguncev. Komisija letno opredeli skupne prednostne naloge EU za osebe, ki bodo ponovno naseljene, ta opredelitev pa mora biti dovolj prožna, da je možen odziv na izredne primere. Posebno pozornost je treba nameniti žrtvam najbolj represivnih kulturnih, družbenih in političnih sistemov. Število držav članic, ki sodelujejo v programih EU za ponovno naselitev, se povečuje in ga je treba povečati na največje možno število držav članic. Poudariti želim pozitiven vpliv zagotovitve sredstev, namenjenih pomoči pri ponovni naselitvi, z višjimi zneski za prvo in drugo leto postopka. Ta sredstva predstavljajo odgovor na povečane stroške, ki običajno nastanejo, kot posledica vzpostavitve mehanizmov in struktur, kot tudi pomembnost zagotavljanja pogojev, s katerimi je mogoče zagotoviti večjo trajnost in kakovost postopka ponovne naselitve beguncev.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glede na precej slabo učinkovitost, mora Evropa več prispevati k naporom za ponovno naselitev beguncev, katerih življenje je ogroženo v državah, ki so jih sprejele.

Za to poročilo, katerega namen je spodbuditi sprejemanje in ponovno naselitev beguncev v Evropi, sem glasovala zaradi tega, da bi spodbudila države članice k temu, da se pridružijo temu gibanju kolektivne solidarnosti.

Dobre namere ne zadostujejo več; preiti moramo od besed k dejanjem, predvsem pa prednostno obravnavati ženske in otroke, ki so žrtve nasilja ali izkoriščanja, mladoletnike brez spremstva, ljudi, ki so bili žrtve mučenja in ljudi, ki so hudo bolni.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Le 10 držav članic EU, vključno s Portugalsko, sprejema begunce za ponovno naselitev. Ponovna naselitev beguncev je postopek pri katerem so, na podlagi zahteve visokega komisarja Združenih narodov za begunce glede na potrebe osebe po mednarodni zaščiti, državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva preseljene iz tretje države v državo članico. Sprejetje tega priporočila je namenjeno povečanju števila držav članic, ki ponovno naselijo begunce, pri čemer bodo imele tiste, ki to počnejo prvič, povečano finančno pomoč v prvih dveh letih. Prednostno je treba obravnavati ponovno naselitev naslednjih oseb, ne glede na vse ostale geografske prednostne naloge, ki jih je mogoče EU določila za določeno obdobje: otroke in ženske, ogrožene zaradi nasilja ali psihološkega, fizičnega ali spolnega izkoriščanja; mladoletnike brez spremstva; osebe s posebnimi zdravstvenimi potrebami; osebe, ki so preživele nasilje in mučenje; in osebe, ki potrebujejo izredno ponovno naselitev zaradi pravnih razlogov in zaščite.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Veljavni ukrepi za podporo v skladu z Evropskim skladom za begunce (ERF) vključujejo ponovno naselitev beguncev iz tretjih držav. „Ponovna naselitev“ pomeni postopek pri katerem so, na podlagi zahteve visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) glede na potrebe osebe po mednarodni zaščiti, državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva preseljene iz tretje države v državo članico, pri čemer jih je dovoljeno a) bivanje kot begunci ali b) jih je podeljen status, ki jim v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Skupnosti daje enake pravice in ugodnosti, kot status begunca.

V poročilu predlagani ukrepi bodo imeli za posledico, da bo EU – , ki se že mora soočati z množičnim priseljevanjem –, postala še bolj privlačna za migrante. Številke UNHCR to tudi potrjujejo. Medtem, ko je bilo v 2008 ponovno naseljenih približno 5 000 ljudi v EU, je trenutno v svetu 750 000 ljudi s to potrebo. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) V številnih državah članicah, vključno z mojo državo Avstrijo, je sposobnost sprejemanja beguncev že na točki zloma, prebivalci pa se povsem upravičeno upirajo novim sprejemnim centrom in podobnim ustanovam. Zato je poročilo o Evropskem skladu za begunce, ki poziva k ponovni naselitvi beguncev v EU, še toliko bolj nerazumljivo. Zato sem glasoval proti temu predlogu.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Problem beguncev je evropski problem in ga ni mogoče prepustiti urejanju državam, predvsem glede na njihove geografske in gospodarske razlike. Zato podpiram vzpostavitev sklada na evropski ravni.

Vzpostavitev takšnega sklada mora služiti dvema namenoma: podpirati mora begunce, ki prispejo v naše države, pogostokrat na naše obale, v iskanju pomoči, pa tudi tiste države, ki sprejemajo največje število teh obupanih ljudi zaradi svoje geografske lege. Problem je in mora biti evropski problem in ne moremo dopustiti, da bi ga nekatere države reševale same. Upam, da bo sklad le začetek poti k razvoju bolj evropskega in poenotenega pristopa k celotnemu vprašanju.

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Glede na potrebo zagotavljanja pomoči beguncem v Evropi, menim, da je odločitev, ki jo je sprejel Evropski parlament glede tega, zelo pomembna. Glavni cilju sklada je podpreti ukrepe, ki jih izvedejo države članice, ki pogostokrat vključujejo dodatne izdatke. Takšni ukrepi so namenjeni zagotavljanju dostojnih življenjskih pogojev za begunce, hkrati pa se nanašajo tudi na zakonsko ureditev njihovega bivanja v državah Unije. Ključnega pomena je povečati finančno pomoč državam, ki sodelujejo pri zagotavljanju pomoči beguncem.

Ne smemo si dovoliti kritike, da beguncem, namesto da bi jih za vsako ceno ščitile, razvite države skušamo preprečiti, da bi prišli k nam. Beguncem, ki pridejo v Evropo iz nerazvitega sveta in ki se morajo pogostokrat soočati z izjemnimi problemi, kot je nasilje, nimajo sredstev za preživetje in nimajo dostopa do zdravstvene oskrbe, morajo države članice EU zagotoviti oskrbo, ki je organizirana na najboljši možni način.

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) Gospe in gospodje, v odboru je potekalo glasovanje o številnih predlogih sprememb, ki so bili namenjeni izpostavljanju pomembnosti cerkve in verskih skupin pri reševanju problema beguncev. Vsi ti predlogi sprememb so bili zavrnjeni. Ko liberalci in levičarski politiki zagotavljajo, da je vsakodnevno delo z begunci zadovoljivo pokrivajo nevladne organizacije in državno financiranje, to razkriva njihov kratkoviden cinizem in hinavstvo. V resnici drži ravno obratno. Ali ni res, da so države pogostokrat deležne kritike zaradi dejstva, da so pogoji v begunskih centrih v večini primerov nedostojni? Ali bi bilo tako hudo, če bi jasno spregovorili o hinavščini držav, kot so Nemčija, Španija, Francija, Italija ali Malta? Vlade niso uspešne pri sprejemanju in oskrbi beguncev. Beda teh najrevnejših ljudi je žalitev za bogato Evropo, zato jih vračamo. Zaradi politične korektnosti ignoriramo dejstvo, da sedaj v najgloblji bedi sprejemnih centrov, kjer so politično korektne nevladne organizacije že predale boj, z zanosom delajo le še nevsiljivi redovi katoliških nun. Zahvaljujoč Malteškemu redu, Jezuitski organizaciji za begunce in številnim krščanskim organizacijam, države priznavajo njihovo dolžnost, da se spopadejo z usodo beguncev. Krščanske organizacije so trn v peti naše vesti. Zato si zaslužijo našo zahvalo – tudi sedaj, ko prejemajo zelo omejena sredstva iz proračuna EU in niso niti omenjene v samoiniciativnem poročilu glede te zadeve.

Poročilo: Carlos Coelho (A7-0126/2010)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Poročilo o Schengenskem informacijskem sistemu in njegovi posodobitvi prispeva k temu izjemnemu preboju pri prostem pretoku znotraj Evrope. Ker se soočamo z vse večjim pretokom ljudi med državami članicami v schengenskem območju, kot tudi z zadnjo širitvijo, moramo izboljšati ravnanje s podatki, da bi tako zagotovili izvajanje te svoboščine ob popolni varnosti. Poročilo gospoda Coelha prispeva k iskanju večje učinkovitosti pri izmenjavi informacij, kot tudi k potrebnemu spoštovanju pravic posameznikov, ki jih zagotavlja Evropska unija. Glasovala sem za to poročilo.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Namen tega predloga je zagotoviti migracijo s schengenskega informacijskega sistema, ki je trenutno SIS 1+, na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II). Res je obžalovanja vredno, da je prišlo do zamude pri tem sistemu. Evropski parlament je storil vse, kar je bilo v njegovi moči za zagotovitev, da bi ta sistem čim prej začel delovati in da bi bil postopek uvedbe SIS II popolnoma pregleden. Vendar pa je treba pridobiti odobritev vseh institucij. Poudariti je treba, da bo morala Komisija uporabiti alternativni program, če bo projekt SIS II neuspešen, Parlament pa biti moral biti vključen v sprejemanje odločitev v zvezi z migracijo. Pred prehodom na nov sistem SIS II mora Komisija Parlament v celoti seznaniti z rezultati testov in mu zagotoviti možnost, da izrazi mnenje.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Pred migracijo na nov SIS je ključnega pomena, da se izvedejo ustrezni testi in da so vzpostavljena potrebna varovala. Čeprav menim, da bi zgoraj omenjeno bilo treba izvesti na temeljit in strokoven način, delim razočaranje poročevalca glede podaljšanih zamud, ki ovirajo migracijo na nov sistem.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za predlagane spremembe te uredbe. Faza migracije podatkov je zaključna naloga v razvojnem mandatu druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II). To torej opravičuje potrebo po zagotovitvi razvojnega mandata Komisiji, za razvoj sistema, ki bo veljaven vse dokler sistem ne začne delovati. Glede na znatne zamude, ki so že bile potrjene, in povečane stroške projekta SIS II, razumem da je treba obdržati klavzulo o časovni omejitvi. Nov mandat, podeljen Komisiji, mora biti opredeljen v skladu z datum, na katerega naj bi predvidoma SIS II začel delovati konec leta 2011.

Vendar pa mora Komisija pokazati nekaj prožnosti, da bi lahko odložila datume z uporabo komitološkega postopka in tako prilagodita pravni okvir alternativnemu scenariju, če SIS II ne bo uspešen. Nesposobnost Komisije, da določi verjetni datum, na katerega bo SIS II začel delovati, je nesprejemljiva, saj je od tega odvisno boljše zagotavljanje varnosti, svobode in pravice v evropskem prostoru. Prav tako sproža dvome o premajhni preglednosti pri načinu upravljanja postopka.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Posebna občutljivost te teme utemeljuje dodelitev poročila enemu izmed poslancev Parlamenta, ki se je najbolj posvetil tej temi, mojemu kolegu gospodu Coelhu; rad bi mu čestital za njegovo delo. Zamude pri tem postopku so obžalovanja vredne, vendar z njim delim previdnost glede uspeha procesa migracije in njegovo zaskrbljenost nad pravico Parlamenta, da je obveščen o dogodkih.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) „Saga“ o migraciji s SIS I na SIS II traja že predolgo. Zato sem glasovala za to poročilo: da bi bilo mogoče izpostaviti potrebe po upoštevanju določenih rokov in zaključiti to, na kar lahko gledamo, po številnih neuspešnih rezultatih in zagotovljenih virih, namenjenih za uresničitev cilja omenjene migracije – do sedaj neuspešno – , kot na nevestno upravljanje. Sedaj je žoga pri Komisiji, vendar pa mora Parlament, kot proračunski organ, uporabiti svoje pristojnosti in si pridržati pravico, da zaprosi Evropsko računsko sodišče za izvedbo podrobne revizije upravljanja projekta in finančnega vpliva, ki bi ga neuspeh imel za proračun EU.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) V spremembah Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki jih vsebuje to poročilo, vidim majhen napredek. Poročilo zahteva, da je Evropski parlament vključen v postopek sprejemanja odločitev in navaja, da je pred kakršno koli migracijo na drugo različico schengenskega informacijskega sistema potrebno njegovo soglasje. Vendar je to poročilo še vedno nesprejemljivo. Ne moremo podpreti možnosti migracije na SIS II – novo orodje za doseganje „popolne varnost“ – s pomanjkljivostmi.

S tem sistemom je mogoče zbirati vse več zasebnih podatkov in sicer zaradi razlogov, o veljavnosti katerih bi lahko razpravljali. Kako lahko sum o pripravljenosti zakriviti teroristično dejanje štejemo kot veljaven? Najhujše od vsega pa je, da bi dostop do teh podatkov lahko bil zagotovljen tudi Združenim državam Amerike. V času krize, vladajoča evrokracija še naprej za nas gradi Evropo, za katero sta značilna konkurenčnost in prekomeren poudarek na javnem redu in miru. Vendar pa je sedaj čas, da zgradimo Evropo solidarnosti in sodelovanja, ki jo potrebujemo.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Imamo schengenski informacijskim sistem, ki deluje in ga je mogoče razširiti in imamo ugledni projekt, ki stane milijone in za katerega se zdi, da je polom. Čas je, da nehamo metati denar v brezno brez dna in rešimo, kar se še rešiti da. Če EU resnično želi porabiti dodatne milijone, jih naj porabi za varovanje meje ali v korist avtohtonih družin. Namesto izplačevanja „nagrad“ za sprejemanje beguncev, bi morali končno dosledno izvajati Ženevsko konvencijo o statusu beguncev, ki pa se seveda ne nanaša na vojsko gospodarskih migrantov.

Poleg tega ne potrebujemo novega azilnega podpornega urada, ki bo še dodatno povečal zmešnjavo na področju azila in zmešnjavo agencij EU, ki goltajo milijone. Dokler ne bomo imeli schengenskega informacijskega sistema, schengenskega območja ne smemo širiti. Novi predlogi niso le izjemno slabi, ampak so kontraproduktivni, zato sem se vzdržal glasovanja.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Izražam popolno podporo poročilu gospoda Coelha. Schengenski informacijski sistem se je izkazal za odličen in ustrezen instrument pri upravljanju in nadzoru znotraj Evropske unije. Vendar pa je pri svojem razvoju, pa tudi ob upoštevanju dodatnih zahtev, ki so postale očitne, potreboval prilagoditve in spremembe.

Predlog poročevalca se skoraj v celoti ujema z naslednjim stališčem: druge generacije migracije ni mogoče več prestavljati ali odlagati. Potrebujemo učinkovite in gospodarne instrumente za usklajevanje informacij o in nadziranjem tistih, ki vstopajo in potujejo znotraj schengenskega sistema. Zaradi tega se pridružujem gospodu Coelhu, ko poudarja potrebo, da Komisija čim prej uvede nov SIS sistem druge generacije.

Poročilo: Carlos Coelho (A7-0127/2010)

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Pred migracijo na nov SIS je ključnega pomena, da se izvedejo ustrezni testi in da so vzpostavljena potrebna varovala. Čeprav menim, da bi zgoraj omenjeno bilo treba izvesti na temeljit in strokoven način, delim razočaranje poročevalca glede podaljšanih zamud, ki zavirajo migracijo na nov sistem.

Poleg tega menim, da je treba pozvati Računsko sodišče, da izvede podroben pregled upravljanja te zadeve.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Povečano število držav članic je resno zapletlo postopek prehoda in migracije med schengenskim informacijskim sistemom in schengenskim informacijskim sistemom druge generacije. Parlament je, upravičeno, zahteval točne in najnovejše informacije o pripravi tega poročila. Upam, da bo migracija izvedena na najučinkovitejši način, da ta sprememba ne bo z ničemer škodila varnosti Evrope in da bodo doseženi zadovoljivi rezultati.

Poročilo: Rui Tavares (A7-0131/2010)

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo, saj je vprašanje beguncev v Skupnosti zelo pomembno. Trenutno vprašanje ponovne naselitve beguncev v Evropski uniji ni pravilno usklajevano in le 10 držav članic vsako leto ponovno naseljuje begunce, kar povzroča pomanjkanje strateške uporabe ponovne naselitve, kot instrumenta zunanje politike EU. Pozdravljam odločitev Komisije o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada, ki bo lahko nudil podporo državam članicam pri izvajanju pobud ponovne naselitve ter zagotavljal usklajevanje politike v EU.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) EU pri sprejemu in ponovni naselitvi beguncev iz tretjih držav veliko manj sodeluje, kot sodelujejo Združene države Amerike in Kanada. Glasoval sem za samoiniciativno poročilo Evropskega parlamenta o vzpostavitvi skupnega programa EU za ponovno naselitev. Poročilo zahteva, da se znotraj EU vzpostavi ambiciozen in trajnostni program za ponovno naselitev in predlaga finančno podporo za države članice, ki so pripravljene sodelovati pri tem.

To poročilo prav tako navaja naše nestrinjanje z vizijo Sveta. Svet želi upoštevati nacionalnost beguncev, kot osnovo za sprejemanje odločitev, kdo ima prednost pri ponovni naselitvi. Poleg geografskega izvora beguncev, želimo, da je vzpostavljena tudi kategorija „ranljivih beguncev“ (ženske in otroci, izpostavljenih nasilju in izkoriščanju, mladoletne osebe brez spremstva, ljudje, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, žrtve mučenj in tako dalje). Tudi to zadnje mora predstavljati prednostno nalogo.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ključnega pomena je, da ima Evropska unija pošteno in realistično politiko priseljevanja. Zato pozdravljam ta učinkovit, trden in trajnostni program ponovne naselitve, ki zagotavlja trajno rešitev za begunce, ki se ne morejo vrniti v svojo matično državo. Program za ponovno naselitev lahko pripomore k temu, da postane nezakonito priseljevanje manj privlačno za begunce, ki bi radi vstopili v Evropsko unijo. Za uspeh učinkovitega programa ponovne naselitve je potreben dostop do zaposlitve za odrasle in takojšnja vključitev mladoletnih oseb v šole. Zato je dostop do svetovalnih storitev za izobraževanje in poklicno usmerjanje ključnega pomena. Številni subjekti javnega sektorja (na primer občine) in civilne družbe, kot tudi nevladne organizacije, dobrodelne organizacije, šole in socialne službe morajo izvesti nadaljnje ukrepe. Pozivam države članice, naj spodbujajo vzpostavljanje mehanizmov zasebnega financiranja in bolj razširjene javno-zasebne pobude, ki bi podpirale evropski program za ponovno naselitev.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Dobro je, da se je število držav članic, ki sodelujejo v teh programih ponovne naselitve v zadnjih letih povečalo. Vendar pa le 10 držav članic vsako leto ponovno naseljuje begunce, brez kakršnega koli medsebojnega usklajevanja ali skupnega programa EU ponovne naselitve. Pomembno je, da države članice pokažejo medsebojno solidarnost in si pošteno delijo odgovornost pri zagotavljanju skladnosti z mednarodnimi obveznostmi.

Učinkovit in trajnostni evropski program ponovne naselitve bo prinesel koristi za begunce, ki so ponovno naseljeni, države članice in za EU samo, s tem ko ji bo zagotovil vodilno vlogo na mednarodnem humanitarnem področju. Zaželen je večstranski pristop, ki vključuje vse ustrezne vpletene strani na lokalni ravni, ne da bi bila pri tem zanemarjena temeljna vloga visokega komisarja Združenih narodov za begunce.

Učinkovit program EU ponovne naselitve mora zagotavljati trajno zaščito in rešitve, kot tudi vzpostavljati mehanizme za sodelovanje in usklajevanje med državami članicami. Takšen program mora omogočiti izmenjavo najboljših praks, vzpostaviti skupno strategijo in zmanjšati stroške izvajanja ponovne naselitve. Podpiram predlog poročevalca – gospoda Tavaresa, ki mu čestitam za odlično poročilo – po ustanovitvi enote za ponovno naselitev, ki bo omogočila usklajevanje in lažje izvajanje postopkov ponovne naselitve.

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki. – (CS) Osnutek uredbe, ki se nanaša na program za upravljanje in urejanje ponovne naselitve, bo prednostno razrešil ponovno naselitev in prilagajanje beguncev na njihovo novo okolje. Humanitarne katastrofe in drugi nepredvidljivi dogodki lahko sprožijo val beguncev, na katerega se moramo biti sposobni odzvati skupaj, znotraj okvira EU. Vendar pa popolnoma zavračam begunce, ki znotraj EU iščejo azil zaradi političnih razlogov. Ne morem si predstavljati, da bi bil v kateri koli državi članici EU pravno sprejemljiv sodni pregon državljana zaradi političnih razlogov. Sodelovanje lokalnih organov v programu ponovne naselitve mora vedno potekati na prostovoljni osnovi, kot je prostovoljno tudi sodelovanje držav članic.

Nekatere države so navajene na večje število tujcev v lokalnem prebivalstvu, medtem ko je za druge to nekaj povsem novega. Da bi se izognili fobijam in pomislekom glede tujcev v nekaterih državah ali regijah, moramo spoštovati njihov interes ali pomanjkanje interesa za sodelovanje. Prav tako bi bilo ustrezno, zaradi skladnosti in komplementarnosti programa EU za ponovno naselitev z drugimi politikami EU, povezanimi z azilom, uskladiti predlagan program znotraj okvira EASO. Kljub prej omenjenim zadržkom, podpiram celotno poročilo.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ponovna naselitev beguncev se je izkazala kot nujna v primerih, kadar jim tretje države prejemnice niso zmožne zagotoviti varnosti in sredstev za preživljanje, da bi se tako lahko tam nastanili. Zato različni subjekti, ki delujejo na terenu, čutijo potrebo po boju s tem problemom na evropski ravni, skupni program EU za ponovno naselitev pa bi lahko predstavljal ustrezen način za to. Ne glede na to, kateri model bo na koncu prevladal, je vsekakor nujno, da države članice tesneje sodelujejo med sabo in z državami prve naselitve, da bi tako bilo mogoče zagotoviti trajno in medsebojno povezano rešitev tega resnega humanitarnega problema.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Evropski državljani ne smejo biti zavedeni z naslovom tega poročila: s ponovno naselitvijo. Ne govorimo o nekem paketu pomoči za vrnitev priseljencev v domovino, ampak o sprejemanju, na ozemlju EU, na zahtevo visokega komisarja Združenih narodov za begunce, ljudi, ki so že iskali azil v tretji državi – prvi državi azila ali zavetišča, ki pa jim zaradi nekakšnega razloga ne ustreza ali pa ne ustreza Združenim narodom. To je izjemno nova pobuda za socialno-ekonomsko priseljevanje, ki je oblikovana pod pretvezo zaprosila za mednarodno zaščito, medtem ko bo Evropski azilni podporni urad prevzemal vse večjo odgovornost za distribucijo prošenj v EU, če nam je to všeč ali pa ne. Kako lahko zaupano ZN in prvim državam azila, da bodo izvedle takšno preverjanje? Kako lahko dopuščamo dejstvo, da evropska agencija pravi državam članicam, koga morajo sprejeti na svoje ozemlje in pod kakšnim statusom? Pod podatkih UNHCR je v svetu 750 000 ljudi, ki bi lahko zaprosili za azil. Ali moramo sprejeti v naše države vse te ljudi na zahtevo te organizacije? To je popolnoma neodgovorno.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Le 10 držav članic EU, vključno s Portugalsko, sprejema begunce za ponovno naselitev. To stanje je treba spremeniti ter poiskati rešitve in pobude, na podlagi katerih bi večina držav članic začela sprejemati ponovno naselitev beguncev. Vzpostavitev tega programa predstavlja pomemben korak v to smer. Prav tako bo prispeval k povečanju vpletenosti EU v ponovno naselitev na globalni ravni, s tem pa bo imel vpliv tudi na ambicije EU glede vodilne vloge pri svetovnih humanitarnih vprašanjih in na mednarodnem prizorišču.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Naj izrazim podporo poročilu gospoda Tavaresa. Kot sem izpostavil v zvezi z vzpostavitvijo Evropskega sklada za begunce, problem zahteva ukrepanje in pristop na evropski ravni.

Da bi to lahko dosegli, je po mojem mnenju treba uskladiti postopke za podeljevanje statusa begunca. Ne moremo si dovoliti odstopanj glede te opredelitve na evropski ravni. Skupni koncept bi preprečil „migracijo“ beguncev znotraj evropskih držav, hkrati pa omogočal ustreznejše upravljanje. Zato se mi zdi, da bi nas skupni program usmeril v pravo smer. Učinkovit program EU ponovne naselitve mora zagotavljati zaščito in trajne rešitve, ne le glede dolgoročnih razmer beguncev, ampak tudi glede potreb po hitrem in ustreznem odzivanju v izrednih razmerah ali razmerah, ki zahtevajo hitro obravnavo.

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Odobritev evropskega programa ponovne naselitve za begunce iz tretjih držav v države članice EU predstavlja korak v pravo smer in seveda sem glasoval za poročilo, pri katerem sem sodeloval kot poročevalec skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). Glede vprašanj, povezanih z begunci, je zelo pomembno zgraditi solidarnost med EU in tretjimi državami. Vendar bomo kmalu morali pokazati pogum in izkazati solidarnost znotraj EU in sicer z vzpostavitvijo programa internega vračanja, da bi ublažili nesorazmeren pritisk na nekatere države članice v primerjavi z drugimi. Pilotni program na Malti je zelo dober primer v tej smeri.

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Zelo dobro je, da je bil vzpostavljen skupni program EU za ponovno naselitev. Število beguncev, ki jih je treba ponovno naseliti, se povečuje, glede na število krajev, ki jih lahko sprejmejo. Vendar pa so države članice, ki sprejemajo begunce, največkrat med najrevnejšimi, njihovi viri pa jim ne dovoljujejo sprejeti velikega števila ljudi. Ponovna naselitev se obravnava kot zadnja možnost – edina rešitev, kadar se begunci ne morejo vrniti v svojo državo in v tretji državi ne morejo najti varnega zatočišča. Države članice morajo razviti ambicioznejše programe, s katerimi bodo zagotovile kakovost in učinkovitost ponovne naselitve.

Podpreti moramo vzpostavitev mehanizmov zasebnega financiranja in pogostejše sprejemanje javnih in pravnih pobud za krepitev evropskega programa ponovne naselitve. Posebno pozornost je treba nameniti kadrom, ki so potrebni pri trenutnem in prihodnjem programu EU za ponovno naselitev, tako da bo mogoče uvesti postopek, ki bo omogočal dobre prakse v zvezi s sprejetjem in integracijo beguncev v družbo, ki jih sprejme.

Cilj je vzpostaviti skupen program EU za ponovno naselitev, tako da bo mogoče, zahvaljujoč tesnejšemu sodelovanju vlad držav članice EU, povečati število ponovno naseljenih ljudi in izboljšati njihove razmere v EU. Po vseh močeh si je treba prizadevati, da bi se programu EU za ponovno naselitev pridružilo več držav članic EU, ki bo sprožil politično in praktično sodelovanje med državami članicami pri trajni zaščiti tujcev.

Poročili: Rui Tavares (A7-0125/2010 - A7-0131/2010), Carlos Coelho (A7-0126/2010 - A7-0127/2010)

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem za ti poročilo, kot sem se tudi dogovoril s poročevalcema v naših razpravah v Odboru za državljanske svoboščine.

Poročilo: Maria Badia i Cutchet (A7-0141/2010)

  Maria Badia i Cutchet (S&D), v pisni obliki. – (ES) Poročilo, za katerega upam, da bo pozitivno glasovala velika večina, predstavlja oceno napredka, doseženega v Evropi pri politikah izobraževanja in usposabljanja v obdobju 2007-2009. Poročilo prav tako obravnava izzive, ki so bili identificirani s pobudo „Nova znanja za nova delovna mesta“. Rezultat kaže, da je še vedno premalo usposabljanja naših mladih ljudi, tako z vidika priprave na nove sektorje gospodarstva, kot tudi z vidika zagotavljanja njihovih spretnosti, pridobljenih v kontekstu v katerem Evropa in svet postajata vse bolj odprta in vse bolj medsebojno odvisna. Strategija 2020 odraža pomembnost usposabljanja in izobraževanja za uspešno spopadanje z družbenimi in gospodarskimi izzivi, s katerimi se bomo soočili v naslednjem desetletju. V kontekstu gospodarske krize EU želim torej poudariti pomembnost ohranjanja proračunov za izobraževanje in usposabljanje na nacionalni ravni in na ravni Unije.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Podprl sem to poročilo, saj verjamem, da moramo izboljšati kakovost izobraževanja in usposabljanja v EU. Žal smernice, navedene v lizbonski strategiji ne bodo izvedene vse do konca leta 2010. Kljub napredku v zadnjih letih, številni evropski državljani še vedno niso dovolj usposobljeni, ena tretjina prebivalstva v Evropi pa ima zelo nizko raven izobrazbe. Prav tako zaskrbljujoče je dejstvo, da vse več mladih ljudi prehitro zapusti šolo in kasneje ne pridobi nobene izobrazbe. Zelo pomembno je začeti s čimprejšnjim izvajanjem politike, namenjene izboljšanju kakovosti izobraževanja in usposabljanja v državah članicah. Evropska komisija, države članice in delodajalci morajo tesno sodelovati z izvajalci izobraževanja in usposabljanja, da bi bilo mogoče zagotoviti višjo raven in širši obseg, ter tako zadovoljiti vedno večje potrebe v strokovnih sektorjih in na trgu dela.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za poročilo o izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, saj vključuje nekaj zelo pomembnih sklopov, za katere upam, da jih bo mogoče posebej uporabiti v okviru politik EU in da jih bodo države članice lahko v celoti izvajale.

Predvsem se sklicujem na točke glede poklicnega usposabljanja in povezavo med izobraževalnimi procesi in potrebami trga dela. S tega stališča, za prihodnost našega izobraževalnega sistema in našega gospodarskega modela, ki ga skoraj v celoti predstavljajo mala in srednje velika podjetja, upamo, da se bomo zavedli potrebe po krepitvi povezav med institucijami, predvsem institucijami za poklicno usposabljanje, in poslovnim svetom.

Zamisel o lajšanju vzpostavljanja oblik partnerstva med nacionalnimi in lokalnimi proizvodnimi podjetji na eni strani in med področjem usposabljanja na drugi, je nedvomno dobra: to bi šolam omogočilo, da postanejo uspešnejše pri usklajevanju programov usposabljanja z resničnimi lokalnimi potrebami in poslovnim svetom, ki se odražajo v teh potrebah, da ne omenjamo dejstva, da bi zamisel prav tako pomagala šolam pri premagovanju vedno prisotnih problemov iskanja ustreznih virov, s katerimi bi bilo mladim ljudem mogoče zagotoviti visoko kakovostno usposabljanje, ki ga lahko takoj uporabijo v poklicnem življenju.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, saj je sedaj ustrezen trenutek za pregled ciljev izobraževanja in usposabljanja, ki so določeni v lizbonski strategiji ter ocenjevanje, kaj na tem področju ni bilo uspešno. Veseli me, da je eden izmed najpomembnejših ciljev v novi strategiji Evropa 2020 izboljšati stopnjo izobrazbe, zmanjšati število ljudi, ki zaključijo šolanje brez izobrazbe in povečati število ljudi z višjo izobrazbo. Na koncu želim izpostaviti dejstvo, da izobraževalno okolje, zaradi hitrega razvoja informacijskih in novih tehnologij, postaja vse bolj zapleteno in raznoliko, hkrati pa se mora prilagoditi novim potrebam v spreminjajočem svetu. Zato je treba preoblikovati in izboljšati učni program v šolah in na univerzah ter pri tem upoštevati potrebe spreminjajočega trga. Drugič, pozivam k večjim naporom za povečanje pismenosti in spodbujanju poglabljanja veščin za ljudi iz prikrajšanih okolij. Eden izmed najpomembnejših ciljev tega programa je posodobitev poklicnega izobraževanja in usposabljanja (VET) ter visokošolskega izobraževanja. Povedano drugače, tesnejši stiki s poslovnim svetom so vse bolj potrebni in ključno je razviti nove, privlačnejše možnosti usposabljanja ter priložnosti za mobilnost študentov, ki sodelujejo v VET. Veseli me, da je Evropski parlament pomembno pozornost namenil dejstvu, da moramo spodbuditi vključevanje invalidnih oseb v področja izobraževanja in usposabljanja. Prav tako se strinjam, da moramo zagotoviti ustrezno financiranje ter tako zagotoviti vključevanje invalidov v področje izobraževanja.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kakovostno izobraževanje in usposabljanje sta nujna za osebnostni razvoj posameznika, enakost, boj proti socialni izključenosti in revščini ter za aktivno državljanstvo in socialno kohezijo. Pomembno je izboljšati kakovost izobraževanja in usposabljanja za vse študente, da bi tako dosegali boljše rezultate in bili bolje usposobljeni. To je edini način za izvedbo prenovljene socialne agende za priložnosti, dostop in solidarnost ter pomoč za ustvarjanje večjega števila in boljših delovnih mest. Mobilnost med višješolskimi institucijami, poslovnim svetom ter poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem mora biti spodbujana, da bi bilo mogoče spodbuditi na učence osredotočeno učenje in pridobivanje kompetenc, podjetništva, medkulturnega razumevanja, kritičnega mišljenja in ustvarjalnosti. Prav tako pozivam države članice, naj posodobijo program visokošolskega izobraževanja, predvsem pa uskladijo izobraževalne programe z zahtevami trga dela

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Politike izobraževanja in usposabljanja postajajo od sprejetja lizbonske strategije vse pomembnejše v Evropski uniji. Zato na splošno pozdravljam to poročilo, še posebej pa sporočilo Komisije „Ključne kompetence za spreminjajoči se svet“. Kljub temu sem zaskrbljen nad neusklajenostjo med stopnjami veščin, pridobljenih v šoli, in zahtevami na trgu dela v Evropski uniji.

Jasna zavezanost k strokovnemu usposabljanju in vseživljenjskemu učenju bo veliko prispevala k uspehu pobude „Nova znanja za nova delovna mesta“, kot tudi k razvoju medpredmetnih ključnih veščin, kot so digitalna pismenost, sposobnost učenja, socialne, državljanske, športne in umetniške kompetence, občutek za podjetništvo in kulturna ozaveščenost.

Da bi prihodnje generacije lahko premagale trenutno vrzel med pridobljenimi veščinami in potrebami trga, verjamem, da je zelo pomembno, da je predšolsko izobraževanje kar se da kakovostno ter tako služi kot instrument za zgodnjo pridobivanje ključnih veščin. Prav tako je ključnega pomena, da sta osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje bolj osredotočena na posebne veščine, kot je na primer obvladovanje tujih jezikov in prilagajanje na potrebe skupnosti, v katerih so šole. Prav tako je ključnega pomena višješolska izobrazba, ki je usklajena s potrebami trga dela, podjetij in družbo na splošno.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o ključnih kompetencah za spreminjajoči se svet: napredek pri izvajanju delovnega programa izobraževanja in usposabljanja za leto 2010. Kljub nekaterim izboljšavam, smo še vedno zelo oddaljeni od ciljev glede izobrazbe in usposabljanja, ki so določeni v lizbonski strategiji. To poročilo analizira, kaj je bilo narobe in predlaga izzive, ki jih moramo še premagati, kot so boljša povezanost med sistemi poučevanja, strokovnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker sem delal v vladi moje države na področju izobraževanja, se mi zdi obžalovanja vredno, da je nenehno napačno razvrščeno pri praktično vseh kazalnikih, ki se nanašajo na te teme. Bojim se, da je to v veliki meri posledica ideologije učenja, za katero se zdi, da je v sporočilu Komisije in resoluciji Parlamenta popolnoma spregledana: v teh dokumentih ni mogoče niti enkrat zaslediti besed „zasluga“, „strogost“, „prizadevanje“, „osredotočenje“ in „disciplina“, na besede „prenos znanja“ in „učenje na pamet“ pa štejejo kot manj pomembne, kot vprašanja „sposobnosti“ in „obnašanje“, ki temeljijo na „osnovnih kompetencah“.

Koristno bi bilo, če bi vlade prenehale skrbeti za statistike in se namesto tega spoprijele z bistvom problema ter pri tem opustile metode, ki vključujejo veliko govorjenja, kar razrešuje odgovornosti vseh ljudi, ki sodelujejo v izobraževalnem procesu, in statistično prikrivanje. Namesto tega morajo uvesti metode, osredotočene predvsem na znanstveno vsebino in kognitivne procese; na učinkovito učenje in poučevanje. Manj mora biti poudarka na navajanju skupnih stališč, ki so tako puhla, kot so dobronamerna. Glede na splošno pozitivno vsebino resolucije, bom glasoval zanjo, vendar ne brez navajanja globokega nestrinjanja s tem tolmačenjem, kakšen naj bi bil izobraževalni sistem.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glede na nikoli končan napredek znanosti in tehnologije in vse večjo vključevanje znanstvenega in tehničnega znanja v proizvodne procese, so vprašanja izobraževanja in usposabljanja seveda najbolj pomembna. Poročilo, ki ga obravnavamo, ravno v tem kontekstu navaja, da je „nujno treba uvesti politike, namenjene izboljšanju kakovosti izobraževanja in usposabljanja“; seveda se s tem strinjamo.

Vendar pa, če izrazim zaskrbljenost, poročilo ne omenja niti pomembnost državnih šol pri sledenju temu cilju, prav tako ne vsebuje referenc na posledice nezadostnih naložb v javne šole, ali onemogočanje dostopa do izobraževanja in usposabljanja številnim mladim ljudem; namesto tega vsebuje zmotne in dvoumne reference na krepitev „sodelovanja javnih in zasebnih sfer“ Bolonjski proces v zvezi z visokošolskim izobraževanjem ne podaja nobene rešitve glede potrebnega izboljšanja izobraževanja: ravno nasprotno, v državah, ko je Portugalska, je zadeve še poslabšal in ne le v državnem sistemu.

Izpostaviti in obsoditi moramo zagovarjanje „prožnosti“, kar sili mlade ljudi v negotova, začasna in slabo plačana dela. Prav tako se ne strinjamo z načelom prostovoljnega dela, kot nadomestila za plačano delo, kar še povečuje izkoriščanje mladih ljudi, ki skušajo vstopiti na področje dela.

  Emma McClarkin (ECR), v pisni obliki. – Skupaj s kolegi iz britanske konzervativne stranke se v veliki meri strinjamo s tem poročilom. Še naprej podpiramo poskuse za razvoj strategij vseživljenjskega učenja ter spodbujanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja (VET) in boljše vključevanje ključnih kompetenc, kot so učenje tujih jezikov, matematika in znanost. Prav tako verjamemo, da je najpomembnejši element, kako zagotoviti, da bodo trgi dela dovolj prožni, da bi lahko mladi ljudje dobili zaposlitev.

Ne moremo pa podpreti sklicevanja v tem poročilu, da so vsi priseljeni otroci deležni izobrazbe v svojem materinem jeziku. Prepričani smo, da bi to bilo izjemno neuporabno, drago in neučinkovito, predvsem v šolah, v katerih so otroci iz številnih jezikovnih okolij in bi le malo prispevalo k lažjem vključevanju priseljencev v lokalne skupnosti. Poleg tega je politika izobraževanja v pristojnosti posameznih držav in tako mora tudi ostati. Zato smo glasoval proti temu poročilu.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Po lizbonski strategiji 2000 so bile izvedene številne pobude, namenjene uresničevanju cilja Evropskega sveta, da bi Evropa „do 2010 postala najbolj konkurenčno in najbolj dinamično gospodarstvo na svetu, temelječe na znanju“. Zaveza izobraževanju in usposabljanju je ključnega pomena in mora vključevati izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževalnih sistemov v Evropi. Potrebna je zaveza za usposabljanje učiteljev in vzgojiteljev z zagotavljanjem dostopa do izobraževanja in usposabljanja vsem, da bi tako učni proces postal privlačnejši, z odpiranjem sistemov izobraževanja in usposabljanja preostalemu svetu in z zagovarjanjem močnejših povezav s poslovnim svetom. Standardizacija ciljev v okviru ključnih kompetenc je bila pomemben korak k uresničevanju ciljev, predlaganih za 2010, ki pa niso bili v celoti izpolnjeni. Z vidika pregleda in ocenjevanja do sedaj opravljenega dela postane ta dokument še pomembnejši, če nanj gledamo s stališča priprave strategij prilagajanja, da bi tako bilo mogoče doseči cilje, ki so bili prvotno predlagani za sektor izobraževanja, pri čemer pa je treba upoštevati nove predloge strateškega oblikovanja evropskega sodelovanja v tem sektorju: Usposabljanje in izobraževanje 2020.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Izobraževanje je pomembno, vendar dobra izobrazba in usposobljenost že nekaj časa nista več zagotovilo za zaposlitev, kaj šele za dobro delovno mesto. Namesto vlaganja denarja v ustrezne programe usposabljanja je načrt, kako spraviti slabo usposobljeno osebje v EU ob uporabi vseh oblik kartičnih rešitev, pri čemer so prehodni roki na trgu dela odpravljeni kot nepotrebni. Program usposabljanja v sklopu omenjenih osnovnih pogojev ni ustrezen, zato sem glasoval proti.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Zavedanje, da sta izobraževanje in usposabljanje ključna za družbo, temelječo na znanju in za gospodarstvo v prihodnje, ni več le mit. Te stvari predstavljajo osnovo naše družbe in podlago za našo prihodnost ter za prihodnost naslednjih generacij.

Če se želimo odzvati na izzive, s katerimi se mora soočiti Evropa, sta izobraževanje (predšolsko, osnovnošolsko, srednješolsko in visokošolsko) in kakovostno usposabljanje nepogrešljiva, tudi v strategiji EU 2020. Podpiram sistem komuniciranja, ki omenja različne izvedljive strategije, kot so podpora razvoju usposobljenosti učiteljev, posodabljanje ocenjevalnih metod in uvajanje novih načinov organiziranja učenja. Podpiram in čestitam poročevalki za dovzetnost, ki jo je pokazala pri pripravi poročila.

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem za poročilo o ključnih kompetencah za spreminjajoči se svet: napredek pri izvajanju delovnega programa izobraževanja in usposabljanja za leto 2010. Besedilo predstavlja globalen pristop k posodabljanju in prilagajanju izobraževanja sodobnim zahtevam. Ključne točke za izobraževalni sistem prihodnosti so identificiranje razlogov, ki so pripeljali do neuspeha cilja bolonjskega procesa konvergence visokošolskega izobraževanja med državami članicami, pomembnost prilagajanja izobraževalnih sistemov, z namenom pripraviti evropske družbe, da bi lahko izšle iz gospodarske krize in nadaljevale s trajnostno rastjo in pomembnostjo vnosa novih tehnologij v vse ravni izobraževanja. S tem namenom sem predložil spremembe, ki jih je sprejel Odbor za kulturo in izobraževanje.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Zelo me veseli, da smo danes sprejeli poročilo, ki ga je pripravila moja kolegica iz skupine S&D Maria Badia i Cutchet o zelo pomembnem vprašanju obravnavanja izobraževanja in usposabljanja kot ključne kompetence za spreminjajoči se svet.

  Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo in rada bi ponovila pomembnost osnovnih znanj in veščin, ki jih mora pridobiti vsak Evropejec. Število mladih ljudi, ki do 15 leta ne zna pravilno brati, se nenehno povečuje (21,3 % v 2000 in 24,1 % v 2006). S tem, ko se evropska strategija osredotoča na kakovostna delovna mesta in pametno gospodarstvo, bo ta vrzel v znanju delež prebivalstva še bolj pahnila na obrobje. Države članice morajo to prednostno nalogo pridobivanja osnovnih znanj in spretnosti (branjem pisanje, računanje) vključiti v svoje izobraževalne programe, še preden se njihovi učenci specializirajo. Učenje tujih jezikov je prav tako ključnega pomena. Kot učiteljica angleščine se tega še posebej zavedam. Dejstvo, da nekatere evropske države zaostajajo pri učenju tujih jezikov, zapira študentom mnoga vrata in to v času, ko delovna mesta postajajo vse bolj mednarodna. Za izobraževanje v Evropi velik izziv predstavlja prilagajanje izobraževalnih modelov novim poklicem zelenega gospodarstva ali digitalnega gospodarstva. Zaradi tega je pomoč vseživljenjskemu učenju ključna za poklicno pot, ki je prožna in prilagojena delovnim mestom prihodnosti.

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Z veseljem sem podprla poročilo o programu izobraževanja in usposabljanja za leto 2010, v upanju, da bodo njegove ideje hitro izvedene. Kot visokošolska učiteljica in profesorica z večletnimi izkušnjami, posebno pozornost namenjam potrebi po vzpostavitvi večje mobilnost med institucijami terciarnega izobraževanja, poslovnim svetom ter poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem.

Sodobno visokošolsko izobraževanje mora študente temeljito pripraviti na vstop na trg dela. Tako kot pravo znanje, tudi kompetence, kot so podjetništvo, medkulturnega razumevanja in ustvarjalnosti, postajajo vse bolj pomembne in imajo odločilno vlogo pri doseganju poklicnega uspeha, prav tako kot formalna izobrazba.

Zato je s tega vidika izobrazba zelo pomembna. Prav tako je ključnega pomena, da sprejmemo ukrepe za povečanje zastopanosti žensk v znanosti in znanstvenih raziskavah. Glede tega sem že povprašala Evropsko komisijo za mnenje in jo pozvala, da razmisli o možnosti vzpostavitve programov za zagotavljanje enakih možnosti za ženske v znanosti.

Ob upoštevanju zaskrbljujočih statistik o usposobljenosti Evropejcev – vključno z dejstvom, da 77 milijonov ljudi, ali skoraj ena tretjina evropskega prebivalstva med letom 25 in 64, nima formalne izobrazbe ali ima zelo nizko izobrazbo – menim, da je to poročilo zelo pomembno za spodbujanje znanosti in izboljšanje poklicne izobrazbe. V zvezi s tem pozivam države članice EU in Komisijo, da učinkovito uresničijo zamisli, ki izhajajo iz tega programa.

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Izobraževanje ima pomembne socialne funkcije, odpira vrata in zagotavlja možnosti za boljšo priložnost. Zato moramo po najboljših močeh pomagati pri izobraževanju mladih in sicer s pomočjo programov EU in subvencij, skupaj z nacionalnimi ukrepi. V dobi globalizacije, vse hujše konkurenčnosti in nenehnih sprememb, je pomembno sodelovati v vseživljenjskem učenju.

Zahvaljujoč izmenjavi študentov, kot je Erasmus, mladi ljudje ne poglabljajo znanja le na posebnih tematskih področjih, ampak širijo tudi svoja obzorja. Doživljanje novih kulturi in jezikov ter sklepanje mednarodnih kontaktov vodi v vzpostavljanje trdnejših povezav v Evropi in pomaga ustvarjati evropsko identiteto. Evropa si prizadeva, da bi bila v ospredju z vidika raziskav in razvoja, inovacij in novih tehnoloških rešitev, kar omogoča boljše upravljanje energetskih virov.

Naša upanja so povezana z mladimi ljudmi, zato moramo to skupino obravnavati prednostno. Mladi ljudje, ki so končali svoje univerzitetno izobraževanje, le s težavo vstopajo na trg dela, saj delodajalci pogostokrat poudarjajo strokovne izkušnje, ki pa jih mladi ljudje v tem življenjskem obdobju še nimajo. Zato moramo spodbujati dialog med univerzami in podjetji, prilagoditi smeri študijev potrebam trga dela in poudariti posredovanje in praktične izkušnje, s katerimi bo lažje najti delo.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Gospe in gospodje, zategovanje pasu v Evropi - v obliki bolečih in drastičnih ukrepov – že kaže svoje posledice. Žrtve in kompromisi so že postali del vsakodnevnega življenja v številnih sektorjih EU, vendar je pomembno (predvsem v času gospodarske recesije), da ne zanemarimo naših zavez na tako osnovnih področjih politike, kot je izobraževanje. Kot je pokazala zgodovina, je izobraževanje stvar, za katero se je vredno boriti – pa naj bo v prikritih podzemnih izobraževalnih institucijah Evrope, ki so jo zasedli nacisti, ali v uporniških „letečih univerzah“ v obdobju Stalina. Globalna gospodarska kriza nas sili, da se ponovno prilagodimo. Poklicno izobraževanje in usposabljanje se mora prilagoditi potrebam trga dela. Treba je izboljšati stopnjo pismenosti v Evropi, saj na tem področju Evropa močno zaostaja za Združenimi državami Amerike in Japonsko. To vrzel moramo zapreti. Ni pomembno le, da dvignemo stopnjo pismenosti, računanja in računalniške pismenosti med mladimi, ampak tudi med brezposelnimi odraslimi iz nižjih socialno-gospodarskih razredov. Vseživljenjsko učenje od zibelke do groba, kot tudi tako imenovani programi „za novo priložnost“ za odrasle z omejenimi sposobnosti, niso pomembni le za spodbujanje gospodarstva in trga dela, ampak tudi za socialno vključenosti in aktivno državljanstvo. Naša dolžnost je dvigniti raven kakovosti izobraževanja v Evropi in poskrbeti, da bo izobraževanje privlačnejše. Gre za dolgoročna prizadevanja, za katera se je vredno boriti.

Poročilo: Klaus-Heiner Lehne (A7-0135/2010)

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Upravljanje in vodenje komercialnih družb je področje, ki vzbuja nove pomisleke, predvsem v trenutni krizi, čeprav je bilo nenehno regulirano. V sklopu prizadevanj za zmanjšanje sistemskih tveganj moramo nujno poskrbeti, da bodo poslovodni delavci nosili odgovornost in tu se ne sklicujem le na upravnike. V primeru družb, ki poslujejo v strateških sektorjih, z velikim prometom ali pomembnim tržnim deležem, lahko finančni problemi, s katerimi se takšne družbe lahko soočajo, presežejo interese delničarjev in posežejo v področje „partnerjev“, povedano drugače, upnikov, zaposlenih, potrošnikov, ustrezne industrije ali države.

V teh razmerah sprememba, ki jo predlagam glede zagotavljanja, da bodo člani upravnega odbora prevzemali odgovornost in sicer z zahtevo, da je del članov tega organa strokovnjakov, prispeva k zmanjšanju sistemskih tveganj, saj trenutno ne zadostuje več dovolj biti predstavnik delničarjev, saj je, kot sem pokazal, korist za finančno zdravje in trajnost v nekaterih družbah pomembnejša od stroge koristi naložb v obliki lastniškega kapitala. Poleg tega je treba urejati elektronsko glasovanje, da bi tako bilo mogoče spodbuditi sodelovanje delničarja v teh družbah, ki se v mnogih primerih obnaša pasivno, kadar je delež kapitala v njegovi lasti premajhen.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vodenje podjetij in njihova etika predstavljata ključno vprašane, predvsem v trenutnih razmerah, ko številni delničarji zaradi kršitev nekaterih izmed teh načel beležijo izgube pri svojih naložbah. Dobri vodilni delavci, ki so odgovorni in katerih delovanje temelji na etiki, so osrednjega pomena za uravnovešen postopek sprejemanja odločitev, zaradi katerega podjetja postanejo konkurenčna. Ko govorimo o urejanju nekaterih etičnih praks, ne smemo pozabiti načela zasebne samostojnosti, prav tako pa ne smemo pozabiti, da mora obstajati meja, do katere je treba nekatere prakse urejati.

Prav tako se mi zdi bistvenega pomena, da delničarji bolj sodelujejo in prevzamejo več odgovornosti za zagotavljanje, da trg nagradi dobre upravnike, medtem ko so manj etični kaznovani, tako da njihove prakse ne škodijo pravicam delničarjev ali negativno vplivajo na celoten trg.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Trenutna finančna kriza je ponovno izpostavila, da moramo na odgovornejši način obravnavati deontološka vprašanja, ki se nanašajo na upravljanje podjetij. Vprašanja, ki se nanašajo na sisteme prejemkov in nadzor v zvezi s prejemki direktorjev in vodstvenih kadrov podjetij, ki kotirajo na borzi, morajo urejati etična in deontološka načela, ki ne dopuščajo takšnih razmer, kot smo jih bili nedavno priča, s podeljevanjem nagrad vodstvenim kadrom, ki so takoj nato objavile stečaj ali za katere se je izkazalo, da so v resnih težavah. EU mora imeti produktiven, socialni in okoljski model z dolgoročnimi napovedmi, ki spoštujejo interese vseh: družb, delničarjev in delavcev. Zato sem glasoval, tako kot sem.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Izražam podporo poročilu gospoda Lehneja. Nedavna finančna kriza je pokazala potrebo po analiziranju vprašanj, ki se nanašajo na plačne politike direktorjev družb. Strinjam se s poročevalcem glede metode, ki temelji na zavezujočih ukrepih, katerih namen je izogniti se okoliščinam, kjer variabilni del plače (bonus, delnice, itd.) spodbudijo naložbene politike, ki so preveč tvegane in preveč oddaljene od sanja resničnega gospodarstva.

Zato se zdi, da obstaja potreba po zakonodajnih ukrepih, s katerimi bi lahko rešili problem odstopanj med nacionalnimi predpisi, ki urejajo plačila za podjetja, predvsem v primerih čezmejnih združitev. V središče je treba nujno postaviti etična vprašanja, predvsem kadar govorimo o finančnem sektorju; ne samo z moralnega vidika, ampak predvsem s socialnega vidika. Da bi to lahko dosegli, moramo uvesti enotne in globalne smernice.

  Evelyn Regner (S&D), v pisni obliki. – (DE) Glasovala sem za samoiniciativno poročilo o deontoloških vprašanjih glede upravljanja družb, saj podpiram poziv Evropskega parlamenta k spodbujanju večjega števila imenovanj žensk na vodilne položaje in zahtevo Evropske komisije o pripravi predloga glede uvedbe sistema za njihovo zasedanje položajev v organih odločanja družb, položajev v drugih organih in položajev na splošno. Istočasno pa obžalujem dejstvo, da moja sprememba, s katero bi to postalo obvezno, ni bila vključena v končno resolucijo.

Želim si, da bi Evropski parlament postavil ambicioznejše zahteve. V zvezi s plačno politiko prav tako želim izpostaviti velike razlike, ki dejansko prevladujejo in izpostaviti, da je treba spoštovati in negovati načela, določena v evropskih direktivah o enaki plači in enakem obravnavanju žensk in moških. Zagovarjam, da ta temeljna načela postanejo obvezna v vseh državah članicah, prav tako pa verjamem, da je treba uvesti sistem sankcioniranja v primeru neskladnosti.

Poročilo: Georgios Papanikolaou (A7-0113/2010)

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Podprl sem poročilo gospoda Papanikolaouja, saj se zavedam, da so posledice gospodarske in finančne krize že dosegle in prizadele tkivo družbe, predvsem mlade Evropejce, s tem ko med njimi vladajo zaskrbljujoče stopnje brezposelnosti.

Zato verjamem, da so evropske ustanove dolžne pripraviti dobro opredeljeno strategijo, ki lahko kar najbolje izkoristi obstoječe programe usposabljanja in mobilnosti (kot so Comenius, Erasmus in Leonardo da Vinci) ter hkrati tudi poveča korelacijo med zagotavljanjem usposabljanja, kompetenc ter potrebami in zahtevami trga dela, da bi bilo mogoče varneje in bolj gladko izvesti potreben prehod med strokovnim in poklicnim usposabljanjem.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Strinjam se z resolucijo, saj ko danes oblikujemo politike, nosimo veliko odgovornost do mladih ljudi in prihodnjih generacij. Evropska unija ima pomembna orodja, povezana z mladinsko politiko, a jih morajo države članice v celoti izkoristiti, predstaviti in vključiti. Skrbi me vse večje število ljudi, ko so brezposelni, na delovnih mestih, za katere imajo previsoko izobrazbo ali pa njihova delovna mesta ne zagotavljajo varnosti, predvsem v trenutni gospodarski krizi. Zelo pomembno je zagotoviti, da bo v lizbonsko strategijo za obdobje po letu 2010 in v strategijo EU 2020 vključen mladinski vidik. Prav tako podpiram predlog, da se v načrtih za okrevanje, pripravljenih v okviru načrtov za obvladovanje gospodarske in finančne krize, oblikujejo ustrezni ukrepi, namenjeni mladim, s katerimi bo hkrati mogoče zagotoviti boljše vključevanje mladih na zaposlitveni trg.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Poročilo, za katerega sem glasovala, vsebuje zanimive opombe in priporočila glede razvoja konstruktivnih politik, s katerimi bo mogoče mladim v današnji družbi dati občutek odgovornosti.

Mladi, ki danes želijo uspeti na trgu dela in v družbi, so soočeni s številnimi izzivi. Strinjam se z osnovno predpostavko poročila: Parlament bi lahko bil koristen instrument pri izvajanju evropskih strategij za mlade, glede na njegove demokratične korenine in njegovo sposobnost, da zbere zahteve mladih na terenu in v državah članicah ter s tem opozori Evropo na njihove zahteve.

Tudi sama ponavljam, tako kot so prejšnji govorniki, pomembnost zagotavljanja, da izobraževanje odraža lokalne poslovne vzorce: le tako bomo lahko pomagali mladim danes in jutri, da bi lažje in z večjim zadovoljstvom vstopili na trg dela. Danes delovna mesta še vedno predstavljajo glavni problem za več milijonov mladih v Evropi, predvsem v času trenutne gospodarske krize, zaradi katere se je stopnja brezposelnosti mladih povečala na več kot 20 %.

Popolnoma se strinjam s poudarkom poročila na družbeni in človeški pomen sodelovanja mladih v prostovoljnem delu, kot del nudenja pomoči pri doseganju osebne in kolektivne rasti.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, saj sta priprava in izvajanje strategije EU za mlade zelo pomembna, predvsem v času, ko sta gospodarska in finančna kriza negativno vplivali na zaposlovanje mladih in še vedno ogrožata njihovo prihodnjo blaginjo. Ker mladi predstavljajo prihodnost Evrope, je naša dolžnost, da jim pomagamo tako, da izvedemo dobro pripravljene strategije za mlade. Zato morajo predvsem države članice varovati pravico vseh otrok in mladih do javne izobrazbe, prav tako pa morajo zagotoviti vsem enake možnosti za izobraževanje, ne glede na njihov družbeni položaj ali finančne razmere. Opozoriti želim na dejstvo, da je treba čim prej, kot je navedeno v novi strategiji Evropa 2020, izvesti ukrepe za zmanjšanje števila učencev, ki zapustijo šolo brez izobrazbe. Le z zagotavljanjem prožnejših pogojev za učenje za vse mlade ter zagotavljanjem pravice do učenja in izobraževanja za vse, bomo lahko ustvarili priložnosti za mlade, da vstopijo na trg dela. Prav tako želim poudariti, da je treba nujno pripraviti posebne smernice politike za izvedbo politike zaposlovanja in za boj proti brezposelnosti mladih. Zelo pomembno je spodbujati podjetništvo med mladimi in mladim zagotoviti prožnejše pogoje, da bodo lahko izkoristili mikrokredite in instrumente mikrofinanciranja.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Finančna kriza ima resne posledice na življenja mladih. Zato pozdravljam prenovljeno strategijo za mlade, ki postavlja dobrobit prihodnjih generacij na politično agendo. Ker je trikotnik znanja ključni element za rast in ustvarjanje delovnih mest, želim poudariti pomembnost zagotavljanja več možnosti za mlade pri izobraževanju in zaposlovanju z okrepljenim sodelovanjem med izobraževanjem, raziskavami in inovacijami. Poslanci v Evropskem parlamentu imajo ključno vlogo pri spodbujanju evropskih mladinskih politik v državah članicah. Opozoriti vas želim na problem predčasne opustitve šolanja in na potrebo zagotavljanja višjega odstotka mladih, ki dokončajo obvezno izobraževanje.

Tudi Evropski parlament ima ključno vlogo pri oblikovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju strategije za mlade. Za programe in sredstva Unije je ključnega pomena, da odražajo evropske ambicije za mlade in da so politike, programi in ukrepi EU usklajevanji, ob upoštevanju strategije EU za mlade.

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za, saj čeprav je strategija EU za mlade običajno obširen dokument, ki vključuje veliko področij, je treba nujno ponoviti, da morajo vsaka nova strategija postavljati izobraževanje v središče svojih ambicij in politike. V preteklosti bi takšna izobraževalna politika pravilno namenila poudarek potrebi po tem, da vsi učenci v EU dokončajo osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo. Sedaj smo končno prišli do točke, ko si lahko privoščimo, da pozornost namenimo ambicioznejšim ciljem. V zadnjih dveh desetletjih so bile upoštevane številne pobude, ki so bile namenjene temu, da bi se ljudje, ki prihajajo iz demografskih skupin, običajno nenaklonjenim univerzi, šolali v ustanovah na tretji stopnji izobrazbe. Nekatere izmed teh pobud so bile uspešnejše od drugih, vendar pa na splošno še naprej ostajajo iste socialne skupine, ki predstavljajo veliko večino študentov s tretjo stopnjo izobrazbe. Ne smemo dovoliti, da se to nadaljuje. Če se resnično želimo spopasti z revščino, ki je prisotna v EU, a je pogostokrat ne opazimo, moramo vzpostaviti učinkovit sistem, v katerem bodo na tretji stopnji izobraževanja resnično zastopani tudi manj naklonjeni deli družbe.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpiram poročilo gospoda Papanikolaouja o „Strategiji EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja“. Strinjam se s pozivom državam članicam, naj v celoti izvajajo določbe Lizbonske pogodbe na področju mladinske politike, kot so spodbujanje sodelovanja mladih v demokratičnem življenju, posebna pozornost do mladih športnikov in športnic ter pravno izvrševanje listine o temeljnih pravicah.

Poudariti želim, da programi Comenius, Erasmus in Leonardo da Vinci pomembno vplivajo na oblikovanje evropskih politik izobraževanja in usposabljanja. Pozivam Komisijo, da za prednostno nalogo postavi instrumente za izboljšanje izobraženosti mladih in povečanje priložnosti za delo, ter predvsem da razvije „prvo zaposlitev Erasmus“. Strinjam se z bojem proti uporabi drog, alkohola in tobaka ter drugih oblik zasvojenosti, vključno z igrami na srečo.

Poudariti želim, da je informiranje mladih o vprašanjih spolne vzgoje bistveno za zaščito njihovega zdravja. Izpostavil bi pomembnost prostovoljnih dejavnosti in, kot je portugalsko socialdemokratsko mladinsko gibanje (JSD) vedno zagovarjalo, zagotoviti mladim glavno odgovornost pri pripravi in izvajanju mladinskih politik na evropski, nacionalni in regionalni ravni.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Naložbe v mladinske politike so bistvene za prihodnost evropske družbe, zlasti v času, ko se delež mladih med celotnim prebivalstvom še naprej zmanjšuje. Pozdravljam sprejetje „strategije EU za mlade“, v kateri so bile prvič zbrane informacije o razmerah med mladimi v Evropi, kot tudi tri prednostne naloge za mlade, ki jih je določila Komisija.

Zagotavljanje več priložnosti za mlade v izobraževanju in zaposlovanju, izboljšanje dostopa in popolne udeležbe mladih v družbi ter spodbujanje socialne vključenosti in solidarnosti med družbo in mladimi, so temeljni cilji za učinkovito evropsko mladinsko politiko, ki lahko prispeva k razvoju evropske miselnosti. Obstoj različnih opredelitev „mladosti“ v različnih državah članicah, kot tudi dejstvo, da za mladinsko politiko velja načelo subsidiarnosti, kaže na težave, ki se pojavljajo pri učinkovitem izvajanju instrumentov mladinske politike. Za obnovljeno evropsko sodelovanje na področju mladih sta potrebni močna želja in velika zavezanost vlad, da bi tako bilo mogoče doseči konkretne rezultate, prav tako pa je pomembna tudi krepitev odprtega načina usklajevanja.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Podpiram poročilo o „Strategiji EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja“. Finančna kriza vsaj kratkoročno obremenjuje poklicno prihodnost več milijonov mladih v Evropski uniji, predvsem zaradi vse večjih težav pri vstopu na trg dela. Hitro moramo zagotoviti, da bodo ukrepi za usposabljanje zagotavljali boljšo skladnost med veščinami in potrebam trga dela, ter tako spodbudili samostojnost in gospodarsko neodvisnost mladih; drugače tvegamo, da bomo zapravili talent mladih.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) V času, ko Evropa preživlja največjo, najresnejšo gospodarsko in finančno krizo v zadnjih desetletjih, je ključnega pomena, da je evropska strategija za mlade, o kateri sedaj razpravljamo, osredotočena na probleme, ki so posledica krize in ki še posebej prizadeva mlade. Od teh problemov želimo izpostaviti visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi; težave pri vstopu na trg dela; nizke plače; neustreznost formalne izobrazbe v šolah in univerzah glede na potrebe poslovnega sveta; in težave pri usklajevanju začetka dela z družinskim življenjem, ki je vedno težavno.

To so pomisleki, ki morajo biti obravnavani v vseh evropskih strategijah za mlade. Iskati je treba – predvsem v kriznih razmerah – politike in strategije, ki Evropejcem omogočajo, da se hitreje in boljše prilagajajo na spremembe enaindvajsetega stoletja. Posebej želim izpostaviti pomembnost ukrepov, ki izobraževanju namenjajo ustrezno pozornost, tiste ukrepe, ki so namenjeni pridobivanju novih veščin in tiste, ki spodbujajo ustvarjalnost in podjetništvo. Verjamem, da če želimo uspešno uresničiti predlagane cilje, moramo nujno okrepiti sodelovanje med različnimi akterji, ki sodelujejo pri pripravi strategije za mlade.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zavezanost mladim se kaže skozi dober sistem izobraževanja, ki glavno pozornost namenja problemom zgodnje opustitve izobraževanja in pismenosti ter ki podpira enak dostop za vse mlade do visoko kakovostne izobrazbe in usposabljanja na vseh ravneh. Prav tako smo zagovarjali spodbujanje možnosti za vseživljenjsko učenje. Glede na visoko stopnjo brezposelnosti, ki vlada med mladimi v Evropi in ko obstaja večja verjetnost, da bodo mladi s slabo izobrazbo, brezposelni, je ključnega pomena zagotoviti, da bodo prejeli najboljše možno usposabljanje, ki jim bo zagotovilo hiter dostop in trajno udeležbo na trgu dela. Prva zaposlitev je zelo pomembna. Zato smo predlagali program „prva zaposlitev Erasmus“, ki je bil odobren; čakamo na Komisijo, da bo sledila temu predlogu. EU mora bolje obveščati, razvijati in uporabljati instrumente, ki so ji že na voljo. Mlade je treba pozvati, da bolj in ne manj sodelujejo pri oblikovanju družbe recikliranja in pri prizadevanjih v boju proti podnebnim spremembam, kjer so že zdaj veliko prispevali.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Prepričani smo, da to poročilo zavzema pravo stališče pri obravnavanju problemov mladih in sicer kot nekaj, kar vpliva na številne družbene skupine. S tem identificira posebne probleme na številnih področjih: izobraževanje in usposabljanje; zaposlovanje, zdravje; dobrobit in okolje; kultura; in druge. Ti problemi med drugim vključujejo: opustitev izobraževanja; negotova delovna mesta; neplačana delovna mesta; beg možganov; degradacija okolja; odvisnost od drog; in socialna izključenost.

Čeprav poročevalec podaja nekaj predlogov za reševanje teh problemov, ki se nam zdijo pošteni in zaslužijo našo podporo, obstajajo tudi takšni, ki so več kot očitno neustrezni; nekateri so celo dvoumni, medtem ko so spet drugi kontradiktorni. Ne moremo sprejeti na primer, da lahko strategija Evropa 2020, ki je „bolj osredotočena na mlade“, sprejme negotovo ali začasno zaposlovanje, kot „strateške“ rešitve za mlade; oba ta koncepta sta predstavljena v prej omenjeni strategiji, kar prav tako zagovarja konkurenčnost kot morebiten način za izhod iz krize.

Kot na drugih področjih, je tudi tu potrebna uskladitev, dosežena s pomočjo socialnega napredka, ne pa da na koncu vsi končamo z enakim, nizkim življenjskim standardom. Nekatere države – vključno s Portugalsko – so v svoje ustave vključile širok obseg pravic mladih; pomembno je, da se te pravice izvajajo, ne pa omejujejo.

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Brezposelnost, začasno delo, delovne prakse. Kakšne možnosti čakajo mlajšo generacijo? Kakšna pričakovanja v življenju? Kako se počutijo, ko so prisiljeni ostati doma, kjer jih podpirajo starši, ne da bi sploh lahko razmišljali o svoji družini? Zaposleni začasno, pogostokrat ne prejmejo plačila, pogostokrat pa so na delovnih mestih, ki so veliko pod njihovo stopnjo izobrazbe. Nobenih možnosti za pokojnino. Kaj lahko pričakujejo od prihodnosti?

Gospa predsednica, gospe in gospodje, ravno mladi nosijo breme te krize.

So razočarani in razburjeni nad možnostjo, da bodo izključeni iz trga dela. Nobenega smisla se nima skrivati za dobrimi namerami in obljubami. Mladi zahtevajo dejstva. Naša odgovornost pa je, da jim zagotovimo prave odgovore.

Moramo vlagati, moramo zagotoviti gotovost, ponuditi priložnosti. Svet dela se spreminja in vzpostaviti moramo pogoje, pri katerih se bodo mladi prvi prilagodili na te spremembe, kar najbolje izkoristili novo tehnologijo in bodo deležni izobraževanja, ki bo ustrezalo novim potrebam.

Podvojiti moramo napore; mlade moramo postaviti v središče naših evropskih politik. Če ni prihodnosti za mlade, ni prihodnosti za celotno družbo.

  Tunne Kelam (PPE), v pisni obliki. – Glasoval sem za poročilo o novi strategiji za mlade, saj verjamem, da mladi predstavljajo prihodnost Evrope. Sedaj moramo ukrepati in zagotoviti, da bodo mladi kar najbolje pripravljeni na življenje, ki jih čaka in kar najbolje opremljeni za soočanje z izzivi.

Pozivam države članice, da resno obravnavajo novo strategijo za mlade in hitro izvedejo predlagane ukrepe. Strategija za mlade mora prispevati k osebnemu in poklicnemu razvoju vsakega mladega človeka v Evropi, s tem ko jim zagotavlja načine za učenje doma in v tujini, skozi formalno, neformalno učenje. Strategija mora mladim zagotavljati večje pristojnosti in povečati njihovo sodelovanje v družbi.

Nobena politika ne more resnično delovati brez medsektorskega izvajanja. Vsi ustrezni akterji v sektorjih morajo sodelovati, da bi pripomogli k uspehu strategije. Čeprav se v Evropi mladinska politika izvaja na nacionalni ravni, se moramo učiti drug od drugega in biti za vzor. Ključni korak za približevanje našim mladim državljanom je javno objavljanje nacionalnih poročil, prav tako pa tudi obojestransko učenje s pomočjo najboljših praks in morebitnih izzivov.

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. – (RO) Globalna gospodarska kriza je le eden izmed dejavnikov, ki prispevajo k spreminjajo navad in življenjskih razmer mladih v Evropi. To mora sprožiti alarm tako v državah članicah, kot tudi v celotni Evropski uniji.

V Evropi smo že nekaj časa priče staranju prebivalstva, skupaj z dramatičnimi posledicami, ki jih to ima za naša gospodarstva in sisteme socialnega varstva. Skrb vzbujajoče je, da se mladi vse kasneje poročajo ter imajo zelo pozno in vedno manj otrok. Istočasno jim niso zagotovljeni ustrezni pogoji za razvoj njihovih veščin in aktivno sodelovanje v družbi.

Izobraževanje, zaposlovanje, socialna vključenost in zdravje predstavljajo glavne skrbi mladih generacij, vendar pa predstavljajo izzive tudi za države članice. Prav zaradi tega sem glasoval za osnutek poročila, ki ga je pripravil gospod Papanikolaou. Trdno sem prepričan, da bodo spremembe, ki smo jih predlagali, pomembno prispevale k pripravi politik, namenjenih mladim, da bodo tako lahko neodvisno sprejemali odločitve in da bodo podprte njihove osebne pobude, enak dostop do izobraževanja za prikrajšane mlade in kasneje njihova vključenost na trg dela.

Verjamem, da je partnerstvo z mediji javnega obveščanja, namenjeno krepitvi profila evropskih programov in projektov za mlade, ključni dejavnik, ki nam bo pomagal uresničiti te cilje.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Strategija EU za mlade postaja vse pomembnejša in je nanjo treba gledati, kot na eno izmed prednostnih nalog politike EU, glede na to, da mladi predstavljajo 20 % celotnega prebivalstva. Cilji so jasni in opredeljeni in se nanašajo na tako pomembna področja, kot sta ustvarjanje več zaposlitvenih priložnosti ali spodbujanje mladih, da aktivneje sodelujejo v družbi. Mladi so ena izmed najranljivejših skupin v razmerah gospodarske in finančne krize, s katero se trenutno soočamo, skupaj s problemom staranja. Zato zagovarjam še večjo zavezanost mladinskim politikam na ravni EU. Zato sem glasoval, tako kot sem.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Trenutna kriza je še posebej prizadela mlade. Ob vse večji brezposelnosti mladih je pomembno, da izboljšamo možnosti za izobraževanje. Medtem, ko se na ravni EU še vedno pogovarjamo o spodbujanju, države članice že manjšajo izdatke pri financiranju univerz.

Če mladim res želimo pomagati, se moramo lotiti pojava „večnih pripravnikov“. Ti ukrepi so v najboljšem primeru namera, vendar pa glede na razmere v tem času krize, vsekakor ne zadostujejo, da bi lahko z njimi dejansko kaj dosegli. Zato sem se vzdržal glasovanja.

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za ta dokument, saj sem tudi sama del te mlajše generacije, ki oblikuje prihodnost EU in skrbi me takšna prihodnost, ki jo lahko pričakujem skupaj z ostalimi ljudmi moje generacije. Trenutno brezposelnost predstavlja enega izmed glavnih problemov, s katerimi se mladi soočajo v moji državi Litvi in drugih državah članicah EU, prav tako pa smo se že začeli sklicevati na današnje mlade, kot na izgubljeno generacijo tega obdobja. Drug problem predstavlja neskladnost izobraževalnega sistema s potrebami trga dela. Čeprav se strinjamo s sporočilom Komisije o strategiji EU za mlade, me skrbi, da tako, kot številne druge strategije, ki smo jih sprejeli, tudi ta ne bo nič več, kot le za uho prijetne izjave na papirju. Evropski parlament in ostale institucije EU, države članice moramo razumeti, da če danes ne bomo poskrbeli za mlade, se lahko zgodi, da nobena druga naša strategija, vključno z EU 2020, ne bo nikoli izvedena, saj ne bo nikogar več, da bi jo izvajal. Zato pozivam Komisijo, druge pristojne institucije in države članice, da kar se da hitro ukrepajo in poskrbijo, da bi ta strategija resnično zaživela.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta št. A7-0113/2010 glede poročila o „strategiji EU za mlade – vlaganje v mlade ter krepitev njihove vloge in položaja“ (2009/2159(INI)), saj je danes priprava strategije za mlade izjemno pomembna. Mladi del evropske družbe se sooča s številnimi izzivi, ki jih bo treba rešiti v bližnji prihodnosti. Gospodarska kriza in staranje družbe sta nedvomno pomembni in nujni vprašanje in ravno ti dve vprašanji najbolj skrbita tiste, ki bodo gradili prihodnost. Morali bi in dejansko moramo vzpostaviti enake možnosti in enak dostop za vse tiste, ki bodo čez nekaj let začeli s svojim odraslim življenjem, pa tudi za tiste, ki so s svojim odraslim življenjem začeli danes. Žal je veliko mladih in nadarjenih ljudi, ki so bili zaradi različnih razlogov zanemarjeni. Dati jim moramo še eno priložnost. Za gladek prehod na trg dela so ključnega pomena ukrepi, kot je finančna podpora za ljudi, ki so dokončani univerzitetno izobrazbo. Žal je stopnja brezposelnosti med mladimi visoka, prav tako pa ostajajo neenakosti na trgu dela. Vsekakor obstajajo še drugi problemi in ne samo tisti, ki sem jih navedel. Zato se popolnoma strinjam s poročevalcem, da „trenutno poročilo predstavlja dodaten korak k nenehnemu prizadevanju. Prizadevanju, ki je naša dolžnost. Neminljiva dolžnost do prihodnjih generacij.“ To se danes od nas pričakuje in to moramo danes tudi storiti.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Strinjam se s stališči, ki jih je izrazil gospod Papanikolaou. Priprava nove strategije EU za mlade je ključnega pomena. Glavni namen nove strategije za mlade mora biti učinkovitejša uporaba obstoječih instrumentov in spodbujanje znanja. Napredek je mogoč, če pozovemo vlade, da bolje sodelujejo pri tem vprašanju, ne glede na obstoječe razlike med nacionalnimi politikami, ki se nanašajo na mlade.

To je ključen dejavnik, ko govorimo o zagotavljanju spodbudne prihodnosti za prihodnje generacije evropskih državljanov. Gospodarska kriza močno vpliva na mlade in ogroža njihovo prihodnjo blaginjo. Na njihovo prihodnost bo močno vplivalo tudi starajoče se prebivalstvo. Glede na številne pritiske, ki so jim izpostavljeni mladi, je naša izhajajoča dolžnost, da jih podpremo z učinkovito strategijo za mlade, dejstvo, da za politike, ki so naklonjene mladim, velja načelo subsidiarnosti in dejstvo, da je sodelovanje držav članic na tem področju prostovoljno, sta ključnega pomena, da nova strategija odpravlja šibke točke prejšnje strategije in zagotavlja konkretne rezultate.

  Ioan Mircea Paşcu (S&D), v pisni obliki. – Izobraževanje mladih ljudi je ključna naloga, saj če bo prišlo do napak in ne bodo pravočasno odpravljene, bodo vplivale na celotne generacije, prav tako pa se lahko zgodi, da se bodo ponavljale in s tem povzročile še dodatno poslabšanje. Težava z našimi „strategijami“ je v tem, da ko so izdelane, postanemo obsedeni z izvajanjem, pri tem pa zanemarjamo potrebo po rednem pregledu in prilagajanju teh strategij.

Trenutna strategija za mlade, izdelana pred trenutno krizo, se že sooča s številnimi izzivi: kako zaščititi mlade pred negativnim psihološkim vplivom trenutne krize; kako jih pripraviti na jutrišnji svet, ne na današnji; kako zagotoviti enake možnost za izobraževanje, ne glede na dohodek; kako ločiti „mobilnost“ od „bega možganov“; in kako uravnovesiti „virtualno povezovanje“ preko interneta z dejanskim povezovanjem in kolektivnim duhom prek kolektivnega delovanja.

Gre za „strateške“ izzive, za katere so potrebni „strateški“ ukrepi s strani nosilcev odločanja v vseh državah EU.

  Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo, saj je njegov cilj spodbujati aktivno državljanstvo, socialno vključenost in solidarnost vseh mladih. V zvezi z mladinsko politiko, ki jo ureja subsidiarnost, moramo spodbujati države članice, da opredelijo skupne cilje in agende ter izboljšajo sodelovanje in izmenjavo dobrih praks. Gre za nujno zadevo, saj vemo, da v Evropi 1 od 4 petnajst letnikov ne zna ustrezno brati. Ko obravnavamo proračun 2011, sem zaskrbljena zaradi vrzeli med ambicijami poročila, o katerem smo pravkar glasovali, in 3,4 % zmanjšanjem proračuna za program „mladi v akciji“. Zakaj zmanjševati sredstva za program, ki je namenjen natanko razvoju občutka državljanstva, solidarnosti in strpnosti med mladimi Evropejci? Zato upam, da bo strategija 2020, ki temelji na pametnem, trajnostnem in vključevalnem gospodarstvu, pripeljala do ambicioznih finančnih zavez za izobraževanje in usposabljanje mladih, saj je v času sistemske krize srednjeročno preživetje EU odvisno od mladih, ki so izobraženi in sodelujejo v evropskem projektu.

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Strategijo EU za mlade sem podprla popolnoma prepričana in z gotovostjo, da bo uspešna. Gre za eno izmed ključnih področji dela Odbora za kulturo in izobraževanje, v katerem sodelujem. Nujno moramo izboljšati razmere mladih ter njihove možnosti za izobraževanje in poklicno usposabljanje. V zvezi s tem so ključne tri zadeve.

1. Mladi v EU, pa tudi na Poljskem, dobro izkoriščajo programe EU, kot so Comenius, Erasmus in Leonardo da Vinci. Zato je zelo pomembno, da povečamo sredstva za te programe in jih obravnavamo kot podlago za razvoj večletne strategije EU za mlade. V prihodnje morajo biti ti progami deležji večje finančne podpore. Naložbe v izobraževanje mladih predstavljajo najboljšo možno porabo proračuna EU. Prav tako pozivam k izboljšanju in širšemu izvajanju programa Erasmus Mundus;

2. Kot socialdemokratka prav tako poudarjam potrebo po zagotovitvi enakih možnosti za mlade pri dostopu do izobraževanja. Ključnega pomena je, da zagotovimo finančno pomoč tistim, ki si ne morejo privoščiti popolnega terciarnega izobraževanja. Prav tako je pomembno, da pomagamo mladim tako, da jim olajšamo dostop do trga dela.

3. Glede na uveljavitev Lizbonske pogodbe želim opozoriti na dolžnost držav članic pri izvajanju strategije, ki vključuje spodbujanje mladih k sodelovanju v demokratičnem življenju, posebno pozornost do mladih športnikov in športnic ter pravno izvrševanje listine o temeljnih pravicah.

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Poročilo, ki ga je sprejel Evropski parlament, je temeljita analiza večrazsežnostnega vprašanja mladih – vprašanje, za katerega se včasih zdi, da je premalo obravnavan ali odrinjeno v ozadje. Današnji mladi bodo ustvarili Evropo prihodnosti, zato moramo zagotoviti, da se ustrezno razvijejo, prav tako pa jim moramo pomagati pri kar najboljši izrabi možnosti, ki jih ponuja Unija. Mladi predstavljajo posebno vrsto dodane vrednosti – uvajajo svežino in inovativnost in lahko poskrbijo, da bo socialna vizija Evrope postala realnost, temelječa na strpnosti, raznolikosti in enakosti. Vprašanje mladih postane še pomembnejše v kontekstu trenutnih razmer – gospodarska kriza in demografski dejavniki v Evropi.

Mladi so ranljivejši na negativne vplive, ki jih prinašajo trenutne gospodarske razmere. Brezposelnost v tej skupini je skoraj dvakrat višja od celotne stopnje, finančne razmere, s katerimi se soočajo mladi, pa jih pogostokrat silijo, da opustijo izobraževanje, kar lahko vodi v revščino in izključenost.

Ob upoštevanju staranja prebivalstva, moramo poiskati instrumente, s katerimi bomo spodbudili mlade, da ustvarijo družine. To odločitev pogostokrat odlagajo zaradi neugodnih finančnih razmer, problemov pri iskanju zaposlitve ali potrebe po usklajevanju poklicnega z družinskim življenjem. Biti moramo konkretnejši in jasnejši pri vprašanju organiziranja in strukturah sodelovanja na področju mladih. Vprašanje mladih je zahtevno in ga je treba vključiti v številna področja politike.

  Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE), v pisni obliki. – (PL) Danes sprejeta resolucija, ki se nanaša na sporočilo Komisije o „strategiji EU za mlade“, nas usmerja v pravo smer na podlagi celostnega pristopa k problemom in potrebam mladih. Pričakujemo, da bo z upoštevanjem interesov mladih in prihodnjih generacij pri oblikovanju strategij politike na vseh političnih ravneh, mogoče zagotoviti učinkovito in gospodarno resolucijo o najbolj perečih vprašanjih. Še vedno prisotna visoka stopnja brezposelnosti v tej družbeni skupini kaže na primer na pomanjkanje strukturnih rešitev, kot so napake v izobraževalnih sistemih, v katerih se mladi izobražujejo ločeno od potreb trga dela.

Spodbujati moramo mlade, da aktivno sodelujejo v družbi, da so politično aktivni in jih spodbujati k podjetništvu. Vzpostaviti moramo pogoje, ki jim bodo omogočali ustvarjalnost na vseh področjih kulture in bodo spodbudili njihovo zanimanje za umetnost, znanost in nove tehnologije. Na drugi strani pa moramo mlade zaščititi pred diskriminacijo in izvajati kampanje, ki zagovarjajo okolju naklonjene zamisli, pri tem pa ne smemo pozabiti na boj proti zlorabam drog in drugim odvisnostim, za katere so mladi še posebej ranljivi. Zato sem danes z veseljem sprejela resolucijo, ki jo je pripravil gospod Papanikolaou.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) 96 milijonov Evropejcev, starih od 15 do 29 let, predstavlja približno 20 % prebivalstva Evropske unije. Stopnja brezposelnosti med mladimi je na začetku leta zaradi gospodarske krize dosegla 20 %, medtem ko je stopnja opustitve šolanja dosegla 17 %, vse to pa je še posebej prizadelo mlade na podeželju. Poleg tega pa mladi vse pogosteje prejemajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kar zmanjšuje njihove možnosti za finančno stabilnost in nakup stanovanja. Mladi ljudje predstavljajo našo prihodnost, zato bi jih morali močneje vključit v postopek sprejemanja odločitev na Evropski ravni. Ravno oni bi morali načrtovati skupaj z nami, prispevati k razvoju družbe, v kateri živimo. Pozivam Komisijo in države članice, da hitro sprejmejo posebno strategijo in ukrepe, s katerimi bodo lahko zagotovile večjo vključenost mladih v družbi. Ti ukrepi morajo vsebovati naslednje cilje: zagotavljanje nediskriminatornega dostopa do izobraževanja, ki omogoča mladim osvojiti veščine, potrebne za pridobitev zaposlitve, ki jim bo omogočila dostojno življenje, zagotavljanje dostopnih storitev otroškega varstva za lažje uravnavanje dela-življenja, zagotavljanje pomoči mladim pri vstopanju na trg dela in zagotavljanje socialnih stanovanj za mlade.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Globalna gospodarska kriza nas je vse močno prizadela. Najbolj žalostno je dejstvo, da so najhujši udarec doživeli tisti, od katerih je odvisna prihodnost. Zaradi Finančnega cunamija v zadnjih dveh letih je večina mladih brezposelnih ali podzaposlenih. Na podlagi tega poročila se je stopnja brezposelnosti med mladimi v večini držav članic EU skoraj podvojila v primerjavi s stopnjo brezposelnosti med z aktivnim prebivalstvom. Sedaj imamo možnost, da to krizo spremenimo v priložnost. To dolgujemo prihodnji generaciji Evropejcev.

V moji državi, Litvi, prav tako pa tudi v večini njenih sosed, je pomembno, da zaustavimo vse večji beg možganov usposobljenih delavcev. Kot nakazuje ime poročila, lahko to dosežemo z naložbami in zagotavljanjem možnosti. Izobrazba in zaposlovanje sta ključni področji z vidika naložb. Spodbuditi moramo lažji prehod med izobraževanjem in trgom dela. Vendar pa bo vpliv teh ključnih naložb omejen, če ne bomo našim mladim zagotovili možnosti. Mlade moramo spodbujati, da postanejo aktivnejši tako v družbi, kot tudi v politiki. Volilna udeležba med mladimi je v vzhodni Evropi zelo nizka. Zato moramo ponovno oživiti njihovo zanimanje za politični proces.

Civilna družba in ustrezne nevladne organizacije lahko podprejo interese EU, na primer projekt „moj glas“, pri katerem so se uporabljale napredne internetne tehnologije, je prispeval k politični ozaveščenosti mladih. Poleg tega moramo začeti s konstruktivnim dialogom z mladimi in mladinskimi organizacijami v Evropi, brez nepotrebne birokracije ali tehničnega žargona.

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Podprl sem poročilo o evropski strategiji za mlade, saj verjamem, da bo v prihodnjih letih ključnega pomena za mlade pri iskanju zaposlitve za nedoločen čas. Ker je 5,5 milijona Evropejcev, mlajših od 25 let, brez dela, je jasno, da potrebujemo učinkovito strategijo za boj proti temu problemu.

Problem brezposelnosti mladih ni le posledica gospodarske krize; delodajalci iščejo ljudi s strokovnim znanjem. Popolnoma se strinjam s predlogom, da mora biti višje in visokošolsko izobraževanje učinkoviteje povezano s trgom dela. Sodelovanje med državami članicami je ključno za reševanje problema brezposelnosti mladih, ki lahko ima visoke družbene in gospodarske stroške.

Priporočilo za drugo obravnavo: Astrid Lulling (A7-0146/2010)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Pomembno je bilo okrepiti zaščito samozaposlenih žensk. Poročilo gospe Lulling o enakem obravnavanju moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, predstavlja korak v to smer. Zagotavlja 14 tedenski porodniški dopust in socialno varnost za pomagajoče zakonce, kar prej ni bilo zagotovljeno. Evropski parlament ponovno zagotavlja zaščito žensk na delovnem mestu. Ker je takšno tudi moje stališče, sem glasovala za to poročilo.

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ob upoštevanju potrebe po razveljavitvi Direktive št. 86/613/EGS o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, ta predlagana sprememba predstavlja znaten korak naprej, tudi za položaj zakoncev samozaposlenih delavcev.

V zvezi s socialno zaščito se predlaga, da tam, kjer obstaja sistem socialne zaščite za samozaposlene delavce, države članice izvedejo potrebne ukrepe, da tudi zakoncem zagotovijo ugodnosti socialne zaščite v skladu z nacionalnim pravom. Čeprav socialna zaščita zakoncev ni obvezna, ta predlog predstavlja pomemben korak, saj v številnih državah članicah zakonci niso upravičeni do nobene socialne zaščite, obvezne ali prostovoljne.

Ta predlog vsebuje določbo za zaščito med nosečnostjo, čeprav ne za zakonce, ki pomagajo samozaposlenim osebam, v skladu s katero imajo toliko porodniškega dopusta, kot delavci, ki prejemajo plačo. Vendar pa bodo imeli pravico do ustreznega plačila, ki jim bo omogočilo, da prenehajo opravljati svoje dejavnosti za vsaj 14 tednov in/ali da zahtevajo začasno nadomestilo. Zaradi prej navedenih razlogov sem glasovala za ta predlog.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Da bi bilo mogoče premagati gospodarsko recesijo, je zelo pomembno vlagati v kader in socialno infrastrukturo, ter tako moškim in ženskam zagotoviti pogoje, pod katerimi bodo lahko izkoristili vse možnosti, ki so jim na voljo. Evropska unija se je sedaj približala cilju lizbonske strategije o doseganju 60 % stopnje zaposlenosti za ženske do 2010, vendar pa je zaposlenost žensk v državah članicah zelo neenakomerna. Zato morajo Komisija in države članice izvesti učinkovite ukrepe za čimprejšnje izvajanje direktive o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost. Vprašanje zaščite med nosečnostjo za samozaposlene ženske in zakonce, ki jim pomagajo, ali zakonite partnerje, je zelo pomembno. Treba se je zavedati, da jim moramo zagotoviti olajšave, s katerimi bodo lahko prekinili z delom tako dolgo, da bodo varne med nosečnostjo in si bodo fizično opomogle po normalni nosečnosti, ter da bo ženskam odobreno nadomestilo za materinstvo ustrezno. Zato se še posebej strinjam z mnenjem poročevalke o predlogih pri tej drugi obravnavi direktive. V posvetovanjih Komisije o novi strategiji 2020 se premalo pozornosti namenja vprašanju enakosti spolov. Vprašanja, ki so povezana z enakostjo spolov, moramo okrepiti in jih vključiti v novo strategijo.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam sprejetje te direktive, ki v državah članicah vzpostavlja okvir za izvajanje načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, ali ki prispevajo k izvajanju takšne dejavnosti. Zmanjšan delež samozaposlenih žensk predstavlja neenakost, saj se zdi, da družinske odgovornosti negativno vplivajo na podjetništvo žensk v primerjavi z moškimi. Glede sodelovanja zakoncev, pomanjkanje socialne varnosti in nepriznavanje njihovega prispevka k družinskemu podjetju, nekaterim podjetjem zagotavlja nepošteno konkurenčno prednost in bi ta pobuda jamčila enake pogoje v Evropi. Nujno moramo sprejeti ukrepe za odpravo razlik med spoloma v podjetništvu, saj bo tako mogoče bolje usklajevati zasebno in poklicno življenje. Države članice pozivam, naj dejansko zagotovijo polno enakost moških in žensk v poklicnem življenju, da bi tako spodbujale podjetniške pobude med ženskami.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Direktiva z decembra 1986 se je izkazala za neučinkovito, saj je glede na poročila o uresničevanju dala precej nezadovoljive rezultate. Zato je nujno, da še naprej krepimo zaščito materinstva za samozaposlene ženske in zagotavljamo enako obravnavo žensk, ki delajo zase, vključno z zakonci, ki jim pomagajo.

V Evropi je 16 % aktivnega prebivalstva samozaposlenega, od tega je le ena tretjina žensk. Ta številka je nedvomno posledica številnih ovir, s katerimi se srečujejo poslovne ženske, nenazadnje tudi z vidika usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Čeprav direktiva iz leta 1986 ni uresničila ciljev, tudi trenutni predlog ni preveč ambiciozen.

Obžalovanja vredno je, da je bil potencial te direktive zmanjšan, da bi bilo mogoče v Svetu doseči politični kompromis. Kljub temu pa lahko nanjo gledamo kot na prvi korak k izboljšanju trenutnih razmer v zvezi s socialno zaščito samozaposlenih delavk in zakoncev, ki jim pomagajo. Določene so bile minimalne stopnje, v skladu s katerimi bo na ravni Unije prvič priznana pravica do nadomestila za čas porodniškega dopusta in bo tako mogoče prekiniti delo za vsaj 14 tednov.

  Anna Maria Corazza Bildt, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark, Anna Ibrisagic in Alf Svensson (PPE), v pisni obliki. – (SV) Švedska delegacija v skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) je včeraj (18. maja 2010) glasovala proti priporočilu za drugo obravnavo skupnega stališča Sveta v prvi obravnavi za sprejetje Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive 86/613/EGS (A7-0146/2010). Ključnega pomena je, da države članice s sodelovanjem zagotovijo enako obravnavanje moških in žensk, tako da bi več žensk bilo samozaposlenih. Na drugi stani pa menimo, da ni naloga EU, da sprejema odločitve o politiki enakosti spolov, ki imajo daljnosežen vpliv na javne finance držav članic. O tem se morajo odločati države članice same. Poleg tega ne verjamemo, da so ženske in moški obravnavani enako, če so ugodnosti in porodniški dopust zagotovljeni le samozaposlenim ženskam (ne pa tudi moškim), ko postanejo starši. Izpostaviti želimo dejstvo, da večja enakost v EU predstavlja enega izmed glavnih izzivov in enega izmed izzivov, pri katerem je Švedska lahko za vzor drugim državam članicam v Uniji. V času trenutne gospodarske krize je izjemno pomembno, da so samozaposleni deležni podpore in spodbude.

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Več kot dve leti je že minilo od takrat, ko smo obravnavali poročilo o razmerah žensk na podeželju in smo pozvali k izvedbi potrebnih posodobitev zakonodaje o socialni zaščiti. Svet pa bo sedaj predložil novo vrsto direktive, katere področje uporabe je omejeno le na kmetijstvo. Mislim, da ni nobenega razloga za takšno omejitev. Razmere žensk na podeželju so zelo težke, predvsem v novih državah članicah in s tem se moramo nenehno in aktivno ukvarjati. Vendar pa, ko govorimo o samozaposlovanju, ne smemo spregledati tistih, ki imajo redno zaposlitev v domači obrti, trgovini, malih in srednje velikih podjetjih ter v svobodnih poklicih.

Poleg tega menim, da se je treba izogniti tistim določbam, ki jih je predlagal Svet, ki bi državam članicam omogočale, da omejijo dostop do programov socialne zaščite. Direktiva, v skladu z načeli sorazmernosti in subsidiarnosti, v spremenjeni obliki, ki jo predlaga Parlament, zagotavlja potreben okvir, s katerim bo mogoče zmanjšati odstopanja med samozaposlenimi moškimi in ženskami. S tega vidika verjamem, da sta na eni strani varstvo med nosečnostjo, na podlagi upravičenosti do najmanj 14-tedenskega dopusta, in nadomestilo za čas porodniškega dopusta, ključnega pomena. Na drugi strani pa je prav tako pomembna pravica, da zakonci ali življenjski partnerji zakonito ustanovijo podjetje.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kot vztrajni zagovornik človekovih pravic in načela enakosti ne želim spodkopavati pobud, katerih cilj je zaščita pravic žensk na trgu dela, kot v primeru tega poročila moje drage kolegice gospe Lulling. Kot sem že povedal „morajo biti moški in ženske obravnavani pošteno, pri čemer morajo imeti enake pravice, hkrati pa morajo biti upoštevane njihove potrebe“. Za ženske je to še posebej pomembno na področjih, kot so pomoč pri materinstvu, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja … ’.

Zato pozdravljam dejstvo, da sem v tem poročilu, poleg drugega, našel tudi skrb za porodniško varstvo samozaposlenih delavk. Prav tako pa sem tudi oster zagovornik načela subsidiarnosti in prepričan sem, da mora veliko obravnavanih tem ostati v pristojnosti držav članic.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam prizadevanja Evropskega parlamenta za krepitev mehanizmov socialne pravičnosti in enakosti spolov v Evropski uniji. Zagotavljane enake obravnave za samozaposlene moške in ženske – predvsem pri dostopu do mehanizmov socialne zaščite, še posebej pa do tistih, ki se nanašajo na materinstvo – ni le neizpodbitno načelo civiliziranega sveta, pa tudi Evrope, ki nase gleda kot na kulturno in socialno razvito, ampak postaja vse bolj pereče in očitno v tem dolgem obdobju gospodarske in socialne krize. Izpostaviti želim našo skrb, da je treba odpraviti razlike pri obravnavi med različnimi področji dejavnosti zaradi dobro poznanih dogodkov na ravni organizacije ter orodij in mehanizmov dela ali proizvodnje. Delavci morajo imeti enaka merila za dostop do javnih sistemov za socialno zaščito, predvsem glede prispevkov in pravic. Prav tako želim izpostaviti, da bo to priporočilo vsekakor okrepilo pobude za podjetništvo žensk. Evropsko gospodarstvo bo zaradi močnejšega in splošnejšega sodelovanja žensk še veliko pridobilo in doživelo velik napredek.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Sprejetje tega poročila pozdravljam kot oseba, ki je še posebej občutljiva na vprašanja enakosti spolov in enakosti na splošno, vključno z enakostjo pri socialnih pravicah. Zame je temeljnega pomena, da države članice zagotovijo socialno zaščito za samozaposlene ženske in zakonce, ki jim pomagajo in da mora ta pravica biti enakovredna pravici redno zaposleni žensk. Ta ukrep je namenjen spodbujanju podjetništva pri ženskah v Evropi, ki je še vedno premalo prisoten; predvsem pa omogoča ženskam, da so deležne enakih ugodnosti pri porodniškem dopusti, kot ženske v drugih poklicih. Porodniški dopust mora biti zagotovljen v vseh državah članicah in za vse ženske, ne glede na njihovo zaposlitev. Ker za ta ukrep velja načelo subsidiarnosti, upajmo, da bodo države članice storile vse, kar je potrebno, da bodo lahko ti moški in ženske kar se da hitro in enostavno uskladili poklicno in družinsko življenje.

  Lívia Járóka (PPE), v pisni obliki. – (HU) Kolegici poslanki Astrid Lulling želim čestitati, ker je bilo njeno poročilo sprejeto, poročilo, ki predstavlja pomemben korak naprej k reševanju izjemo dolgotrajnega problema. Razmer zakoncev in življenjskih partnerjev samozaposlenih delavcev – , ki prispevajo k opravljanju dejavnosti in zaslužku podjetja, ne da bi imeli status zaposlenega ali poslovnega partnerja – v direktivi Sveta iz leta 1986 ni bilo mogoče zadovoljivo obravnavati. Zato je bil čas za razveljavitev zgoraj omenjene zakonodaje in za pripravo nove direktive, v kateri je priznano delo zakoncev, ki pomagajo, in jih z vidika socialne varnosti izenačuje s samozaposlenimi delavci.

Poleg tega gre za pomemben dosežek poročevalke in Evropskega parlamenta, v primerjavi s prvotnim priporočilom Sveta, da področje uporabe ni več omejeno izključno na dejavnosti zaposlenih v kmetijskem sektorju, ki ustvarjajo dohodek, saj ta ciljna skupina prav tako dela na primer v malih in srednje velikih podjetjih, ali v trgovini, kjer predstavljajo večinski delež. Čeprav Svet ni sprejel nekaterih pomembnih priporočil, ki sta jih pripravila poročevalka in Parlament – prepuščanje zagotavljanja enake socialne zaščite za zakonce in življenjske partnerje državam članicam in dopuščanje državam članicam, da ohranjajo strožje predpise glede nekaterih programov ali ravni socialne zaščite – , osnutek direktive kot celota kljub temu predstavlja pomemben napredek.

  Barbara Matera (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Pozdravljam odobritev predloga o direktivi o izvajanju novega pravila enake obravnave za moške in ženske, ki so samozaposleni. Evropski parlament je končno izrazil mnenje o uporabi tega načela, ki je tako simbolnega pomena za socialni in gospodarski napredek!

Ob upoštevanju državnih pravic, verjamem da ni dovolj le oblikovati minimalne standarde zaščite za samozaposlene ženske-matere, kot tudi za zakonce, ki jim pomagajo in priznane življenjske partnerje, ampak tudi izenačiti njihov obseg zaščite z obsegom zaščite žensk-mater, ki so zaposlene, v primerjavi s samozaposlenimi.

Upati je, da bo deklaraciji teh pravic sledilo tudi njihovo upoštevanje in da bodo države članice izvedle ustrezne ukrepe, predvsem za zaščito samozaposlenih žensk in parterjev, ki jim pomagajo, v času nosečnosti in materinstva. Boriti se moramo proti diskriminaciji na delovnem mestu v vseh njenih oblikah, da bi tako podprli emancipacijo žensk, pa tudi moških.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Predlog Komisije skuša zagotoviti enako obravnavo za samozaposlene ženske in moške. Zato gledam na sprejetje tega besedila kot na pomemben in zelo pozitiven korak pri približevanju k trenutni evropski zakonodaji za zaposlene delavce, saj so temeljne pravice enakosti in socialne zaščite že zaščitene, predlagane spremembe prvotnega besedila pa gredo v smeri splošnega izboljšanja na področju zaščite zakoncev samozaposlenih delavcev, predvsem v zvezi z nadomestilom za materinstvo za samozaposlene ženske in zakonce ali priznane partnerje samozaposlenih delavcev. Zato sem glasoval, tako kot sem.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo, ne samo zaradi tega, ker je pomembno in ker bo po mojem mnenju vplivalo na milijone državljanov EU. Poznam zelo veliko umetnikov, odvetnikov in drugih ljudi, ki so samozaposleni in vem, da jim pri delu zelo velikokrat pomagajo družinski člani, običajno žena ali otroci. Dejstvo, da bodo sedaj imeli pravico do socialne zaščite, bo nedvomno izboljšalo njihov materialni položaj, moralo in predanost delu. To je še posebej pomembno za Litvo, saj sedaj, ko je kriza močno prizadela baltske države, materialni položaj številnih družin že meji na revščino.

Ne moremo več stati ob strani in gledati, kako se samozaposlenim ženskam in moškim z družinami dogaja krivica. Sprejetje tega poročila je jasno sporočilo vladam držav članic EU, da podprejo zakonce samozaposlenih, da jim zagotovijo pravico do pokojnine, plačanega dopusta, porodniškega ali očetovskega dopusta in jim pomagajo pri ponovnem vstopanju na trg dela.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Izraziti želim podporo poročilu gospe Lulling. Predlog je potreben zaradi velike razlike med spoloma, ki še vedno obstaja v sektorju samozaposlenih in ki lahko postane še izrazitejša. Predlog prav tako predpostavlja, da mora biti socialna zaščita zagotovljena zakoncem, ki pomagajo, in ki pogostokrat znatno prispevajo k podjetju samozaposlenih delavcev, pa vendar v številnih državah članicah nimajo popolnoma nobene zaščite.

Predlog, katerega namen je zagotoviti pobude, s katerimi bi ženske dobile dostop do trga dela in pomagati v boju proti neprijavljenemu zaposlovanju, v trenutno zakonodajo Skupnosti vnaša tri spremembe: opredelitev „zakonca, ki pomaga“ je spremenjena in vključuje tudi pare, ki niso poročeni, a njihovo zvezo priznava nacionalno pravo; samozaposlenim ženskam in zakoncem, ki jim pomagajo, podeljuje pravico, da na zahtevo pridobijo plačan porodniški dopust, ki traja vsaj 14 tednov. Tudi zakoncu, ki pomaga, je na zahtevo zagotovljena pravica do sistema socialne zaščite.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za to poročilo, saj verjamem, da je sprejetje te direktive na ravni Evropske unije izjemnega pomena, glede na trenutno gospodarsko in finančno krizo, ki jo doživljamo. Ob upoštevanju dejstva, da v večini držav članic, zakonci, ki pomagajo, niso upravičeni do ugodnosti socialne zaščite svojih zakoncev, sem prepričana, da bi v primeru, ko države članice od samozaposlenih zahtevajo, da se vključijo v sistem socialne zaščite, to moralo biti obvezno tudi za njihove zakonce, ki jim pomagajo in življenjske partnerje.

Stališče Sveta je obžalovanja vredno, saj ne sprejema, da bi morala biti tudi za zakonce in življenjske partnerje, ki samozaposlenim delavcem pomagajo, obvezna vključitev v sisteme socialne zaščite v tistih državah, v katerih jim je v skladu z nacionalno zakonodajo priznan ta status. Ker velika večina ni članov takšnih sistemov, se ne zavedajo ugodnosti, ki jih zagotavljajo sistemi socialne zaščite, ki pokrivajo bolezni, invalidnost in starost.

Kot poročevalka v senci za skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, sem podprla stališče, da morajo biti samozaposlene ženske, zakonci in življenjski partnerji, ki se odločijo za otroka, deležni socialne zaščite in plačanega dopusta ter jim ne sme biti onemogočeno pridobivanje otroškega dodatka, kot to počne romunska vlada.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Zelo me veseli dejstvo, da je Evropski parlament danes sprejel stališče o drugi obravnavi direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive št. 86/613/EGS.

Ženske imajo ključno vlogo pri ohranjanju podjetij, v katerih so samozaposlene, kot lastnice in zakonci, ki pomagajo ali življenjske partnerice. Odločitev Parlamenta o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost in njihovih zakoncev pozdravljam kot pomemben del zakonodaje EU.

  Marina Yannakoudakis (ECR), v pisni obliki. – Skupina ECR močno podpira prizadevanja za odpravo razlik med spoloma pri samozaposlenih delavcih in njihovih partnerjih. Podpiramo cilj poročila, saj želimo, da bi vse države EU zagotavljale podporo in socialno zaščito samozaposlenim delavkam. Vendar pa nasprotujemo temu, da bi bila ta zakonodaja uveljavljena na ravni EU. Skupina ECR je vedno zagovarjala načelo subsidiarnosti in trdno verjame, da morajo države članice prevzeti vodilno vlogo pri vzpostavljanju in izvajanju zakonodaje na področju zaposlovanja in socialne politike. Zaradi tega se je skupina ECR vzdržala glasovanja o spremembah 1-17.

Poročilo: Toine Manders (A7-0122/2010)

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Danes je Parlament ponovil potrebo po zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov v EU in pomembnost uskladitve predpisov, ki se nanašajo na označevanje tekstilnih izdelkov, ki mora biti obvezno za vsa oblačila, ki se prodajajo v Evropi. Izvajanje prihodnjih predpisov o imenovanju tekstilnih izdelkov, kot tudi oznak materialov, bo poenostavilo obstoječ regulativni okvir, ki bo tako postal pregleden, jasen in bo potrošnikom ter malim in srednje velikim podjetjem v pomoč.

Potrošniki bodo lahko na podlagi oznak sprejemali premišljene odločitve ob nakupu izdelkov, tudi na podlagi etičnih vidikov, kot so zdravje, pomisleki glede okoljskega vpliva, človekovih pravic ter plačila in pogojev delavcev, ki so zaposleni v proizvodni tekstilnih izdelkov. Prav tako pa bodo lahko mala in srednje velika podjetja v tekstilni industriji na splošno lahko zaščitila kakovost, kroj in inovacije na področju svojih izdelkov, zaradi česar bodo konkurenčnejša, ne le na Evropskem trgu, ampak tudi v svetu. Z oznako „izdelano v“ potrošniki ne bi pridobili le dodatnih informacij o značilnostih izdelka, ampak bi to tudi pomagalo okrepiti gospodarstvo zaradi razvoja novih izdelkov v številnih sektorjih, spodbujati zaposlovanje in podporo boju proti ponarejanju v zvezi z izdelki iz tretjih držav.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) V tej dobi globalizacije, ko izdelki vse pogosteje prihajajo iz mednarodnih montažnih linij, je vse težje prepoznati njihovo „nacionalnost“. Vzporedno s tem pojavom potrošniki želijo opravljati nakupe ob polnem poznavanju dejstev, ter včasih dajejo prednost izdelkom, ki prihajajo iz držav z visokimi standardi kakovosti ali socialnimi in okoljskimi standardi. V tem kontekstu sem se odločila, da bom glasovala za to poročilo, saj predlaga, da bi postalo označevanje države porekla obvezno. To je ključna informacija, ki jo je potrošniku vedno treba zagotoviti. Prav tako podpiram zamisel Evropske komisije, ki bo čez dve leti pripravila poročilo, ali pa celo zakonodajni predlog, namenjen usklajevanju oznak tekstilnih izdelkov. Zakaj se sistemi velikosti in številne druge, prav tako pomembne informacije, glede na dejstvo, da skupni trg delimo že več desetletij, še vedno razlikujejo v posameznih državah članicah?

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to resolucijo, saj verjamem, da bo zagotovila večjo preglednost tako proizvajalcem tekstila, kot tudi potrošnikom. Pozdravljam izbrano obliko resolucije, ki združuje različne trenutno veljavne direktive, kar bo zmanjšalo upravno obremenitev za države članice pri prenosu tehničnih prilagoditev v nacionalno zakonodajo, vedno ko bo na seznam dodano ime novega vlakna. Verjamem, da je čas, ko moramo začeti obravnavati revizijo sistema označevanja tekstila, ki ne bi predstavljal dodatne obremenitve za proizvajalce ter bi ga potrošniki jasno razumeli in sprejeli. Zato sem podprl v uredbi sprejete predloge, da mora poročilo Evropske komisije pokrivati takšna vprašanja, kot so vseevropski sistem enotnega označevanja velikosti za oblačila in obutev, navedbo vseh morebitnih alergenov ali nevarnih snovi in vprašanja ekološkega in socialnega označevanja.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Ne glede na to, kako presenetljivo se zdi, fraza „izdelano v“, ki jo najdemo na številnih oznakah oblačil, danes ni obvezna, njena uporaba pa se med posameznimi državami članicami močno razlikuje. Po preučitvi predloga Komisije o urejanju datuma, ko pride novo vlakno na trg, smo ga uporabili za odpravo tega problema z označevanjem. Zaradi pomanjkanja evropske zakonodaje obstaja tveganje, da se bodo pojavili izdelki, ki so bili proizvedeni v tretjih državah, ki pa so opremljeni z oznakami, iz katerih izhaja, da so bili izdelani v Evropi. Poročilo prav tako poziva Komisijo, da razmisli o označevanju, ki bo strankam zagotavljalo informacije o socialnih in okoljskih pogojih izdelave izdelkov, ki jih kupijo.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Čestitam poročevalcu gospodu Mandersu za trdo delo pri pripravi treh zapletenih direktiv. To poročilo poenostavlja obstoječi regulativni okvir s tem, ko na primer zagotavlja hitro prodajo novih vlaken na trgu. Za naša mala in srednje velika podjetja to pomeni prihranek pri upravnih stroških in hitrejši dobiček od prodaje novih vlaken. Ti ukrepi spodbujajo inovacije, element, ki je – po mojem mnenju – ključnega pomena za evropska podjetja. Le z inovativnimi in visoko kakovostnimi izdelki lahko premagamo hudo svetovno konkurenco in izidemo iz te težavne krize.

Besedilo ščiti tudi potrošnike, katerih interesi – to želim poudariti – so ključnega pomena za naše politike. Sprejeta pravila bodo zagotavljala jasnejše in preglednejše predpise za evropske državljane, prav tako pa bodo zaradi njih lahko hitreje prišli do inovativnih izdelkov. Poleg tega bo bolje zaščiteno javno zdravje: podrobnejše označevanje bo državljanom zagotovilo informacije o izvoru prediva in povezanih izdelkov.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam predlog uredbe, ki skuša poenostaviti in izboljšati trenutno veljavni zakonodajni okvir, z namenom spodbujanja inovacij v sektorju tekstila in oblačil, hkrati pa bo uporabnikom vlaken in potrošnikom omogočil hitrejši dostop do inovativnih izdelkov. Vprašanje poenostavitve je ključnega pomena za spodbujanje inovativnosti v evropski uniji in povečanje obsega informacij, ki jih prejmejo potrošniki. Prav tako je treba najti alternativno zakonodajo, ki je manj obremenjujoča z vidika postopkov in stroškov pri prenosu direktiv v lokalno zakonodajo. Skrajšanje časa med predložitvijo in izvedbo ter možnost dajanja izdelka na trg, bo pozitivno vplivalo na industrijo, kar pomeni prihranek pri upravnih stroških, izdelki pa bodo verjetno prej prišli na trg, kar bo povečalo dobiček.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) V sektorju tekstila smo končno sprejeli uredbe „izdelano v“. Parlament je na glasovanju že leta 2005 podprl predlog uredbe Sveta o označevanju države porekla nekaterih izdelkov, uvoženih iz tretjih držav, vendar je Svet ta postopek zaustavil. Ker ni šlo za postopek soodločanja, proti nasprotovanju nekaterih nacionalnih vlad ni bilo mogoče ukrepati.

To današnje glasovanje pa predstavlja močno politično sporočilo Parlamenta, ki zastopa evropske državljane in sedaj odločno poziva Svet, da sprejeme te predpise. Temu cilju smo danes bližje, prav tako pa je v skladu s cilji Lizbonske pogodbe.

To je res šele prva obravnava glasovanja, vendar predstavlja pomemben rezultat, posledico napornega dela v zadnjih mesecih s kolegi iz drugih nacionalnih delegacij in drugih političnih skupin. Ta nova uredba ščiti evropske potrošnike, ki želijo poznati poreklo tekstilnih izdelkov, ter mala in srednje velika podjetja, ki jih izdelujejo v državah članicah. To na primer pomeni, da ne bomo mogli več navajati, da je bil izdelek „izdelan v“ državi članici, če ga je bilo v resnici tu narejenega le 25 %; danes mora biti „izdelanega v “ državi vsaj 50 % izdelka.

  Lena Ek, Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. – (SV) Na splošno podpiramo poročilo našega kolega gospoda Mandersa o tekstilnih imenih in povezanemu označevanju tekstilnih izdelkov. Zato smo zelo kritični do obveznega označevanja porekla, saj smo prepričani, da bi to pomenilo višje cene za potrošnike v Evropi, skupaj s slabšimi pogoji in višji stroški, predvsem za mala in srednje velika podjetja. Verjamemo v prosto trgovino, zato smo prepričani, da ne smemo vzpostavljati večjih tehničnih ovir za trgovino z nepotrebnim urejanjem. Namesto tega podpiramo sistem prostovoljnega označevanja, ki temelji na zahtevi potrošnikov o označevanju porekla.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) 30. januarja 2009 je Komisija sprejela predlog o novi uredbi o tekstilnih imenih in s tem povezanim označevanjem tekstilnih izdelkov. Predlog vso obstoječo zakonodajo o tekstilnih imenih in s tem povezanim označevanjem tekstilnih izdelkov združuje v en sam predpis. Glede na besede poročevalca je revizija „v bistvu tehnični postopek brez velikih političnih posledic“.

Vemo pa, da je treba zaradi konkurenčnosti, s katero se soočajo evropska tekstilna podjetja – predvsem zaradi izdelkov iz Kitajske – izvesti temeljne ukrepe glede označevanja v prihodnje, kar mora biti od sedaj naprej tudi naloga Komisije. Zaradi izzivov, s katerimi se danes sooča Evropska unija, je treba izboljšati in okrepiti trg, hkrati pa si je treba prizadevati za odpravo ovir, ki preprečujejo, da bi to bilo mogoče v celoti uresničiti. Uskladitev in poenostavitev standardov, ki se nanašajo na tekstilna imena, ustrezata temu cilju, saj pojasnjujeta informacije, ki so zagotovljene potrošnikom, s tem pa prispevata k večji konkurenčnosti sektorja.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Možnost pravilnega identificiranja kje in kako je bi proizveden izdelek in iz česa je dejansko narejen, predstavlja temeljno pravico potrošnikov, da bi bilo mogoče zagotoviti njihovo zaupanje in zaščititi njihove pravice; prav tako pa uvaja pomemben dejavnik pri spodbujanju poštene konkurence na globalnem trgu tekstila. V tem kontekstu bo standardizacija označevanja tekstilnih izdelkov ugodno vplivala na konkurenčnost evropske, predvsem pa portugalske industrije tekstila in oblačil. Poudariti želim potrebo po usklajenih pravilih glede označevanja porekla tekstilnih izdelkov, uvoženih iz držav, ki niso članice EU, ter natančnih merilih za uporabo oznake porekla „izdelano v“ za izdelke, proizvedene v Uniji, kot tudi glede socialnega označevanja, da bi tako stranke bile seznanjene z upoštevanjem zdravstvenih in varstvenih standardov ter človekovih pravic. Za pomembno štejem tudi ekološko označevanje, ki se nanaša na prijaznost okolju in trajnostno proizvodnjo tekstilnih izdelkov. Tudi uvedba teh jasnejših in preglednejših pravil označevanja – , ki vključuje informacije o netekstilnih sestavinah živalskega izvora – bo izboljšala sposobnost potrošnikov, da razlikujejo med izdelki in njihovo kakovostjo.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Za to poročilo smo glasovali zaradi njegovega glavnega namena, ki zagovarja oznake porekla in obravnava zaščito pravic potrošnikov, delavcev in proizvodnje industrije tekstila in oblačil v naših državah. Ne strinjamo pa se z nekaterimi podrobnostmi o označevanju in sicer s preveč podrobno vsebino glede vlaken, predvsem ko gre za mala in srednje velika podjetja, ker bi to pomenilo višje stroške.

Čeprav smo na splošno glasovali za, poročilo predlaga podrobnosti, s katerimi se ne strinjamo. Trdimo, da ga je treba popraviti ali pa mora vsebovati vsaj določbe za ukrepe pomoči, ki bi mala in srednje velika podjetja ščitila pred problemi.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Označevanje porekla izdelkov je pomembno, saj potrošniki tako poznajo točen izvor izdelka, ki ga kupijo. Označevanje nekaterih izdelkov, da izvirajo iz EU, če so v državi EU le pakirani, medtem ko so ostale faze njihove proizvodnje izvedene v državah, ki niso članice EU, ni pravilno. Novi sprejeti predpisi bodo prispevali k večji preglednosti mednarodne trgovine, prav tako pa bodo zaradi njih stvari za potrošnike jasnejše. Zato sem glasoval, tako kot sem.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Ekološka oznaka ponovno obljublja nekaj povsem drugega, kot pa dejansko zagotavlja – spomnimo se le škandala „ekološkega bombaža“ ali nedavnih polomov z biološkimi kemikalijami. Prvič, še dodatno vnaša zmedo na področje oznak in etiket na tem ekološkem trgu – , ki bi ga EU lahko enkrat za vselej razumno standardizirala, nekaj kar običajno rada počne – in drugič, skrajni čas je, da je EU sprejela gensko spremenjen bombaž. Če čakamo na študije morebitnih vplivov škodljivih snovi, potem bi morale oznake v tem vmesnem času vsaj navajati, da izdelki vsebujejo gensko spremenjen bombaž.

Prav tako je skrajni čas, da EU poskrbi za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID). Elektronskih oznak ne moremo nanašati na tekstilne izdelke, ne da bi vpleteni za to vedeli; še vedno nimamo ustreznih pravil označevanja. Če bodo pešci postali vidni s pomočjo oblačil, opremljenih z RFID, bo mogoče ljudi nenehno nadzirati. Ker poročilo to tudi omenja, sem ga na glasovanju podprl.

  Cristiana Muscardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Podpiram poročilo gospoda Mandersa o označevanju porekla tekstilnih izdelkov, saj rešuje problem, ki že dolgo ogroža svobodno odločanje naših potrošnikov. Oznake porekla so ključne za zagotavljanje preglednosti, varnosti in informacij evropskim državljanom, istočasno pa dajejo našim podjetnikom jasna, skupna pravila.

Vendar pa ostaja odprt problem glede tekstilnih izdelkov, ki prihajajo iz tretjih držav, naših trgovinskih partneric. Zato pozivam kolege poslance, da podprejo uredbo o označevanju porekla, obravnavano v Odboru za mednarodno trgovino. To bo zaščitilo naše potrošnike in podjetja, ne le v zvezi s tekstilnimi izdelki in oblačili, ampak tudi v zvezi s sektorji, ki so občutljivi na rast evropskega gospodarstva.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Evropska tekstilna industrija se je na velike gospodarske izzive v zadnjih letih odzvala z zahtevnim preoblikovanjem, posodabljanjem in tehnološkimi inovacijami. Evropska podjetja so izboljšala svoj položaj na globalnem trgu, s tem ko so se osredotočila na konkurenčne prednosti, kot so kakovost, oblika in tehnološke inovacije pri teh izdelkih z najvišjo dodano vrednostjo. Evropska industrija ima v svetu ključno vlogo pri razvoju novih izdelkov, visoko tehnološkega in netkanega tekstila za nove načine uporabe in izdelkov za čiščenje, avtomobilsko industrijo ali medicinski sektor.

Pozdravljam predlog Komisije o urejanju, saj verjamem, da poenostavlja obstoječi regulativni okvir za razvoj in rast novih vlaken in ima potencial za spodbujanje inovacij v sektorjih tekstila in oblačil, istočasno pa uporabnikom vlaken in potrošnikom omogoča, da prej pridejo do inovativnih izdelkov.

Na koncu bom izrazil popolno podporo uredbi „izdelano v“, saj verjamem, da je to ključnega pomena pri zagotavljanju, da bodo potrošniki imeli ustrezne informacije o sestavi in poreklu izdelkov, ki jih kupujejo.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – V stranki zelenih smo se vzdržali na končnem glasovanju o tem poročilu, predvsem zaradi tega, ker so bile sprejete nekatere spremembe, ki so jih predlagali PPE, liberalci in EFD. Če povzamemo, gredo vse te spremembe v smeri razširitvi določb „izdelano v“.

  Tokia Saïfi (PPE), v pisni obliki. – (FR) Sprememb v poročilu gospoda Mandersa o tekstilnih imenih in povezanemu označevanju tekstilnih izdelkov v zvezi z „izdelano v“ (47/49, 48, 12 in 67) nisem podprla. Te spremembe, katerih namen je uveljaviti označevanje porekla za tekstilne izdelke, uvožene iz tretjih držav (z izjemo Turčije in držav članic EGP) ali natančno urejati pogoje prostovoljnega označevanja porekla tekstilnih izdelkov, izdelanih v Evropi s to uredbo, bi ogrozile sprejetje te pomembne zakonodaje v razumnem časovnem roku. Predlog za uredbo o označevanju porekla, ki ga je predlagala Evropska komisija, je še vedno v obravnavi v Svetu, prav tako pa mora Odbor za mednarodno trgovino o njem pripraviti poročilo.

Ne nasprotujem preglednosti in sledljivosti izdelkov, ki bi bili v korist potrošnikov. Vendar pa smo kot poslanci v Evropskem parlamentu dolžni spoštovati nekatere regulativne okvire. Po mojem mnenju bi morali, preden sprejmemo obvezno navajanje „izdelano v“ na oznakah oblačil, ki se prodajajo v Evropi, zagotoviti, da bo osnutek uredbe o označevanju „izdelano v“ vključeval vsa potrebna zagotovila, predvsem glede metode izvajanja.

Poročilo: Vital Moreira (A7-0058/2010)

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – Podprl sem ta dokument. Odnosi med EU in Ukrajino so bili vedno zelo tesni in so temeljili na konstruktivnem dialogu. Tako kot gospodarstva v državah članicah EU, je tudi ukrajinsko gospodarstvo prizadela mednarodna finančna kriza, ki je povzročila dramatičen upad proizvodnje, poslabšanje davčnega položaja in povečano potrebo po zunanjem financiranju. Makrofinančna pomoč Unije v višini 500 milijonov EUR ne bi smela le dopolnjevati programov in virov MDS in Svetovne banke, temveč bi morala zagotoviti dodano vrednost sodelovanja Evropske unije. Vendar pa makrofinančna pomoč Unije lahko prispeva h gospodarski stabilizaciji v Ukrajini le, če glavne politične sile zagotovijo politično stabilnost v državi in dosežejo široko soglasje glede strogega izvajanja potrebnih strukturnih reform.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Makrofinančna pomoč Ukrajini je v tem času še posebej pomembna. Ta pomoč lahko poveča vpliv EU na oblikovanje ukrajinske politike in pomaga Ukrajini, da premaga trenutno globoko gospodarsko krizo. Finančna pomoč Skupnosti kaže, da je Ukrajina strateško pomembna, kot morebitna država kandidatka za vstop v EU. Večletni sporazum o financiranju (MFA) bi bil zagotovljen v času, ko EU prav tako pomaga mobilizirati finance za preoblikovanje ukrajinskega energetskega sektorja. Komisija in druge vključene institucije sodelujejo pri pripravi paketa pomoči ukrajinskim oblastem, namenjenega pomoči pri razvoju trajnostne rešitve za srednjeročne ukrajinske obveznosti pri prenosu in plačilu plina. Čeprav ni predvideno, da bi predlagan MFA bil neposredno povezan s paketom, bi pripomogel k gospodarski stabilizaciji in reformam v Ukrajini. Strinjam se s to odločitvijo o zagotovitvi izjemnega MFA Ukrajini. Brez pomoči se Ukrajina ne bi bila sposobna popolnoma vključiti na številna področja gospodarstva in doseči svojih ciljev.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Ukrajina sedaj plačuje ceno za hudo gospodarsko krizo, kot tudi za trajajočo politično nestabilnost, ki sta oblastem v Kijevu omogočili, da odlašajo pri izvajanju obveznosti, ki so jih dali mednarodnim finančnim institucijam. Pomembno je, da Evropska unija sodeluje pri zagotavljanju pomoči svojim sosedam na vzhodni meji v času, ko se socialne razmere poslabšujejo zaradi pomanjkanja denarnih tokov, potrebnih za delovanje vseh držav.

Ukrajina potrebuje stabilnost. Posojilo, ki ga je odobrila Evropska komisija, z odobritvijo zakonodaje Skupnosti, prav tako potrjuje, da Kijev predstavlja kandidata za pristop. Vendar pa se mora Evropska komisija od sedaj naprej osredotočiti na mehanizme za spremljanje porabe posojila, odobrenega Kijevu.

Poleg tega mora Evropska unija pozvati Ukrajino, da se bolj odločno spoprime s ključnimi reformami, ki ji bodo pomagale vzpostaviti pravno državo. Prehod Ukrajine od gospodarstva, ki ga usmerja država na tržno gospodarstvo je boleč in težek proces, predvsem za njene prebivalce. Ta gospodarski prehod mora biti podprt s prizadevanji, namenjenim institucionalni reformi. Ukrajina se mora spoprijeti na obeh frontah, ne glede na to, kako težko je to v tem trenutku.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam sprejetje zakonodajne resolucije, ki zagotavlja pomoč v obliki makrofinanciranja Ukrajini, saj bo to državi omogočilo, da začne odpravljati posledice svetovne finančne krize, s tem ko bo zagotovila stabilnost svojih fiskalnih in zunanjih računov. Ta odgovor na zahtevo Ukrajine je, skupaj s trenutnim programom Mednarodnega denarnega sklada, ključen za gospodarsko stabilizacijo. Vendar pa mora Ukrajina izvesti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nepravilnostim, povezanim s to pomočjo, pa tudi za zagotavljanje nadzora s strani Komisije in revizij s strani Računskega sodišča. Tu imam v mislih predvsem memorandum o soglasju in sporazumu o posojilu, ki bosta sklenjena z ukrajinskimi organi, v katerem bodo predvideni posebni ukrepi, ki jih mora Ukrajina izvajati za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi s to pomočjo ter za boj proti tem pojavom.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Z veseljem sem glasoval za predlog Parlamenta o zagotovitvi makrofinančne pomoči Ukrajini. Kot morebitna kandidatka za pridružitev Evropski uniji, je Ukrajina partnerica s posebnimi ugodnostmi in mora biti deležna posebnih politik, namenjenih reševanju njenih posebnih problemov. Vendar pa bo makrofinančna pomoč Evropske unije Ukrajini prispevala k gospodarski stabilizaciji države le, če se bodo stabilizirale strankarsko-politične razmere, prevladujoče politične sile – , ki so bile v zadnjih letih preveč vpletene v notranjo vojno za lastno premoč in vpliv – pa bodo dosegle široko soglasje o doslednem izvajanju strukturnih reform, ki so potrebne za prihodnost države.

Prav tako je nujno potrebno, da ukrajinska vlada ukrepa in odpravi pomanjkanje samostojnosti sodnih oblasti, saj so sedaj pod premočnim vplivom ne samo politični sil, ampak tudi gospodarskih akterjev. Brez svobodnega in neodvisnega sodnega sistema ne more biti pravne države, človekove pravice niso zagotovljene, prav tako pa ni tujih naložb ali napredka. Ti dejavniki morajo biti upoštevani v vseh mehanizmih, določenih v sporazumu o posojilu, da bi tako EU lahko dosledno nadzirala, kako dobro se izvajajo.

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Ukrajina, ki je neposredna soseda Evropske unije, se prav tako uvršča med evropske države, ki jih je svetovna gospodarska kriza močno prizadela. Negativen vpliv krize na ukrajinsko gospodarstvo ogroža ne le notranjo stabilnost, ampak tudi stabilnost celotne regije. Glasoval sem za zagotavljanje makrofinančne pomoči Ukrajini, ki bo pomembno prispevala k doseganju stabilnosti in nadaljnjemu izvajanju gospodarskih reform v teh državi.

Komisija in druge vpletene institucije – Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj in Evropska investicijska banka – morajo pospešiti proces priprave programa pomoči Ukrajini, da bi bilo mogoče identificirati in izvesti trajnostno rešitev glede reforme njenega gospodarstva, predvsem pa njenega energetskega sektorja.

Reševanje problemov, ki so povezani s transportom zemeljskega plina čez ozemlje Ukrajine, je strateškega pomena. Menim, da je bila vključitev vprašanja tranzita plina v pridružitveni načrt med EU in Ukrajino dobrodošla. Trdno sem prepričan, da je treba uskladiti sodelovanje, kar prav tako pomeni iskanje novih oblik sodelovanja. Ukrajino je treba podpreti pri nadaljevanju reform, da bi tako pomagali pri njenem napredku na poti v evropsko združevanje, da se torej drži ciljev Evropske unije, navedenih v okviru evropske sosedske politike.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nedavne novice o nasilju med poslanci ukrajinskega parlamenta so vzbudile zaskrbljenost v celi Evropi in jasno odražajo razdelitev ukrajinske družbe, razpotje, na katerem se je država danes znašla ter neizogibno vlogo Rusije v regiji. Verjamem, da Evropska unija ne sme prenehati z izpostavljanjem evropske poti Ukrajini. Zato mora makrofinančna pomoč, ki jo trenutno zagotavljamo, predstavljati dodatno sporočilo o približevanju Ukrajine in solidarnost z državo v času izrazite socialne, gospodarske in finančne šibkosti.

Upam, da Ukrajina brez zadržkov sledi procesu zbliževanja z Evropsko unijo, da bo predlagani pridružitveni sporazum stopil v veljavo in okrepil dvostranske odnose in izmenjavo ter da bi lahko pridružitev Ukrajine našemu skupnemu območju predstavljala konec te poti. Prav tako upam, da se bo tovrstna pomoč postopoma zmanjševala, da bo država uspešno vzpostavila socialno ravnovesje in obnovila svoje gospodarsko tkivo in da se bo lahko še naprej odločala za demokracijo, človekove pravice in pravno državo.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ukrajinsko gospodarstvo je vse bolj prizadeto zaradi mednarodne finančne krize, kar se kaže v velikem zmanjšanju proizvodnje, slabšanju fiskalnega položaja in naraščanju potreb po zunanjem financiranju. Finančna pomoč EU odraža strateški pomen Ukrajine, kot morebitne države kandidatke za vstop v Unijo. Zato sem glasoval za zagotovitev makrofinančne pomoči Ukrajini v obliki posojila z najvišjim zneskom glavnice 500 milijonov EUR za pomoč pri gospodarski stabilizaciji Ukrajine ter zmanjšanje njene plačilnobilančne in proračunske potrebe, opredeljene v sedanjem programu MDS. Pomembno se mi zdi, da pomagamo Ukrajini ponovno vzpostaviti minimalne potrebne socialno-gospodarske ravni in stabilizacijo njenih javnih računov, da bi tako lahko upali na rast in politično zaupanje. Prav tako se strinjam, da je treba zagotoviti nadzorne mehanizme, s katerimi bo mogoče povečati jasnost, preglednost in odgovornost. Evropski parlament mora prejemati redne informacije o delu Ekonomsko-finančnega odbora.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Trenutno predlagana makrofinančna pomoč Ukrajini ne predstavlja oblike resnične, nepristranske pomoči: ravno nasprotno. Med drugim pogojevanje te pomoči z zahtevami Mednarodnega finančnega sklada ter „osrednjimi načeli in cilji gospodarske reforme, določenimi v pridružitvenem načrtu med EU in Ukrajino“ pomeni naslednje: vzpostavitev celovitega prostotrgovinskega območja med EU in Ukrajino; upoštevanje ciljev skupne zunanje in varnostne politike EU; tesnejše sodelovanje prek vojaških kanalov, za reševanje zadev, ki so v skupnem interesu; morebitno sodelovanje Ukrajine v pomorskem sodelovanju Atalanta EU, vzpostavitev popolnega in v celoti delujočega tržnega gospodarstva v Ukrajini in načel makroekonomske stabilnosti, ki jo je vzpostavila EU; ter izmenjava „najboljših praks“ med EU in Ukrajino glede preoblikovanja socialne države, da bi bil ukrajinski pokojninski sistem bolj vzdržen. Posledica vsega tega, kar je izrecno navedeno in vsega, kar je mogoče prebrati med vrsticami, glede na zelo dobro poznan pomen zgoraj omenjenega jezika EU, smo lahko glasovali le proti temu predlogu. S takšnim glasovanjem jasno izražamo solidarnost z Ukrajinci.

  Filip Kaczmarek (PPE), v pisni obliki. – (PL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo o makrofinančni pomoči Ukrajini. Gre za pomembno odločitev, ki pomeni, da bomo pomagali zelo pomembni sosedi Evropske unije in Poljske.

Posojilo v višini 500 milijonov EUR bo Ukrajini pomagalo pri izhodu iz finančne krize. Verjetno mi ni treba nobenega prepričevati, da sta gospodarska stabilizacija Ukrajine in reforma ukrajinskega energetskega sektorja v interesu Unije. Ali bo te cilje mogoče uresničiti, je odvisno izključno od Ukrajincev samih. Veseli me, da smo danes pokazali, da si želimo sodelovati z njimi in pomagati.

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za finančno pomoč, ki jo je Evropska unija odobrila Ukrajini, saj verjamem, da moramo pokazati solidarnost, kar prav tako pomeni zagotavljanje pomoči pri izhodu iz trenutne gospodarske krize. Ukrajina mora, kot Evropi sosednja država, ki se v prihodnosti želi pridružiti EU, prejeti jasno politično sporočilo, ki bo spodbudilo oblasti k izvajanju reformnih ukrepov, dogovorjenih z EU.

Istočasno pa je za nas Evropejce pomembno, da imamo uspešne sosede, s stabilnimi notranjepolitičnimi razmerami, ki upoštevajo evropske standarde in vrednote. Glede na to upamo, da bo posojilo, ki ga je EU zagotovila sosednji državi, namenjeno zagotavljanju pomoči celotni ukrajinski družbi. To vključuje tudi več kot pol milijona Romunov, ki živijo v severni Bukovini, severnem Maramurešu in južni Besarabiji. Evropska komisija mora seveda izvesti vse ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo ta izredna finančna pomoč skrbno porabljena in da bo porabljena tam, kjer je potrebna, da bi tako bilo mogoče doseči predvidene učinke. Pogoji odobritve te pomoči morajo biti v skladu z glavnimi cilji pridružitvenega načrta med EU in Ukrajino, postopek za uporabo sredstev pa mora biti pod strogim evropskim nadzorom, pri čemer je Evropski parlament redno obveščan o poteku.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Nedopustno je, da za evropska posojila in subvencije veljajo pogoji, ki jih določa MDS. Nesprejemljivo je, da si Evropska komisija nalaga delo preverjanja, ali države članice izvajajo politike Svetovne banke in MDS, ki so jim v pomoč, ne glede na suverenost Ukrajincev.

Glasujem proti makrofinančni pomoči, ki je bila danes predstavljena v Evropskem parlamentu. Vendar ne zaradi tega, ker ne bi podpiral Ukrajincev. Ravno nasprotno, ne želim, da bi še bolj trpeli, kot so že do sedaj zaradi zastarelega in nevarnega neoliberalnega sistema, ki jim ga vsiljujejo MDS, Svetovna banka in Evropska komisija.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Finančna pomoč Mednarodnega denarnega sklada podpira proces gospodarske stabilizacije in okrevanja Ukrajine. Ukrajina je zaradi poslabšanja gospodarskih napovedi Unijo zaprosila za makrofinančno pomoč. Program makrofinančne pomoči je ključen za izboljšanje finančne stabilnosti evropskih držav, ki so doživele nedavno globalno krizo in so jih prizadele posledice, ki jih je ta kriza imela na njihove glavne trgovinske partnerice. Finančna neravnovesja se nanašajo na proračune in na plačilo bilanco. Ta pomoč je pomembna za Ukrajino pri reševanju krize na najbolj razumljiv način. Zato mora biti EU področje solidarnosti. Zato sem glasoval, tako kot sem.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Ukrajino, veliko in pomembno partnerico EU med vzhodnimi sosedami, je globalna gospodarska kriza močno prizadela. Zato je treba odobriti zagotovitev makrofinančne pomoči v višini do 500 milijonov EUR v obliki posojila, ki jo je predlaga Komisija. To financiranje je bilo namenjeno kritju potreb splošnih plačilnih bilanc države in njene zunanjega finančnega primanjkljaja, kot je ugotovil Mednarodni denarni sklad (MDS).

Ukrajino moramo podpreti pri krepitvi njene dolgoročne gospodarske stabilnosti, saj je pomembna trgovinska partnerica EU. Zame pa je bilo pomembno, da odobrena pomoč iz proračuna EU ni v skladu le s programom MDS, ampak tudi z najpomembnejšimi načeli in cilji politike EU do Ukrajine. Zahvaljujoč pomoči EU, so se v Ukrajini začele izvajati dodatne potrebne strukturne reforme na podlagi pozitivne pogojenosti. Zato sem glasoval za poročilo.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Moreire. Predlagana makrofinančna pomoč je namenjena dopolnjevanju pomoči MDS, ki je bila zagotovljena kot del stand-by okvirnega sporazuma, pa tudi kot podpora Svetovne banke, ki bi morala biti v obliki posojil, odobrenih za politiko zagotavljanja pomoči proračunu.

Program makrofinančne pomoči bo dopolnjeval drugo financiranje, ki ga je zagotovila Unija. Finančna pomoč Unije odraža strateško pomembnost Ukrajine, kot morebitne države kandidatke za članstvo v EU. MFA je zagotovljen v času, ko EU prav tako sodeluje pri mobilizaciji financ za preoblikovanje ukrajinskega energetskega sektorja. Strinjam se z namenom poročevalca o izboljšanju preglednosti, jasnosti in dokumentiranosti predlaganega projekta.

  Ioan Mircea Paşcu (S&D), v pisni obliki. – Nihče ne oporeka, da je Ukrajina naša „strateška partnerica“, katere stanje je za nas zelo pomembno. Ukrajina se je glede na težek položaj sedaj znašla na gospodarskem in političnem razpotju, z novo vlado, ki je naklonjena tesnejšemu sodelovanju z Rusijo. Pomoč Ukrajini z zagotovitvijo 500 milijonov EUR je torej strateško prava odločitev, ki jo bom podprl. Vendar ali ne prihaja, taktično gledano, do odstopanj med obsegom finančne pomoči – zgolj pol milijarde v primerjavi z drugimi načrti, ki vključujejo več deset milijard finančne pomoči – in nadzorom nad gospodarsko politiko Ukrajine, ki jo v zameno želimo doseči?! EU ima seveda stroga pravila, ki jih morajo upravičenci njene finančne pomoči spoštovati, ne glede na znesek denarja, ki ga prejmejo, vendar pa včasih, predvsem ko je obseg pomoči relativno nizek, vztrajanje pri isti visoki pogojenosti, odraža politično neprožnost, ki le ogroža učinkovitost tega instrumenta, še posebej v času, ko so drugi pri zagotavljanju pomoči veliko prožnejši.

  Traian Ungureanu (PPE), v pisni obliki. – Kot podpredsednik EURONEST sem glasoval za makrofinančno pomoč Ukrajini. Upam, da bo hitro zagotovljena v skladu s pogoji, določenimi v uredbi. Predvsem podpiram vključenost Evropskega parlamenta v postopek sprejemanja odločitev, ki je posledica razširitve določb Lizbonske pogodbe. Makrofinančna pomoč Ukrajini je prvi primer, o katerem se bo odločalo v skladu z novim postopkom. Zamuda pri postopku sprejemanja odločitev zaradi novega postopka je obžalovanja vredna.

Pozivam ustanove EU, da uporabijo izkušnje, pridobljene pri odobritvi makrofinančne pomoči Ukrajini in se izognejo dodatnih zamudam. Našim vzhodnim partnerjem morajo biti prihranjene nepotrebne zamude. Predvsem se sklicujem na primer Republike Moldavije in njene proevropske vlade, ki še vedno čaka na zagotovitev makrofinančne pomoči EU. Medtem ko Republika Moldavija nujno potrebuje pomoč, predlog Evropske komisije že nesprejemljivo zamuja. V Evropski parlament bo predložen šele ta teden. Pozivam institucije EU, da se izognejo dodatnim zamudam pri odločanju o makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji.

Poročilo: Luís Paulo Alves (A7-0054/2010)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Naših devet najbolj oddaljenih regij (Azori, Kanarsko otočje, Guadeloupe, Francoska Gvajana, Madeira, Martinique, Réunion, Saint Barthélemy in Saint Martin) predstavlja resnično premoženje Evropske unije. Ker njihova oddaljenost ovira njihov razvoj, mora Evropska unija sprejeti posebne kompenzacijske ukrepe. Na otoku Réunion mora biti na primer zagotovljena možnosti pridelave steriliziranega mleka, pridobljenega iz mleka v prahu za prehranske namene. Dragocena izjema, odobrena Madeiri, mora biti razširjena tudi na Réunion, za katerega je prav tako značilna velika geografska oddaljenost. Zato sem glasovala za to poročilo, katerega namen je uvesti, razširiti ali spremeniti obstoječe izjeme za Azore, Kanarsko otočje, Réunion in Madeiro v sektorjih sladkorja, mleka in vina.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Najbolj oddaljene regije se soočajo z velikimi izzivi, ki so posledica geografske lege, zaradi katere so zelo oddaljene od središča Unije. Zato pozdravljam sprejetje posebnih ukrepov na področju kmetijstva, ki bodo pomagali tem regijam v trenutni gospodarski krizi. Predvsem želim izpostaviti posebno naravo regij Azorov in Madeire ter pozdravljam sprejete glavne ukrepe. Ti ukrepi se nanašajo na uvedbo, razširitev ali prilagoditev nekaterih odstopanj v sektorjih sladkorja, mleka in vina. Izpostaviti je treba, da potrebujemo celostno strategijo za najbolj oddaljene regije, ne da bi pri tem pozabili, da ima vsaka od teh regij svoje posebnosti: najti moramo najboljše odgovore za vsako posamezno regijo. Izpostaviti je treba številne obstoječe instrumente EU, kot so regionalne strategije in evropska sosedska politika, pa tudi pomembnost, da neprekinjeno nadaljujemo z razpravo o strateških smernicah za najbolj oddaljene regije, da bo tako mogoče med nosilci odločanja povečati ozaveščenost glede posebnosti in možnosti teh regij.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Obstaja več kot le ena najbolj oddaljena regija. Vsak otok, vsako ozemlje ima svoj poseben značaj, identiteto in težave. Poročilo, ki smo ga pravkar sprejeli, bo omogočilo uvedbo nekaterih izjem na področju kmetijstva, ki bodo v pomoč najbolj oddaljenim regijam. Na primer, ljudje na otoku Réunion bodo sedaj lahko pridelovali sterilizirano mleko, obnovljeno iz mleka v prahu, ki izvira iz Unije, s tem pa bodo lahko zmanjšali pomanjkanje svežega mleka. Medtem ko bodo Azori deležni ugodnosti zaradi izjeme pri pravilih glede omejevanja izvoza sladkorja v EU, saj pridelava sladkorne pese predstavlja najboljšo alternativo za otok – tako za gospodarstvo, kot tudi za okolje – , ko bodo odpravljene mlečne kvote. Te izjeme bodo v pomoč najbolj oddaljenim regijam. To je dobro in zato želimo, da bodo odobrene dolgoročno. To pričakujemo od Komisije.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o predlogu uredbe o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije. Sprejetje tega poročila poleg zagotavljanja možnosti za kmetijsko diverzifikacijo pomeni tudi, da je mogoče odpraviti prepoved na ponoven izvoz nekaterih izdelkov. V času gospodarske krize to odločilno prispeva k preoblikovanju in ohranjanju ne le številnih delovnih mest na Azorih, ampak tudi dejavnosti v regiji industrije sladkorja.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Predlog komisije predvideva spremembo Uredbe (ES) št. 247/2006 o predlogu uredbe o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije. Spremembe se nanašajo na sektorje sladkorja, mleka in vina. Čestitam poročevalcem, ki so odlično opravili svoje delo. Načelo solidarnosti mora predstavljati eno izmed glavnih načel trenutnega večletnega finančnega okvira in prihodnje finančne perspektive; s tem mora biti zagotovljena socialna in ozemeljska kohezija. Vsi poznamo naravne ovire, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije Evropske unije zaradi svoje geografske lege in pogojev, ki negativno vplivajo na njihovo gospodarsko dejavnost in proizvodno zmogljivost. Predlagane spremembe so v skladu z načelom solidarnosti, zato sem jih podprl.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Proračun, na katerem temelji to poročilo – , kar je izrecno navedeno v prvi točki uvodne določbe kompromisnega poročila, ki sprejema ukinitev uporabe mlečnih kvot – je za nas nesprejemljiv, zato smo glasovali proti. Ukinitev uporabe mlečnih kvot – , kar je v sprejetem poročilu navedeno, kot ugotovljeno dejstvo – ima skrajno resne posledice na mlečni sektor na Azorih ter na celotno mlečni sektor v regiji.

Posledic odprave mlečnih kvot na gospodarstvo v regiji – proti čemur smo se in se še naprej borimo – ne bo mogoče ublažiti z ukrepi za industrijo predelave sladkorja, ki so sedaj predlagani in sicer, da bi se podaljšal ponoven izvoz sladkorja. To je dober cilj. Vendar je oslabljen že v samem začetku, ko je bilo sprejeto, da bo tudi ta ukrep potopoma odpravljen v roku petih let.

Glede Madeire, prihaja pri postopku preusmeritve vin do znatnih zamud in je lahko celo ogrožen, če pobude na tem področju ne bodo okrepljene. Zanemarjajo se tudi negativne posledice za trgovanje z bananami v regiji iz tako imenovanega „ženevskega sporazuma“. Naslednje vprašanje, ki bi ga bilo treba obravnavati je možnost pomoči za spodbujanje trga med otoki za prodajo lokalnih kmetijskih pridelkov.

  Elie Hoarau (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za končno besedilo, ki je bilo obravnavano po hitrem postopku, saj je bilo sprejetje teh zahtevnih izjem za Réunion, Azore, Kanarsko otočje in Madeiro ključnega pomena za zaščito delovnih mest in nadaljevanje kmetijskih dejavnosti, predvsem pridelave mleka na otoku Réunion. Vendar sem glasoval proti kompromisu, ki sta ga predlagala Evropska komisija in Svet, saj je vseboval predloge, ki niso vsebovali naših ukrepov in ki sta jih sprejela Odbor za regionalni razvoj in Odbor za kmetijstvo.

Obžalovanja vredno je, da kvote za Azore pri izvozu sladkorja niso bile ohranjene na 3 000 tonah, da izjema, odobrena za Réunion pri pridelavi mleka ni bila obravnavana tudi v primeru drugih francoskih čezmorskih departmajev in da Komisija ni podprla varoval, ki se nanašajo na trajnost rezultatov, ki so jih dosegli pridelovalci mleka na otoku Réunion. Vsa ta vprašanja bi spet dal na mizo med pogajanji, namenjenimi obravnavi reforme programa POSEI.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Za najbolj oddaljene regije so običajno značilni majhno število prebivalcev, majhnost, stagnacija in težke gospodarske razmere. Obstajajo regije, ki so močno odvisne od podnebnih in geografskih pogojev in katerih dostop do izdelkov in storitev temelji na sodelovanju s celinskim območjem Unije. Pomoč tem regijam je treba stalno zagotavljati, prav tako kot so stalne težave, s katerimi se soočajo ljudje v najbolj oddaljenih regijah. Da bi bilo mogoče tem regijam zagotoviti razvoj podjetništva, spodbuditi poklicne dejavnosti in enak obseg kmetijskega sektorja, kot v celi Evropi, moramo uvesti nove zakonodajne koncesije – in nadaljevati s tistimi, ki že obstajajo – prilagojene potrebam teh posebnih regij.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Gospodarski in socialni razvoj najbolj oddaljenih regij Evropske unije je pogojen z njihovo izjemno oddaljenostjo in izoliranostjo, njihovo majhnostjo, težkimi geografskimi značilnostmi in podnebjem ter gospodarsko odvisnostjo od omejenih virov izdelkov. Ker ti dejavniki skupaj resno omejujejo njihov razvoj, člen 349 Lizbonske pogodbe vključuje določbo o posebnih ukrepih, ki prinašajo ugodnosti najbolj oddaljenim regijam, ki ji je v praksi treba izvajati s pomočjo ustreznih pobud, namenjenih odzivu na njihove posebne potrebe, nenazadnje tudi v kmetijskem in ribiškem sektorju. Glavne spremembe se nanašajo na uvedbo, razširitev ali prilagoditev nekaterih odstopanj v sektorjih sladkorja, mleka in vina. Zaradi vseh teh omejitev in mednarodne krize, ki ima negativne posledice za vse nas, smo glasovali za te ukrepe. Zato sem glasoval, tako kot sem.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta (A7-0056/2010), saj je drugi steber skupne kmetijske politike, se pravi politika za razvoj podeželja, zelo pomemben za izboljšanje učinkovitosti SKP same, pa tudi za lažje upravljanje zemlje, ki je prikrajšana zaradi naravnih razmer. Dokument, ki ga je pripravil poročevalec, je zelo pomemben, ne samo za nas, ampak za celotno Evropsko unijo. Imeti moramo informacije o zemljiščih, ki jih zaradi razlogov, ki niso odvisni od lastnikov, ni mogoče učinkovito ali dobro izkoriščati. Strinjam se s poročevalčevo oceno pregleda, ki se je začel izvajati v letu 2005, o merilih za razvrščanje prikrajšanih regij. Prejšnja merila, namenjena zagotavljanju pomoči tem območjem, je treba spremeniti, tako da bodo odražala dejanske obstoječe neugodne razmere. Prav tako ne smemo pozabiti, da obstajajo območja, za katera veljajo posebna merila, vendar pa so sedaj bile neugodne razmere odpravljene zaradi izvajanja učinkovitih ukrepov. Države članice morajo biti odgovorne za identifikacijo območij z omejenimi možnostmi in za razvoj pomoči in razvojne programe. Seveda morajo vsi ukrepi temeljiti na okviru Skupnosti.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Predlog Komisije, kot ga je popravil poročevalec, vsebuje določbe za nekatere spremembe prejšnje zakonodaje Skupnosti, predvsem Uredbe št. 247 iz leta 2006. Glavne spremembe se nanašajo na uvedbo, podaljšanje in prilagoditev nekaterih odstopanj v sektorjih sladkorja, mleka in vina. Verjamem, da so predlagane spremembe pozitivne za najbolj oddaljene regije.

Razmere so zelo težke, predvsem v nekaterih območjih, katerih glavne gospodarske sektorje je prizadela nedavna kriza (mlečni sektor na Azorih, sladkorna pesa itd.). Zato bi bilo dobro spodbuditi diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti. Da pa bi bilo mogoče spodbuditi takšno diverzifikacijo, morajo biti pridelovalcem in predelovalcem zagotovljene dolgoročne možnosti, nosilcem gospodarskih dejavnosti pa mora biti dovoljeno, da dosežejo ustrezno raven industrijske in komercialne dejavnosti. Ob upoštevanju sistema, ki ga je izpostavil poročevalec, in sprememb, ki jih je predstavili moji kolegi iz ustreznega odbora, izjavljam, da poročilo podpiram.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kot pripravljavec mnenja Odbora za regionalni razvoj o poročilu gospoda Alvesa, sem zadovoljen z začetkom naše poti, namenjene hitrejšemu in učinkovitejšemu prilagajanju največjih izvoznih količin za pridelovalce, ki sodelujejo v ureditvah za oskrbo iz najbolj oddaljenih regij. Okvir tega poročila je člen 349 Lizbonske pogodbe, v katerem je določba o zagotavljanju pomoči najbolj oddaljenim regijam pri premagovanju trajnih težav, ki so posledica geografskih razmer, topologije in podnebja.

Določbe te uredbe se morajo nanašati na posebne potrebe teh regij in stvarne razmere lokalnega trga. Ravno ta cilj sem imel v mislih, ko sem pripravljal osnutek predlogov, za katere se je Evropska komisija zavezala, da jih bo ponovno obravnavala pri splošnem pregledu te uredbe, ki jo moramo v letu 2010 še izvesti.

Prav tako sem obravnaval zaščito prihodkov pridelovalcev vina iz hibridnih sort na Madeiri in Azorih, ki so bile prepovedane s skupno ureditvijo trga za vina, da bi tako lahko nadaljevali s pridelavo teh sort za domačo uporabo, kar pomeni, da jim jih ne bi bilo treba odstraniti. Kot sem upal, je Parlament danes z veliko večino podprl kompromis, do katerega je prišlo zaradi tristranskih pogovorov med Parlamentom, Komisijo in Svetom.

Poročilo: Helga Trüpel (A7-0134/2010)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospe Trüpel o proračunu za leto 2011 predstavlja nov korak pri sprejemanju proračuna Evropskega parlamenta. Marca je Parlament sprejel smernice za leto 2011. Namen je sprejeti osnutek ocen, ki sledi pogajanjem med Odborom za proračun in predsedstvom Evropskega parlamenta, ki je odgovorno za to zadevo. Podprla sem to poročilo, ki predvideva sprejetje drugega obroka pri povečanju dodatka za strokovno pomoč poslancem višini 1 500 EUR mesečno, financiranje 18 novih poslancev v EP ob prevzemu funkcije, izboljšanje svetovalnih in drugih strokovnih storitev, ki so zagotovljene poslancev v EP (oddelki za posamezne politike, knjižnične storitve) in povečanje števila obiskovalcev s 100 na 110 letno, ki jih lahko vsak poslanec v EP finančno sponzorira. Te številne določbe so namenjene izvajanju novih odgovornosti Evropskega parlamenta, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe. Kot sozakonodajalci z ministri držav članic pri skoraj vseh evropskih pristojnostih, morajo imeti poslanci v EP dostop do podrobnega tehničnega znanja o zakonodajnih zadevah, prav tako pa morajo seznanjati državljane o svojem delu, predvsem tako, da jih sprejemajo v Parlamentu v Strasbourgu in Bruslju.

  Martin Ehrenhauser (NI) , v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem proti poročilu gospe Trüpel. S tem zelo jasno sporočam, da nasprotujem povečanju dodatka za strokovno pomoč poslancem in vsakršnemu povečanju števila uradnikov tu v Evropskem parlamentu. Argument, da bo Lizbonska pogodba prinesla več dela za poslance v EP, se mora najprej izkazati za resničnega.

Če bo tako, lahko rešitev v teh časih izjemnega porasta državnih dolgov predstavlja le učinkovitost, ne pa tudi več birokracije. V Parlamentu je ogromno možnosti za večjo učinkovitost, prav tako pa bi bilo lahko učinkovitost povečati tudi z manjšim številom osebja in manjšimi sredstvi.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kot sem že povedal, se bo ob izvajanju Lizbonske pogodbe povečalo število zadev, ki jih bo obravnaval Parlament v skladu z rednim zakonodajnim postopkom. Da bi bilo mogoče delo hitro in učinkovito opraviti, so potrebna ustrezna tehnična in logistična sredstva.

Ob upoštevanju prihodnje širitve Evropske unije in potrebe po boljšem obveščanju javnosti o delu Parlamenta, je treba zagotoviti sredstva, ki bodo omogočala učinkovito delo v letu 2011, tako da se celoten zakonodajni postopek Unije ne bo upočasnil zaradi nezadostnih sredstev Parlamentu.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) V skladu s politikami, ki jih zagovarjam, menim, da je na začetku vsakega parlamentarnega mandata pomembno sprejeti politiko ničelnega proračuna. Tako bo proračun Parlamenta odražal resnične potrebe in bo povečal preglednost, proračunsko disciplino in učinkovitost. Prav tako zagovarjam razlikovanje med fiksnimi in spremenljivimi stroški, pri čemer morajo biti slednji utemeljeni z analizo stroškov in koristi. Ta analiza stroškov in koristi je pomembna za zagotavljanje boljših rezultatov in upravljanja sredstev. Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe so bile dodeljene nove pristojnosti, zaradi vključitve 18 novih poslancev pa je treba vzpostaviti pogoje, ki jim bodo omogočali opravljati njihov mandat na ustrezen, učinkovit način. Poudariti želim, da mora biti odličnost pri sprejemanju zakonov glavna prednostna naloga Parlamenta. Parlamentu morajo biti zagotovljena sredstva, potrebna za njegovo ustrezno delovanje; še toliko bolj v trenutnem zahtevnem času, v katerem morajo institucije EU odigrati ključno vlogo za Evropejce in družbo na splošno.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – V Stranki zelenih smo glasovali za poročilo naše kolegice Helge Trüpel. Vse spremembe, predložene k temu poročilu, so bile zavrnjene. S tem so bile ocene EP za leto 2011 posredovane Komisiji, da jih vključi v osnutek predloga proračuna za 2011. V zvezi s povečanjem druge tranše dodatka za strokovno pomoč poslancem za leto 2011, to pomeni, da so odobrena sredstva trenutno knjižena med rezervami, dokler ne bo pripravljen podroben finančni izkaz vseh povezanih stroškov. Parlament lahko to vprašanje ponovno obravnava na prvi obravnavi proračuna 2011 septembra/oktobra. V zvezi s prvo tranšo povečanja dodatka za strokovno pomoč poslancem, o tem bomo glasovali jutri, v sklopu poročila gospoda Maňka o spremembi proračuna št. 1/2010. Tu smo že v postopku proračuna, od glasovanja pa bo odvisen končni rezultat.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki. – (PL) Navadili smo se na dejstvo, da proračun Evropskega parlamenta odraža zapletene kompromise med Evropskim parlamentom in drugimi institucijami EU, pa tudi – posredno – med Evropsko unijo in državami članicami.

Če se ozremo na pomembnost in obseg dela, ki čaka Parlament, se lahko naslednje leto v zvezi s tem izkaže še za posebej težavno. Na eni strani se Parlament sooča s prilagajanjem na nove razmere, ki so posledica uveljavitve Lizbonske pogodbe in na širitev EU na Hrvaško – omeniti moram le 18 novih poslancev, 68 dodatnih mest in 65 delovnih mest, povezanih z širitvijo na Hrvaško. Na drugi strani se proračun parlamenta ne bo znatno povečal v primerjavi z 2010 (5,5 %) in zastavlja se vprašanje, kako uskladiti te številke z novo stvarnostjo. V sklopu tega pozdravljam predlog o preudarnem načrtovanju porabe, ki je v poročilu večkrat ponovljen.

Kot avtorica tega dokumenta, tudi jaz menim, da je treba pregledati raven subvencij družinam zaposlenih, število zaposlenih v knjižnici povečati šele po temeljiti analizi potreb poslancev v EP in zagotoviti varnost osebja v Parlamentu ob razumnih stroških in na podlagi načela odprtosti do navadnih državljanov. Parlament kot institucija še naprej ostaja preveč zaprt in čim bolj bi morali povečati financiranje projektov, kot sta Hiša evropske zgodovine in ogledi Parlamenta.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Uveljavitev Lizbonske pogodbe je pomenila, da so se povečale pristojnosti Evropskega parlamenta, kar seveda pomeni nova sredstva za pokrivanje povečanih potreb. Ob upoštevanju tega, ta ocena proračuna za 2011 predstavlja 5,8 % povečanje v primerjavi s poslovnim letom 2010, za zagotavljanje, da bi lahko Parlament v celoti lahko izkoristil in izvajal svoje pravice.

Proračun za 2011 se bo povečal na 1 710 574 354 EUR, od tega 20,32 % odpade na postavko 5 (upravljanje), kar bo omogočilo uskladitev političnih ciljev z ustreznimi financami. Ta predlog proračuna vključuje določbe, ki se nanašajo na zastopanje Hrvaške, dodatna sredstva za tajniške storitve poslancem, dodatna delovna mesta, povečanje letnega števila obiskovalcev, ki jih poslanci lahko povabijo, zmanjšanje emisij ogljika Parlamenta ter na financiranje Hiše evropske zgodovine in centra za obiskovalce.

To poročilo odraža razumen proračun, namenjen politiki vzdržnosti Parlamenta. Vseeno pa predstavlja strog pristop k učinkoviti izrabi razpoložljivih sredstev.

Poročilo: Richard Ashworth (A7-0051/2010)

  William (The Earl of) Dartmouth (EFD), v pisni obliki. – Glasovali smo proti temu poročilu v skladu z načeli UKIP in na podlagi dejstva, da podpiramo zakonodajo le takrat, ko omejuje pristojnosti EU ali jih vrača državam. Podprli nismo nobene spremembe, za katero smo bili mnenja, da škodi britanskim kmetom, kot tudi vse spremembe, ki so razširile nadzor EU v tem sektorju. UKIP bo še naprej zagovarjala interese britanskih kmetov pred vmešavanjem EU, saj menimo, da je britanski kmetijski sektor v celot sposoben urejati svoje zadeve, prav tako pa že ima visoke standarde glede kakovosti in varnosti. UKIP nasprotuje temu, da so britanski davkoplačevalci prisiljeni subvencionirati kmete v drugih delih Evrope, ki predstavljajo konkurenco našim kmetom. UKIP je zavezana trgovanju s kmetijskimi pridelki v skladu s pogoji pravil STO.

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Zmanjšati je treba upravno breme za kmete, prav tako pa je treba zmanjšati prekomerno birokracijo, ki je pogostokrat vključena v kmetijske zadeve. Kmetje se morajo osredotočiti na svojo glavno odgovornost: pridelavo visokokakovostnih pridelkov.

Glasoval sem za določbe tega poročila, ki se nanašajo na odpravljanje trenutnih podvajanj in na izboljšanje prožnosti. Prav tako se strinjam z izjavami poročila glede zakonodaje v tem sektorju; se pravi, da mora biti ta zakonodaja sorazmerna s ciljem ter da ne bo vključena nobena zakonodaja, dokler ne bo izvedena ocena o vplivu zakonodaje v zvezi z morebitnim finančnim bremenom. Če v Evropi želimo zagotoviti učinkovit, konkurenčen kmetijski sektor, moramo zmanjšati prekomerno birokracijo.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta dokument, saj verjamem, da moramo nadaljevati s poenostavitvami uredbe in določb skupne kmetijske politike, ki so se začele izvajati v 2005. Kmeti in drugi nosilci gospodarske dejavnosti ne smejo biti izpostavljeni birokraciji in zahtevam, ki niso potrebne za uresničitev političnih ciljev in zagotavljanje ustreznega upravljanja denarja davkoplačevalcev. Poenostavitev SKP je ključnega pomena, če želimo, da bo naše kmetijsko gospodarstvo konkurenčnejše, ohranjalo in ustvarjajo delovna mesta ter prispevalo k uspešnemu razvoju našega podeželja. V nekaterih državah članicah je bila zabeležena visoka stopnja napak v zahtevah in zaradi tega imajo kmetje težave pri pravočasnem pridobivanju pomoči. Države članice bi morale morebitnim upravičencem zagotoviti sisteme, ki so enostavni, jasni in pregledni. Zato pozivam Komisijo, da to zadevo vključi v dvostranske razprave z državami članicami.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Tri leta od uveljavitve reforme SKP se sprašujemo, kako prilagoditi našo kmetijsko politiko današnjim izzivom. Samoiniciativno poročilo ponuja uporabne in široko razširjene predloge za doseganje cilja, da bi kmetijski sektor združeval kakovost in konkurenčnost. Pozitivno moramo pozdraviti duh tega poročila, saj s tem poročilom Parlament poziva k uvedbi nove SKP v 2013, ki zmanjšuje birokracijo za kmete. Podpreti moramo vse ukrepe, s katerimi je mogoče zmanjšati upravne postopke in obremenitve, ki bremenijo kmetijske pridelovalce – da ne omenimo zadevne lokalne oblasti – in ne ogrožajo standardov kakovosti. Takšno poročilo, ki predstavlja alternativno potrebam kmetov, vključno s potrebo po zagotavljanju, da niso obremenjeni s prekomernimi upravnimi bremeni, bo vsekakor uporaben prispevek k postopku preoblikovanja skupne kmetijske politike, ki je zaradi očitnih razlogov, zapleten in zelo občutljiv proces za prihodnost evropskega gospodarstva in za zaščito številnih vrst tradicionalnih lokalnih pridelkov. Zato sem glasovala za poročilo.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Kmetovanje je vedno bilo blizu skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in nanj gledamo, kot na temeljni sektor evropskega gospodarstva. Vendar pa so bili naši kmetje predolgo preveč obremenjeni z birokratskimi in upravnimi bremeni: čas je, da zmanjšamo njihovo breme.

Prepričan sem, da poenostavitev birokratskih postopkov, ki morajo biti sprejeti z reformo SKP od leta 2013, ni le zaželena, ampak nujna. Zato menim, da je prav, če poenostavimo pravila glede elektronske identifikacije živali in v vsaki državi članici EU vzpostavimo telefonsko linijo pomoči, da bi zagotovili boljši dostop do informacij. Poleg tega je treba ponovno zgraditi zaupanje med oblastmi in kmeti.

Kmetje ne smemo več zapravljati svojega časa za izpolnjevanje obrazcev in izjav, ampak morajo skrbeti za svoja polja, ter tako pridelovati boljše kmetijske pridelke, ki ustrezajo višjim standardom. Zato sem glasoval za te ukrepe, ki predstavljajo del postopka za poenostavitev birokracije in jih je moja parlamentarna skupina odločno podprla in ki predstavljajo znaten odziv v času krize.

  David Campbell Bannerman (EFD), v pisni obliki. – Glasovali smo proti temu poročilu v skladu z načeli UKIP in na podlagi dejstva, da podpiramo zakonodajo le, če omejuje pristojnosti EU ali jih vrača državam. Podprli nismo nobene spremembe, za katero smo bili mnenja, da škodi britanskim kmetom, kot tudi vse spremembe, ki so razširile nadzor EU v tem sektorju. UKIP bo še naprej zagovarjala interese britanskih kmetov pred vmešavanjem EU, saj menimo, da je britanski kmetijski sektor v celot sposoben urejati svoje zadeve in že ima visoke standarde kakovosti in varnosti. UKIP nasprotuje načinu, kako se je SKP vedno uporabljala v koruptivne namene (npr. navidezni vinogradi) ali način, kako se uporabljajo za povečevanje prihodka nekaterih politikov v državah EU, ki so lastniki „kmetij“. UKIP prav tako nasprotuje temu, da so britanski davkoplačevalci prisiljeni subvencionirati kmete v drugih delih Evrope, ki predstavljajo konkurenco našim kmetom. UKIP je zavezana trgovanju s kmetijskimi pridelki v skladu s pogoji pravil STO.

  Derek Roland Clark (EFD), v pisni obliki. – UKIP je glasovala proti poročilu o poenostavitvi SKP ker bi, kljub temu, da bi z izvajanjem poročila politika postala razumljivejša, preglednejša in uporabnejša, poenostavljala inšpekcijske preglede kmetij, doprinesla k prožnosti plačilnih ureditev in prijaznejša do kmetov, to pomenilo, da bi SKP ostala nespremenjena in bi morebiti doprinesla k njenem podaljšanju še za eno generacijo! UKIP je glasovala proti resoluciji, kot celoti, predvsem zaradi tega, ker nima zakonodajnega vpliva.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za poročilo o poenostaviti skupne kmetijske politike in čestitam gospodu Ashworthu in poročevalcem v senci za odločno delo, ki so ga opravili. Ukrepati moramo in poenostaviti birokratske postopke in zahteve, ki veljajo za kmetije, da bi tako lahko znižali njihove stroške ter istočasno povečali njihovo konkurenčnost in pravno varnost. Pogostokrat pozabimo, da so tudi kmetije, čeprav pridelujejo osnovna živila, podjetja, katerih konkurenčnost trpi zaradi prekomerne birokracije.

Ravno zaradi tega so takšna poročila tako pomembna, saj izpostavljajo probleme, ki izhajajo iz pogojenosti ali preveč zapletenih postopkov, hkrati pa predlagajo rešitve za poenostavitev in izboljšanje trenutno še vedno najpomembnejšega programa EU, vsaj s finančnega vidika. Parlament je z glasovanjem za to poročilo opravil naslednjih korak k SKP, ki je sodobnejša in gospodarnejša, predvsem pa lahko zagotavlja, da bodo potrebe Evrope po hrani zadovoljene ne samo danes, ampak tudi v prihodnje.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Kmetje so bili vedno najbolj goreči in odločni zagovorniki vključevanja v Evropsko unijo. Trdno verjamemo, da je SKP še vedno skupna politika v pravem pomenu besede. Evropska unija mora v globaliziranem svetu, s svojim trgom Skupnosti, izvesti enotne ukrepe, s katerimi bo mogoče zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano in spodbujati obnovljive vire. Prav tako mora pomagati v boju proti podnebnim spremembam, ter okrepiti svoja prizadevanja, da bi bilo mogoče bolje izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo raziskave.

Morebitno zmanjšanje proračuna SKP bi povzročilo znatne socialne in gospodarske motnje, kar bi preprečilo kmetijstvu, da bi se soočilo z izzivi, ki jih prinaša prihodnost. Razumeti moramo, da so prihodki kmetov odvisni od neposrednih plačil, čeprav jim samo ti prihodki ne zagotavljajo dostojnega standarda življenja. Povprečen kmetijski dohodek v EU, vključno z vsemi neposrednimi plačili, znaša le polovico povprečne plače v preostalih gospodarskih sektorjih.

Verjamem, da bi zmanjšanje neposrednih plačil, kot del prvega stebra SKP, imelo hude posledice ne samo za kmete, ampak tudi za podeželje, javne službe, povezane s kmetijsko proizvodnjo, za potrošnike in družbo, ki ima koristi od teh izplačil. Zato so neposredna plačila ključnega pomena in jih je treba ohraniti.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za prizadevanja glede poenostavitve skupne kmetijske politike (SKP). Ta poenostavitev bi morala koristiti kmetom ter jim omogočiti, da se osredotočijo na pridelavo varne, kakovostne hrane, pa tudi nacionalnim organom in organom EU, s tem ko bi zmanjšala birokratsko breme, povezano z izvajanjem SKP.

SKP je ključnega pomena za EU, saj zagotavlja proizvodnjo zdrave hrane in skrbi za ohranjanje okolja ali podeželja za ustrezen trajnostni razvoj. Poenostavitev mora pomeniti večjo odgovornost za vse vpletene akterje.

Zato želim poudariti potrebo, da se SKP preoblikuje v enostavnejši, bolj pošten in preglednejši instrument. Najprej bi izpostavil predlog o vzpostavitvi enotnega sistema identifikacije živali. Ta sistem mora vključevati možnost samocertificiranja, zmanjšanje kvote inšpekcijskih pregledov na omejitve, ki so nižje od trenutno veljavnih in vprašanje sledljivosti kozjega in ovčjega mesa; predvsem se sklicujem na predlog o identifikaciji čred. Potrebna reforma SKP bo morala razlikovati med zagotavljanjem pomoči posameznim kmetom ali zadrugam teh posameznikov, velike kmetijsko živilske družbe pa prepustiti trgom.

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki. – (CS) Osnutek poročila o poenostavitvi skupne kmetijske politike je dodaten korak k učinkovitejši in enostavnejši SKP. Seveda moramo storiti več za spodbujanje konkurenčnosti evropskega kmetijstva, ohranjevanje in ustvarjanje dodatnih delovnih mest in podpreti naraven razvoj podeželja. V sklopu tega želim omeniti vprašanje neposrednih plačil v obmejnih regijah, kjer obstaja nelojalna konkurenca in diskriminacija glede na kraj registracije kmetijskih subjektov.

V sosednjih regijah držav članic z ločenimi ravnmi cen obstajajo znaki obsežne gospodarske dejavnosti nekaterih kmetijskih subjektov, kot odgovor na te razlike v cenah. Kmetijski subjekt, ki v svoji matični državi doseže višje cene, posluje v drugi državi (z nižjimi neposrednimi cenami) ob nižjih stroških pridelave in evidentira prodajo na drugi strani meje. Na ta način so kmetijski subjekti v državah z nižjimi neposrednimi cenami diskriminirani in ekonomsko ogroženi na lokalnem trgu, medtem ko si kmetijski subjekti iz držav članic z višjimi neposrednimi cenami, zaradi politik EU, zagotavljajo gospodarsko prednost. Zaradi teh razlogov je pri reformi SKP treba nujno upoštevati vpliv na cene; se pravi, primerjava kraja proizvodnje s krajem, kjer so zabeležene neposredne cene. S to uredbo bomo prav tako prispevali k vzpostavitvi novega in poštenega trga na področju kmetijstva. Podpiram predloženo poročilo.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo, saj menim, da je poenostavitev skupne kmetijske politike ključnega pomena za konkurenčnost kmetijstva EU, ohranjanje delovnih mest in trajnostni razvoj evropskega podeželja. Pravila za preverjanje je treba poenostaviti, prav tako pa morajo s svetovanjem in pomočjo državnih organov postati kmetom dostopnejša ter s tem zagotoviti, da kakovost evropskih kmetijskih izdelkov ne po prinesla nepotrebnih bremen in dodatnih težav za akterje, povezane s kmetijskimi dejavnostmi.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poenostavitev zakonodaje je cilj, ki je ključnega pomena za približanje Evrope javnosti. Tisti, ki niso osvojili kodeksa Unije in ne govorijo „evropejsko“, potrebujejo enostavne in dojemljive politike. Ravno zaradi tega morajo glavni upravičenci, v tem primeru evropski kmetje, razumeti politiko, ki je tako temeljna in trajna, kot je skupna kmetijska politika (SKP).

Zato želim poudariti, kako prav ima poročevalec, ko trdi da bi „morala nova SKP kmetom omogočiti, da se osredotočijo na poglavitni cilj zagotavljanja varne in kakovostne hrane, ki ji je mogoče slediti, in jih tudi podpirati pri zagotavljanju netržnih javnih dobrin“. Upam, da bo nova SKP enostavnejša, preglednejša in bolj poštena; da bo bolj prilagojena potrebam kmetov in trgu; in da bodo njeni postopki hitrejši ter manj birokratski, a hkrati varni in učinkoviti. Za pravno varnost ni potrebna zapletenost ali počasni postopki, ampak enostavnost in učinkovitost. Ravno to želimo od nove SKP.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Skupna kmetijska politika (SKP) mora na eni strani zagotavljati zadostno oskrbo z varno hrano, na drugi strani pa odgovarjati na izzive, kot so ohranjanje podeželja, gorskih območij, območij z omejenimi možnostmi ter multifunkcionalnost evropskega kmetijstva. Uskladitev zakonodaje mora spremljati odpravo nepotrebnih stvari. Upajmo, da bo cilj 25-odstotnega zmanjšanja upravnega bremena dosežen pred letom 2012. SKP mora biti poenostavljena, saj bo tako naše kmetijsko gospodarstvo postalo konkurenčnejše, s tem pa bo mogoče ohraniti in ustvariti delovna mesta ter prispevati k trajnostnemu razvoju našega podeželja. Poenostavitev SKP mora najprej in predvsem koristiti kmetom, ne pa zgolj nacionalnim in plačilnim organom v državah članicah. Kmetje morajo imeti dostop do učinkovitih sistemov, ki jim omogočajo, da preprosto in brez nepotrebne birokracije oddajajo vloge za neposredna plačila, praviloma v kraju, kjer bivajo. Poenostavitev SKP mora iti z roko v roki s poenostavitvijo njenega izvajanja, države članice pa morajo čim bolj omejiti birokratske formalnosti, ki se zahtevajo od morebitnih upravičencev, zlasti na področju razvoja podeželja. Potrebna je večja prožnost, zato zagovarjamo odobritev prožnejših postopkov izplačila še pred dokončnim zaključkom vseh inšpekcijskih pregledov.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To poročilo vsebuje pozitivne vidike, med katerimi bi izpostavili naslednje: poenostavitev skupne kmetijske politike (SKP) ne sme pomeniti manj pomoči za kmete in odpravo običajnih instrumentov za upravljanje trgov; potreba po spremembi glob, nenazadnje tudi takrat ko se nanašajo na prekrške, za katere pridelovalec ni odgovoren; poenostavitev postopka za oddajo vlog; ter zelo pozitivne spremembe glede identifikacije živali, predvsem koz in ovc.

Pristop, ki ga predlaga poročevalec je v veliki meri namenjen trgu, konkurenčnosti, „zmanjšanju prekomernega protekcionizma“ in nadaljevanju liberalizacije, z njenimi dobro znanimi in škodljivimi posledicami. Poročilo prav tako še naprej podpira trenuten model razdeljevanja pomoči. Navaja, da „mora razporeditev enotnega plačila na kmetijo zagotavljati pravičnost“, ne predlaga pa konkretnih ukrepov za uresničitev tega cilja.

Izraža prepričanje, da je treba pregledati sedanjo opredelitev kmetijske dejavnosti za namene enotnega plačila, nič pa ne predlaga glede spremembe trenutnega modela, v skladu s katerim ljudje prejema plačilo, če nič ne pridelujejo. Če povzamem, poročilo ne vsebuje predlogov in ukrepov za spremembo veljavnega modela SKP v kolikor se (vendar ne izključno) nanaša na razporeditev pomoči.

  Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. – Popolnoma se strinjam, da poenostavitev SKP ne sme pomeniti zmanjšanja podpore za kmete in ne sme pripeljati do odprave tradicionalnih instrumentov za upravljanje trga. Prav tako se strinjam z odpravo obveznosti glede elektronskega označevanja ovc.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Poenostavitev načel, ki opredeljujejo delovanje skupne kmetijske politike, je izjemno pomembna. SKP ne sme biti omejena le na porazdeljevanje denarja. Osebno si želim, da bi več sredstev bilo namenjenih individualnim vlagateljem v kmetijstvo, ki bi lahko učinkoviteje posodobili kmetije in povečali obseg pridelave. Povečevanje financiranja neposrednih plačil je po mojem mnenju način za ohranjanje revščine v regijah, ki razvojno najbolj zaostajajo, kar podpira ljudi, ki dejansko sploh niso povezani s kmetijstvom in ovirajo preoblikovanje kmetijstva. Le s subvencioniranjem „resničnih“ kmetov – pridelovalcev zdravih in visoko kakovostnih pridelkov – lahko zagotovi varnost na tem področju v Evropi in v svetu.

  Cornelis de Jong, Kartika Tamara Liotard in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. – Zaradi odstavka 12 sem glasoval proti poročilu gospoda Ashworth o poenostavitvi SKP (A7-0051/2010). Kmetje ne potrebujejo več neposredne podpore EU; potrebujejo bolj poštene cene za svoje pridelke.

Se pa strinjam z bistvom poročila. SKP je preveč zapletena in po nepotrebnem obremenjuje kmete, države članice ter decentralizirane vlade in organe. Obstaja velika potreba po zmanjšanju tega upravnega bremena in zmanjšanju birokracije, predvsem času trenutne krize.

Prav tako mora za kmete, ki so nenamerno ali zaradi dejavnikov, na katere ne morejo vplivati, zakrivili kršitve in so zaradi tega kaznovani, obstajati možnost da te napake odpravijo, kot tudi večja preglednost v zvezi s temi kaznimi.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Skupna kmetijska politika je temeljni element Evropske unije, pa naj govorimo o zagotavljanju hrane za naše državljane ali o ohranjanju in zaščiti gorskih območij, podeželja, kot tudi območij z omejenimi možnostmi ali najbolj oddaljenih območij. Glasoval sem za to poročilo, ker podpiram potrebo po poenostavitvi SKP. Osredotočena mora biti na rezultate in nuditi večjo sposobnost za odzivanje. Prav tako menim, da je potrebno tesnejše sodelovanje med državami članicami in lokalnimi organi na področju izmenjave dobrih praks. Istočasno pa morajo biti kmetje dobro obveščeni in deležni večje pomoči s strani organov.

  Erminia Mazzoni (PPE), v pisni obliki. – (IT) Kmetijstvo je eden izmed glavnih virov v Evropi, hkrati pa je tudi sektor, ki je najbolj obremenjen z birokracijo EU. Prav tako ne smemo podcenjevati vpliva podnebnih in okoljskih dejavnikov, ki jih je glede na njihovo naravo, težko napovedovati in silijo kmetijski sektor, da se sooča z novimi in težkimi izzivi zaradi globalnih sprememb, ki se dogajajo.

Glede na vse to je Evropski parlament mnenja, da nikakor ne smemo pozabiti, da cilj zmanjšanja administrativnih bremen za 25 %, določen v programu za leto 2003, ne zadostuje, prav tako pa ni dovolj ambiciozen glede na to, da ga bomo verjetno uresničili pred rokom 2012. Parlament prav tako verjame, da mora Komisiji in Svetu priporočiti nujne strategije za dodatno zmanjšanje bremen, ki bremenijo naše kmete.

Predlogi te parlamentarne uredbe so prav tako namenjeni pripravam na prilagoditev SKP glede na strategijo EU 2020. Ta korak je ključnega pomena pri zagotavljanju rasti v tem sektorju ter za zagotavljanje, da se dodeljena sredstva ohranjajo glede na zmanjšanje virov EU, ki so predvideni za 2013.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) To poročilo jasno izpostavlja, da le javni sektor zagotavlja neodvisnost in nepristranskost inšpekcij in poudarja zamisel o kmetijstvu, kot o javnem dobrem. Vztrajanje na sledljivosti živil je prav tako pomembno, čeprav bo verjetno jasno označevanje vpliva na okolje izboljšalo ozaveščenost med vsemi državljani (pridelovalci in potrošniki) o pomembnosti premestitvi in okoljski kakovosti pridelave.

Prav tako je pomembna odločnost, ki izhaja iz poročila, o poenostavitvi upravnih pravil skupne kmetijske politike. Vendar pa me dejstvo, da se SKP obravnava le z vidika konkurenčnosti in neoliberalizma, kar je neposredno v skladu s tradicijo politik, ki so bile izvedene v Evropski uniji, odvrača od tega, da bi glasoval za ta poročilo. Zato se bom vzdržal glasovanja o tem besedilu, kot znak dobre volje zaradi napredka, ki izhaja iz navedenih namer.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nujno je treba poenostaviti skupno kmetijsko politiko, če želimo doseči cilj 25-odstotnega zmanjšanja upravnega bremena v kmetijskem sektorju do 2010. Birokracija predstavlja resno oviro za kmete, ki zanemarjajo svoje vsakodnevne dejavnosti na poljih, ker morajo veliko časa porabiti zanjo. Nove spremembe bodo prav tako pomenile zmanjšanje upravnega bremena, ki ga nosijo kmeti, za več milijonov evrov, skupaj z očitnimi ugodnostim, predvsem če upoštevamo težke gospodarske razmere, s katerimi se soočamo. Poenostavitev standardov in kontrolnih mehanizmov sta ključna za kmete, ki morajo po razumni ceni zagotavljati hrano za 500 milijonov ljudi. Zato sem glasoval, tako kot sem.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za to poročilo, ki vsebuje pomembne določbe, namenjene odpravi birokracije, ki negativno vpliva na evropske kmete, predvsem v trenutku, ko je finančna kriza močno prizadela kmetijstvo. Rad bi se zahvalil mojim kolegom poslancem, ki so glasovali za spremembe, ki sem jih predlagal, ter je tako bilo mogoče ohraniti besedilo, ki je že bilo odobreno v odboru.

Predvsem se sklicujem na spremembo 49, ki se nanaša na visoke stopnje napak v vlogah za neposredna plačila, ki so jih zabeležili v nekaterih državah članicah, kar prav tako kaže na to, da gre te napake pripisati predvsem uporabljeni ortofotografski opremi, ne pa kmetom. Prav tako se sklicujem na spremembo 65 o odlogu obveznosti elektronske identifikacije ovac in koz, ki je začela veljati v letu 2010, ker so njeni stroški v času gospodarske krize prekomerni.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Predlog o poenostavitvi SKP je del širšega procesa zmanjševanja birokratskih postopkov, proces, ki so ga že pred časom sprožile različne države članice EU, da bi zagotovile učinkovitejše in dostopnejše storitve za državljane.

Ta reforma je prav tako nujna za kmetijski sektor, da bi tako kmetje lahko prihranili čas in denar ter imeli dostop do ugodnosti, ki izhajajo iz sistema pogojenosti in neposrednih plačil, prav tako pa je nujna v zvezi z nekaterimi vidiki razvoja podeželja in metod identifikacije rejenih živali.

Ta predlog o poenostavitvi sedaj, ko razprava o obdobju po 2013 SKP že poteka, predstavlja merilo, ki ga je mogoče uporabljati za izpostavljanje priložnosti in nevarnosti ter pripravo podlage predloga o evropskem kmetijstvu v prihodnosti. Iz razlogov, ki sem jih prej navedel, sem glasoval za poročilo.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poročilo o poenostavitvi skupne kmetijske politike (SKP) obravnava vprašanja, ki resno skrbijo kmete, glavne prejemnike SKP, pa tudi evropsko javnost na splošno, ki ima težave z razumevanjem SKP zaradi zapletenosti njenih mehanizmov. Vsi se torej zavedamo, da nujno in hitro potrebujemo ukrepe za poenostavitev. Ključnega pomena je, da ti ukrepi neposredno vplivajo na kmete in ne le na vodstvo vsake posamezne države članice, kot se je pogostokrat že zgodilo. Odprava instrumentov za upravljanje trga ne more predstavljati enega izmed načinov poenostavitve.

V sklopu poenostavitve mora biti obravnavana potreba po odpravi diskriminacije v sistemu enotnih plačil v različnih državah članicah, ki je posledica neučinkovitosti državnih uprav, kot so nadzori, roki, plačila itd. Odprava teh diskriminacij bo preprečila, da bi imeli SKP več hitrosti, ki bi spodbujala neenakosti med kmeti v različnih državah članicah.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za poročilo gospoda Ashwortha, ker podpiram enostavnejšo skupno kmetijsko politiko, ki jo bodo kmetje lažje razumeli. Upravljanje skupne kmetijske politike je pogostokrat preveč zapleteno. Zato je izjemnega pomena za celoten kmetijski sektor, da jo poenostavimo in olajšamo življenje kmetom. Pravila, ki jih je predlagala Evropska komisija, bo v številnih primerih izjemno težko izvesti, hkrati pa v državah članicah obstaja visoka raven birokracije, povezana z izvajanjem kmetijske zakonodaje. Ponovno je treba pogledati zakonodajo o identifikaciji živali, da bi bila prožnejša in bi vsebovala manj birokracije. Trenutne zakonske določbe na tem področju so preveč toge in v številnih primerih kontraproduktivne.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poenostavitev skupne kmetijske politike (SKP) je ključna, če želimo, da bo evropsko kmetijsko gospodarstvo konkurenčnejše, ohranjalo delovna mesta in spodbujalo njihovo ustvarjanje ter prispevalo k razvoju podeželja. Bistveno se mi zdi, da Komisija skuša odpraviti nepotrebne birokratske ovire ter istočasno predlaga nove uredbe na tem področju.

Enostavnejša kot je zakonodaja, lažje jo bodo zainteresirane stranke razumele, pa naj gre za kmete, državne in regionalne organe, ali organe za nadzor porabe sredstev. Prav tako velja, da manj časa, ko bodo akterji potrebovali za pripravo vlog, manj napak bodo naredili. Tudi strošek nadzora financiranja bo manjši.

Poenostavitev je potrebna tudi pri nadzoru porabe sredstev, zunanje revizije pa se mi zdijo najučinkovitejši način za to. Globe morajo biti uveljavljene na pregleden in sorazmeren način, prav tako pa se morajo pri tem upoštevati velikost kmetije in lokalne razmere, nenazadnje tudi v najbolj oddaljenih regijah, kot je Madeira. Danes sem v Parlamentu glasoval za to poročilo, saj skuša razrešiti ta vprašanja. Sedaj moramo zagotoviti, da bo pri splošnem pregledu SKP prišlo do boljšega usklajevanja med kmetijsko in kohezijsko politiko.

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) S sprejetjem tega dokumenta smo izrazili odločnost glede poenostavitve skupne kmetijske politike. Ta postopek je ključnega pomena za zagotavljanje prave ravni konkurenčnosti v evropskem kmetijskem sektorju. Jasno je, da z usklajevanjem uredb, zmanjševanjem birokratskih bremen in omejevanjem stroškov lahko dobimo enostavnejšo, bolj pošteno in razumljivejšo skupno kmetijsko politiko. Vendar pa je treba opozoriti, da se poenostavitve ne smejo nanašati le na oblasti in državne organe, ki upravljajo kmetijski sektor, ampak predvsem na kmete, ki so prekomerno obremenjeni s predpisi.

Poročilo: Heide Rühle (A7-0151/2010)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Poročilo, ki ga je predstavila gospa Rühle je samoiniciativno poročilo, katerega namen je preučiti načine za izboljšanje postopkov javnih naročil v Evropi, da bi dobili stabilnejši in preglednejši pravni okvir. Nepravilna uporaba predpisov pri javnih naročilih je eden izmed najpogostejših vzrokov za napake pri izplačilu evropskih strukturnih skladov. Podpiram glavne točke, navedene v samoiniciativnem poročilu: poziv k boljšemu usklajevanju postopkov javnega naročanja v različnih direktoratih Evropske komisije, izjavo, da cilji, določeni v pregledu direktiv o javnih naročilih (razjasnitev pravil in večja pravna varnost) iz leta 2004, še niso bili v celoti uresničeni. Prav tako odobravam stališče poročila, da predvsem mala in srednje velika podjetja trpijo zaradi zapletenosti teh postopkov, ki jim včasih zaradi pomanjkanja virov na področju pravne pomoči preprečujejo sodelovanje na javnih razpisih za zbiranje ponudb. Zato sem glasovala za to poročilo in pozorno bom spremljala pravilno izvajanje, v naših državah članicah, predvsem pa v Franciji, direktiv o javnih naročilih, ki so že v veljavi.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Podprl sem to poročilo, saj je sistem javnih naročil, ki deluje pravilno in pregledno, še posebej pomemben za notranji trg, da bi tako bilo mogoče spodbujati čezmejno konkurenco in inovacije ter doseči optimalne koristi za vladne institucije. Cilji, predvideni z revizijo direktiv o javnih naročilih iz leta 2004, še niso bili uresničeni, zlasti glede poenostavitve pravil javnega naročanja in vzpostavitve pravne varnosti. Sodišče Evropskih skupnosti je obravnavalo nesorazmerno število primerov kršitev na področju javnih naročil, kar kaže, da imajo številne države članice težave pri zagotavljanju skladnosti z direktivami o javnih naročilih. Z Lizbonsko pogodbo je bila v primarni zakonodaji Evropske unije prvič priznana pravica do samouprave regionalnih in lokalnih organov, prav tako pa je bilo okrepljeno načelo subsidiarnosti. Glede na to, da je namen zakonodaje o javnih naročil zagotavljati, da se javna sredstva pametno in učinkovito upravljajo, in nuditi zainteresiranim družbam priložnost, da dobijo naročila v okviru lojalne konkurence, pozivam Komisijo, naj poenostavi postopke za javna naročila z namenom, da razbremeni tako lokalne vlade kot tudi podjetja, da ne bi porabila toliko časa in denarja samo za birokratske zadeve in poenostavi dostop do teh naročil za mala in srednja podjetja, kar jim bo omogočilo, da enakopravneje in pravičneje sodelujejo.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Za javne razpise se porabi znaten delež sredstev iz proračunov držav članic. Zato se strinjam z mnenjem poročevalke, da morajo javna sredstva biti pregledna in odprta za javni nadzor. Oddaja javnih naročil mora biti opravljena pod preglednimi pogoji in ob enakem obravnavanju vseh zainteresiranih strani ter z upoštevanjem razmerja med ceno in uspešnostjo projekta, kot končnega merila, da bo mogoče izbrati najboljšo ponudbo in ne samo najcenejše ponudbe. Da bi bilo mogoče povečati preglednost javnih naročil, je treba poenostavi postopke za javna naročila, da bi bilo mogoče razbremeniti tako lokalne vlade kot tudi podjetja, da ne bi porabila toliko časa in denarja samo za birokratske zadeve. Poenostavitev postopkov bo tudi malim in srednje velikim podjetjem olajšala dostop do teh naročil in jim omogočala, da enakopravneje in pravičneje sodelujejo. Zaradi globalizacijskih procesov je še posebej pomembno, da se Komisija osredotoči na postopke za uporabo socialnih meril. Zato so smernice ali druga praktična pomoč organom in drugim javnim ustanovam ključnega pomena za trajnostna javna naročila.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam to resolucijo, ki skuša poenostaviti pravila javnega naročanja, ter hkrati prispevati k večji pravni varnosti. Evropske pobude na področju javnih naročil zahtevajo usklajevanje na evropski ravni, da bi se bilo mogoče izogniti neskladnostim in pravnim težavam. Prav tako pomembna je pravna pojasnitev pogojev, v skladu s katerimi se uporablja zakonodaja o javnih naročilih za institucionalizirana javno-zasebna partnerstva. Komisijo pozivam k poenostavitvi postopkov za javna naročila, da bi bilo mogoče razbremeniti tako lokalne vlade kot tudi podjetja, da ne bi porabila toliko časa in denarja samo za birokratske zadeve. Poenostavitev postopkov bo tudi malim in srednje velikim podjetjem olajšala dostop do teh naročil in jim omogočala, da enakopravneje in pravičneje sodelujejo. Javne organe je treba spodbujati, da pri oddaji javnih naročil upoštevajo ekološka, družbena in druga merila. Pozivam Komisijo, da razišče možnost uporabe zelenih javnih naročil, kot orodja za spodbujanje trajnostnega razvoja.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) V 2004 je Komisija izvedla revizijo direktiv o javnih naročilih, katere namen je bila poenostavitev postopkov, zagotoviti, da bodo javna naročila preglednejša, učinkovitejša, prožnejša in da bodo vključevala manj birokracije.

Kot pravi poročevalka: „Glavni namen javnih naročil je gospodaren nakup blaga in storitev ob upoštevanju učinkovitosti nalog javnih storitev. Vendar pa javni organi niso običajni udeleženci na trgu; ker upravljajo javna sredstva, nosijo še posebno odgovornost.“

Še enkrat moram ponoviti, da zapletena zakonodaja ni tudi zakonodaja, ki najbolje služi interesom strank; v primeru javnih naročil je ravno nasprotno. Bolj je zapletena, manj pregledni in počasnejši so postopki, večja je verjetnost, da bo prišlo do izogibanja zakonu, v ekstremnih primerih pa tudi do korupcije. Zato je ključnega pomena, da si med postopkom revizije trenutnih direktiv o javnih razpisih, prizadevamo za enostavnejša in učinkovitejša pravila za urejanje sektorja, ki predstavlja skoraj 16 % BDP Evropske unije.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Skupni letni izdatki za javna naročila za blago in storitve v Evropski uniji znašajo 1 500 milijard EUR, ali več kot 16 % bruto domačega proizvoda EU. Glede na trenutno gospodarsko krizo, postopek oddaje naročil zaradi direktiv o javnih naročilih ne sme biti počasnejši ali dražji. Pogodbeniki, predvsem mala in srednje velika podjetja, zahtevajo pravno varnost in hitre postopke. Verjamem, da morajo Komisija in države članice v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi pregledati razne sklope predpisov, ki veljajo za javna naročila, da bi te predpise poenotili in poenostavili celoten pravni okvir za javna naročila ter tako zmanjšali tveganje za napake in zagotovili učinkovitejšo uporabo strukturnih skladov. Izpostaviti je treba, da ima nepravilen prenos predpisov EU javnega naročanja za posledico večji delež nepravilnosti pri izvajanju evropski projektov, sofinanciranih iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada. Verjamem, da mora Komisijo preučiti možnost uporabe pospešenih postopkov v povezavi s strukturnimi skladi tudi po letu 2010, tako da države članice teh sredstev ne bi zapravile.

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. – (FR) Čeprav podpiram namen poročila, ki poziva Komisijo k poenostavitvi postopka javnega naročanja, da lokalnim oblastem in podjetjem ne bi bilo treba namenjati znatnih količin denarja in časa za izključno birokratska vprašanja, obžalujem besedilo v drugem delu odstavka 9.

Menim, da to tolmačenje odločbe Sodišča Evropskih skupnosti, ki navaja, da lahko lokalne oblasti sodelujejo, ne da bi upoštevale trg, odstopa od načela enake obravnave. To je lahko usodno za podjetja (zasebni ali javni kapital), ki so s tem po njihovem mnenju odrinjena od vseh možnosti za sodelovanje na razpisih glede zagotavljanja javnih storitev gospodarske narave.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) To poročilo nekoliko osvetljuje socialne in okoljske standarde, ki jih moramo vključiti v zbiranje ponudb; prav tako podaja priporočila glede lažjega dostopa malih in srednje velikih podjetij do trgov javnega naročanja. Kljub temu pa vsebuje veliko pomanjkljivost, saj se nikjer izrecno ne sklicuje na potrebno sprejetje pravnega instrumenta, ki podaja opredelitev in status koncesij za javne storitve v času prenovitve direktiv o javnih naročilih. Ne moremo se strinjati s trenutno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti o koncesijah za javne storitve; obstaja potreba po okvirni direktivi o storitvah splošnega pomena. Pravno pojasnilo je ključnega pomena, kar bo vsem v korist. Zato sem se vzdržala končnega glasovanja o tem poročilu.

  Małgorzata Handzlik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Javna naročila na notranjem trgu Evropske unije predstavljajo približno 15 % BDP. Odpiranje trga javnih naročil je koristno za ustanove, ki oddajajo naročila, saj večji trgi dajejo večjo izbiro, hkrati pa tudi za nižje stroške in boljšo kakovost. Zelo pomembno je kako se porablja javni denar, predvsem sedaj, ko gospodarstvo po krizi potrebuje spodbude, države članice pa imajo težave s proračuni. Kot je poročevalka ustrezno ugotovila, je trenutna zakonodaja precej zapletena, kar predstavlja poseben izziv za lokalne in regionalne organe ter za mala in srednje velika podjetja. Poleg tega je še vedno potrebna razjasnitev vprašanj, ki vključujejo javno-zasebno partnerstvo, urbanizem in koncesije za storitve.

Zato se strinjam z glavnimi stališči poročila gospe Rühle, ki kažejo na potrebo po večji zakonodajni preglednosti na področju javnega naročanja in ki trenutno ne pozivajo k spremembam trenutnih direktiv, ampak da službe Evropske komisije izvedejo temeljito analizo obstoječih problemov.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Javna naročila predstavljajo pomemben delež BDP Evropske unije. Njihovo namen je nakup blaga in storitev ob najboljšem razmerju cena/kakovost. Evropske direktive o javnih naročilih povzročajo zamude pri procesu oddaje naročila, zaradi njih je dražji, hkrati pa omejujejo delovanje javnih naročnikov. Žal se s takšnimi težavami srečuje vse večje število držav članic. Zato sem glasoval za poročilo, saj močno podpiram ukrepe za poenostavitev in posodobitev postopkov. Vse države članice potrebujejo poenostavljeno, poenoteno zakonodajo. To nam bo omogočilo, da odpravimo trenutne neskladnosti med uredbami, ki jih izvajajo države članice, skupaj z napakami, kot tudi da učinkoviteje izrabimo javni denar.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Javna naročila so zelo občutljiva zadeva, ki jo moramo obravnavati zelo resno, saj se nanaša na javna sredstva. Javna naročila morajo zaradi tega biti pregledna in popolnoma odprta za javni nadzor, da ne bi zbujala nobenih dvomov. Zaradi tega mora biti oddaja javnih naročil opravljena pod preglednimi pogoji in ob enakem obravnavanju vseh zainteresiranih strani ter z upoštevanjem razmerja med ceno in uspešnostjo projekta, kot končnega merila, da bo mogoče izbrati najboljšo ponudbo in ne samo najcenejšo ponudbo. Zato sem glasoval, tako kot sem.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Javna naročila predstavljajo približno 18 % BDP Skupnosti, zato imajo ključno vlogo pri ponovnem zagonu gospodarstva in zaposlovanja. Javna naročila prav tako močno vplivajo na mala in srednje velika podjetja, ki pogostokrat delujejo kot podizvajalci.

Glede na trenutne razmere, ko so odnosi med notranjim trgom in mednarodnimi trgi vse jasnejši, za evropska podjetja obstaja resno tveganje, da bodo trpela zaradi nelojalne konkurence s strani podjetij iz tretjih držav (na primer Kitajske), ki prejemajo državne subvencije, medtem ko za evropska podjetja to ni dovoljeno in ki lahko zagotovijo znatno nižje stroške in krajše proizvodne čase ravno zaradi tega, ker ne upoštevajo evropskih standardov varnosti in pravic delavcev.

Da bi se lahko soočili s temi posledicami, potrebujemo usklajene ukrepe na evropski ravni. Na koncu vas želim opozoriti na pomembnost spoštovanja načela vzajemnosti in sorazmernosti. Kitajska podjetja imajo na primer dostop do evropskega trga, medtem ko se evropska podjetja na Kitajskem ne morejo prijaviti na javne razpise. Poročevalki čestitam za njeno delo in bom glasoval za to poročilo.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Zelo me veseli, da je bila zavrnjena sprememba, ki jo je predlagala skupina socialdemokratov, kar je omogočilo, da je naša skupina Zelenih/EFA lahko glasovala za poročilo gospe Rühle.

  Bernadette Vergnaud (S&D), v pisni obliki. – (FR) Obsojam politiko zatiskanja oči tistih, ki menijo, da je trenutna sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti o koncesijah za javne storitve ustrezna in da ni nobene potrebe po sprejemanju zakonodaje. Socialdemokrati se že leta borimo in zavzemamo za pridobitev okvirnih direktiv, ki bi ščitile storitve splošnega interesa in nobenega dvoma ni, da bomo vztrajali pri tej zavezi. Resnična evropska zakonodaja je edino dolgoročno zagotovilo za javne storitve, ne pa sodne odločbe, ne glede na to, kako dobro utemeljene so. Kot lahko vidimo na primeru težav prenosa direktive za storitve v zvezi s socialnimi storitvami, lahko pravno varnost in kakovost storitev zagotovi le poseben okvir. Mala in srednje velika podjetja ter lokalni in regionalni organi pričakujejo jasnost in pravno varnost pri oddaji javnih naročil, kot so javna naročila pri socialnih stanovanjih. Prav tako pa nismo želeli glasovati proti temu poročilu, saj vsebuje pomembne elemente, predvsem v zvezi s socialnimi in okoljskimi standardi, ki jih moramo vključiti v postopke javnih razpisov, priporočili o lažjem dostopu malih in srednje velikih podjetij in jasnim pozivom k previdnosti pri pogodbah z javno-zasebnim partnerstvom.

Poročilo: Franziska Keller (A7-0140/2010)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Ključnega pomena je, da so evropske politike o razvoju koherentne. Vendar pa je besedilo tega poročila gospe Keller ali preveč podrobno ali pa preveč ohlapno. Zelo odločno pravim „da“ jasnosti pri politikah EU in hkrati „ne“ glede dvomov o zavezanostih, ki sta jih Evropska unija (in Francija) dali znotraj okvira Svetovne trgovinske organizacije. Naše kmetijstvo se mora postopoma razvijati in se odzivati na težave, s katerimi se soočajo naši kmetje, ki so ključnega pomena ne le za naše podeželje, ampak tudi za naša mesta. Zato sem glasovala proti temu predlogu.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Evropska unija je največja donatorica pomoči na svetu. V tem letu je mogoče pričakovati, da bo znesek razvojne pomoči državam, ki niso v EU, dosegel 69 milijard EUR, kar predstavlja 20 % povečanje glede na 2008. Evropska unija se je izkazala za dosledno v zvezi z zavezami, ki jih je dala mednarodnim institucijam. Nasprotja med evropskimi razvojnimi politikami in njenimi trgovinskimi politikami so resničnost. Vendar pa se je Evropska unija zavezala, da bodo v vseh politikah EU, ki vplivajo na države v razvoju, upoštevani predvideni razvojni cilji.

Gospodarska kriza ima v nasprotju s prvotnimi napovedmi še posebej hude posledice za revne države, od katerih jih je veliko vključenih v razvojne projekte, ki jih financira Evropa. Na drugi strani pa imajo izvozne in kmetijske politike, ki jih izvaja EU v teh državah, negativne posledice za njihov razvoj. Zato se soočamo z neželenimi rezultati: EU gradi na makro ravni in negativno vpliva na mikro raven. V teh okoliščinah so cilji, sprejeti z resolucijo, o kateri smo glasovali včeraj na zasedanju Evropskega parlamenta, zelo pomembni in jih morajo sprejeti vse institucije EU.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na gospodarsko in humanitarno krizo, s katero se trenutno sooča svet, je sedaj pomembnejše, kot kadar koli poprej, da so politike razvojne pomoči Unije obravnavane na dosleden način, ki zagotavlja njihovo skladnost in ki je v celoti povezan z drugimi politikami Unije o trgovini, okolju itd. Sedaj je jasno, da kljub zavezanosti EU razvojnim politikam in dejstvu, da je največja donatorica razvojne pomoči v svetu, ni vedno zagotovljena učinkovita povezava med njenimi politikami, kar ogroža dosežke razvojnih ciljev novega tisočletja.

Povsem upravičeno nameravamo spremeniti trenutno stanje. Na uradno razvojno pomoč moramo gledati z dolgoročnega vidika združevanja sinergij med vsemi državami članicami in doslednosti med politikami. Ta doslednost mora biti dosežena, saj prispeva k uresničevanju razvojnih zahtev tistih, ki potrebujejo pomoč. V splošnem podpiram to poročilo Evropskega parlamenta in zelo pomembno je, da si akterji EU po najboljših močeh prizadevajo za odpravo ovir pri razvoju, za uresničevanje MDG, za boj proti revščini in za zagotavljanje, da se človekove, socialne, gospodarske in okoljske pravice dejansko upoštevajo v državah v razvoju.

  Anna Maria Corazza Bildt, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE), v pisni obliki. – (SV) Švedska delegacija konzervativcev je včeraj (18. maja 2010) glasovala proti poročilu A7-0140/2010 o usklajenosti politik EU za razvoj in „novi zasnovi uradne razvojne pomoči plus“ (2009/2218(INI)). Glavni razlog za to je v tem, da ne podpiramo predloga o uvedbi mednarodnega davka na transakcije. Uvedba Tobinovega davka bi škodila državam v razvoju, prav tako pa bi vodila v še večjo revščino. Poudariti želimo, da to poročilo vseeno vsebuje elemente, ki so v skladu z našim razmišljanjem, na primer izvozne subvencije Evropske unije za evropske kmetijske izdelke zelo škodijo varnosti preskrbe s hrano in razvoju vzdržljivega kmetijskega sektorja v državah v razvoju.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Ena milijarda štiristo tisoč milijonov ljudi v svetu preživi z manj kot 1 EUR na dan. Evropska unija si je dolžna prizadevati, da se te razmere spremenijo. Zato je potreben učinkovitejši in gospodarnejši razvoj politik sodelovanja in pomoči. Zaveze uradne razvojne pomoči (ODA) še vedno niso zadovoljivo uresničene. Da bi bilo mogoče obravnavati nujnost razvoja, pozivamo Komisijo, da nemudoma opredeli inovativne dodatne vire financiranja za razvoj, kot so davek na mednarodne finančne transakcije, s katerimi bo mogoče ustvariti dodatne vire za premagovanje najhujših posledic krize. Prav tako bi morale tudi države članice ponovno potrditi zavezo, ki so jo dale na vrhu tisočletja, da bodo v naslednjem desetletju namenile 0,7 % BDP za ODA ter hkrati upoštevale sposobnosti črpanja in dobro vodenje držav prejemnic. Evropska razvojna politika mora biti povezana s prožno uredbo o pretoku ljudi, blaga in kapitala z državami v razvoju.

  Lena Ek, Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. – (SV) Podpiramo namen tega poročila, da je politika EU skladna z ciljem Unije o spodbujanju razvoja v nerazvitih in srednje razvitih državah. Pa vendar poročilo gospe Keller govori na primer o razvitem trgu storitev in jasnih pravilih konkurence, kot o ovirah za uresničevaje ciljev novega tisočletja. Zaradi tega ne moremo podpreti poročila kot celote. Jasna temeljna pravila so predpogoj, da lahko tržno gospodarstvo ustrezno deluje, trgovina s storitvami pa je pomemben element za razvoj gospodarstev držav.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska unija se pogosto srečuje s paradoksi navzkrižji, ki jih je povzročila sama, in z neskladnostmi, ki jih njene politike prinesejo državam članicam, njenim državljanom, pa tudi tretjim državam in njihovim ljudem. Kot največja donatorica razvojne pomoči v svetu, si mora Evropska unija in države članice prizadevati za razvoj politike razvojne pomoči, ki ne bo le učinkovita ampak bo tudi dosledna in skladna; to se ni vedno zgodilo. Pozdraviti moramo vsa prizadevanja za spodbujanje te doslednosti in prizadevanja, da bi bilo mogoče upoštevati številne potrebe ljudi, ki prejemajo pomoč. Ta cilj mora biti upoštevan tudi v trgovinski politiki.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Tema tega poročila je zelo pomembna, saj vemo, da so politike in ukrepi EU na številnih področjih pogostokrat v nasprotju z navedenimi cilji „razvojne pomoči“. Obstajajo številni pomembni in pozitivni vidiki, kot so: opozarjanje na tragedijo zaradi lakote na svetovni ravni; izpostavljanje neskladnosti in neučinkovitosti sporazumov o ribištvu glede na razglašene razvojno-sodelovalne cilje; obsojanje vplivov subvencij Unije na izvoz; kritika liberalizacije storitev, uvedbe konkurenčnih pravil, davčnih oaz, premika kapitala iz držav v razvoju v EU, ki je posledica nepovezanih politiki, majhnega obsega pomoči, namenjenega kmetijstvu; in zagovarjanje vzpostavitve patentne skupnosti za zdravila za HIV/aids. Žal je poročevalka nedosledna, saj zagovarja dodaten razvoj instrumentov, kot so prostotrgovinska območja in tako imenovani sporazumi o gospodarskem partnerstvu. Poročevalka je prezrla dejstvo, da ti instrumenti ogrožajo interese držav v razvoju na različnih področjih, kar je razvidno tudi iz dejstva, da mnoge izmed njih ne želijo podpisati teh sporazumov, ki so bili v posameznih primerih sklenjeni le zaradi nesprejemljivega pritiska in izsiljevanja s strani EU.

  Georgios Papastamkos (PPE), v pisni obliki. – (EL) Popolnoma se zavedam pomembnosti razvojnih politik EU in zagotavljanja pomoči državam v razvoju. Vendar pa sem glasoval proti poročilu gospe Keller zaradi stališča, ki ga zavzema glede vpliva izvoznih kmetijskih subvencij EU na kmetijski sektor v državah v razvoju, kar sploh ne drži.

EU je še posebej odprt trg z vidika uvoza izdelkov iz držav v razvoju, kar je med drugim tudi posledica „Vse razen orožja“ in drugih preferencialnih sporazumov. Opozoriti je treba, da zaveza, ki so jo dale države članice SZO na ministrskem vrhu v Hong Kongu (2005) glede vzporedne odprave izvoznih subvencij in določanju pravil za vse izvozne ukrepe, z enakovrednimi vplivi na konkurenčnost.

  Evelyn Regner (S&D), v pisni obliki. – (DE) Glasovala sem za to poročilo, saj je zame še posebej pomembno, da mednarodni sporazumi o prosti trgovini vključujejo pravno zavezujoče socialne in okoljske standarde. Menim, da je še posebej pomembno, da Evropska unija načel socialno tržnega gospodarstva ne izvajal le znotraj EU, ampak tudi izven njenih meja. Naši partnerji morajo v sporazumih o prosti trgovini ohranjati nekatere standarde, prav tako pa verjamem, da moramo prenehati pogajanja z državami, ki ne upoštevajo takšnih standardov.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Z navdušenjem sem glasoval za poročilo Franziske Keller o usklajenosti politike za razvoj in veseli me, da je bilo sprejeto z večino glasov. Obsojam vse negativne glasove skupine EPP in ECR.

  Alf Svensson (PPE), v pisni obliki. – (SV) Na glasovanju Evropskega parlamenta sem glasoval proti poročilu „o usklajenosti politik EU za razvoj in „novi zasnovi uradne razvojne pomoči plus“. Izvajanje odgovorne, učinkovite razvojne politike mora biti ključna naloga Evropskega parlamenta. Gre za nekaj, za kar si, skupaj s številnimi drugimi, vsak dan prizadevam v Odboru za razvoj. Vsekakor je nesmiselno in vse kaj drugega kot odgovorno, da EU z eno roko jemlje – na primer prek kmetijskih subvencij, kar državam v razvoju onemogoča konkurenčnost - , z drugo roko pa zagotavlja pomoč „za odpravo škode“. Razprava o skladnosti politik EU za razvoj je pomembna in dragocena.

Vendar pa trenutno poročilo vsebuje elemente, ki jih ne morem podpreti, kot je odstavek o uvedbi davka na finančne transakcije in uporaba nejasno opredeljenega izraza „okoljske pravice“. Velik del poročila – , ki je bil izglasovan na plenarnem zasedanju – je zelo preudaren in mojega „ne“ ne gre tolmačiti kot nepripravljenost za sodelovanje pri delu usklajenosti politik za razvoj. Ravno nasprotno – gre za proces, ki sem mu zelo naklonjen in želim, da se izvede na najboljši možni način.

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. – (FR) Zelo sem vesel, da je bilo poročilo o Skladnosti politik EU za razvoj in „novi zasnovi uradne razvojne pomoči plus“ sprejeto, saj gre za odlično poročilo, namenjeno zagotavljanju večjega spoštovanja držav v razvoju. Še posebej pozdravljam sprejetje odstavka 70 s tesno večino, ki poziva Komisijo, naj v trgovinske sporazume, ki jih sklepa Evropska unija, sistematično vključuje pravno zavezujoče socialne in okoljske standarde. To je pomemben korak k pravičnejši trgovini. Evropska unija mora biti na tem področju za vzgled.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo je glede na trenutne globalne gospodarske razmere izjemno pomembno, saj si prizadeva za bolj usklajene politike Unije, da bi lahko uresničila cilje, ki si jih je zastavila, kot so razvojni cilji tisočletja. EU je največja donatorica razvojne pomoči v svetu – zadnja vsota znaša približno 49 milijonov EUR – njeno posredovanje pa je namenjeno državam in njihovim državljane, torej gre za daljnosežno politiko Unije, ki zaobjema trgovino, okolje in družbo.

Tu je izpostavljena potreba po spodbujanju dostopa izdelkov iz teh držav do evropskih trgov; med drugim tudi razvoj instrumentov Unije za zniževanje carinskih tarif. Vendar pa želim izraziti zaskrbljenost glede nekaterih predlogov, saj bi lahko imeli negativne posledice za evropske proizvajalce, tudi za tiste, ki prihajajo iz geografskih področij, ki zaslužijo posebno pozornost. Razvojna pomoč in izkoreninjanje revščine sta najpomembnejši zahtevi, ki ju popolnoma podpiram. Vendar pa zavez, ki jih ni mogoče izpolniti ne, da bi bili pri tem ogroženi interesi naših sodržavljanov, ne smemo dajati. Ne smemo pozabiti na naše državljane ali jih postaviti v podrejen položaj: do njih imamo posebne odgovornosti.

Poročilo: Hella Ranner (A7-0130/2010)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za samoiniciativno poročilo Evropskega parlamenta, ki predstavlja odgovor na analizo kazni Evropske komisije, določenih za resne kršitve socialnih predpisov v cestnem prometu. Danes med državami članicami obstajajo razlike, ki negativno vplivajo na pošteno delovanje notranjega trga in varnost v cestnem prometu. Odbor za promet in turizem Evropskega parlamenta v zvezi s tem predlaga nekaj načinov za zagotavljanje rešitev. Poročilo predvsem predlaga uskladitev kazni s pomočjo skupne kategorizacije kazni. Poziva k ustanovitvi usklajevalnega telesa, ki bo odgovorno za izboljšanje sodelovanje med državami članicami pri izvajanju socialnih predpisov, kot tudi k ustanovitvi inšpekcijskih organov. Poročilo izpostavlja potrebo po zagotavljanju zadostnih informacij o ustreznih socialnih predpisih in kaznih za kršitve voznikom in prevoznikom s pomočjo tiskanih medijev, informacijske tehnologije in inteligentnih prevoznih sistemov. Ker v celoti podpiram te predloge, sem glasovala za to poročilo.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Sistemi kazni v državah članicah Evropske unije kažejo velika nesorazmerja, zato so pravni elementi pri mednarodnem prevozu postali težko pregledni za podjetnike in zlasti za voznike. Trenutno veljavni predpisi in direktive o socialnih predpisih v cestnem prevozu omogočajo državam članicam zelo različne razlage, to pa se odraža v nezmožnosti pri doseganju enotnega izvajanja v državah članicah. Lizbonska pogodba ponuja priložnost, da se približamo določbam kazenskega prava in druge zakonodaje držav članic. Komisija mora te priložnosti izkoristiti za razvoj in spodbujanje takšnih usklajenih pristopov za nadzor in sprejeti regulativne ukrepe, s katerimi bo mogoče odpraviti ovire za evropski notranji trg in izboljšanje varnosti cestnega prometa. Da bi bilo mogoče kar se da učinkovito zagotoviti izvajanje socialnih predpisov v cestnem prometu, mora Evropska komisija vzpostavi enotno in zavezujočo razlago uredbe o časih vožnje in počitka, ki jo morajo nacionalni inšpekcijski organi upoštevati.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Od leta 2006 evropska uredba zavezuje vse prevoznike, ki vozijo po Evropi, da upoštevajo enake najvišje omejitve dnevne vožnje in obdobja počitka z namenom zagotavljanja varnosti na evropskih cestah. Žal se ti ukrepi še zdaleč ne izvajajo na optimalen način: kazni za kršitve so v vsaki državi članici povsem različne.

Zato je kazen za voznika, ki preseže najvišjo omejitev dnevne vožnje za več kot dve uri, desetkrat višja v Španiji, kot v Grčiji. V nekaterih državah članicah je lahko za resne kršitve izrečena zaporna kazen, medtem ko se v drugih državah vozniku enostavno odvzame vozniško dovoljenje. To pomanjkanje usklajenosti negativno vpliva na učinkovitost uredbe in predstavlja znatno pravno negotovost za cestne prevoznike.

Glasoval sem za poročilo gospe Ranner, ki poziva Komisijo, da predlaga najnižje in najvišje kazni za kršitve, ki bi bile usklajene v vseh državah članicah. Poročilo prav tako poziva k pripravi enostavne in dostopne informativne brošure, s katerimi bi bilo mogoče voznike tovornjakov seznaniti s tveganji v primeru kršitev.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Zaskrbljenost Evropske unije zaradi pomanjkanja enotnega sistema, ki bi urejal kazni v cestnem prometu na ravni držav članic, je upravičena. Izrekanje takšnih kazni, vsaj nedenarnih, vsem voznikom v državah članicah bi zmanjšalo zmedo, s katero se srečujejo številni prevozniki ali posamezni vozniki zaradi zakonodajnih neskladij med matično državo in tretjo državo članico EU, v kateri vozijo.

Na drugi strani imajo Evropska komisija in posebni parlamentarni odbori popolnoma prav, ko trdijo, da je še prezgodaj, da bi razmišljali o standardizaciji finančnih kazni, ki bi veljale za prekrške v cestnem prometu. V Evropski uniji vladajo znatna odstopanja z vidika gospodarskih razmer podjetij in prebivalstva, kar pomeni, da kazni, izrečene za enake prekrške v cestnem prometu, ne morejo biti enake v vseh državah članicah. Vendar pa bi s standardizacijo uredb, ki veljajo v potniškem prometu, prevozna podjetja prevzela večjo odgovornost.

Uskladitev uredb v vseh državah članicah, podprta s strogim izvajanjem, ne da bi se države članice lahko odločile, ali bodo sprejela evropska priporočila, bi povečala tudi varnost na evropskih cestah.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kršitve v cestnem prometu predstavljajo resen problem, ki sproža številna vprašanja glede čezmejnih prehodov. Zato je pomembno, da Komisija razmisli o razmerah v različnih državah članicah, kot tudi o tem, kaj sploh je prekršek v različnih nacionalnih pravnih sistemih ter ustrezne globe in kazni. Glede tega poročevalka poudarja, da lahko „učinkovit, uravnotežen in odvračalen kazenski sistem temelji le na jasnih in preglednih kaznih, primerljivih med državami članicami“ in „poziva države članice, naj poiščejo zakonodajne in praktične rešitve za zmanjšanje deloma zelo velikih razlik v vrsti in višini kazni“.

Strinjam se s pomembnostjo učinkovitega in uravnoteženega kazenskega sistema ter s tem, da bi morale države članice sodelovati za zmanjšanje razlik pri obravnavi kršitev v cestnem prometu. Vendar pa si zelo težko predstavljam, da bi nacionalni zakonodajalec izgubil nadzor nad kazenskimi zadevami samo zaradi usklajevanja na ravni Unije v zvezi z naravo in višino kazni.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Poročilo, ki ga je pripravila Evropska komisija, povzema različne vrste kazni, ki obstajajo v državah članicah, pojasnjuje razlike med sistemi, ki so jih na tem področju sprejele posamezne države članice in zaključi z ugotovitvijo, da so te razmere nezadovoljive. Zato poziva države članice, da socialne predpise v cestnem prometu uporabljajo na usklajen način. Poročevalka Evropskega parlamenta predlaga večje prizadevanje za usklajevanje na tem področju, predvsem na ravni „razlage uporabe socialne zakonodaje“ in pri „kategorizaciji“ kazni „za doseganje notranjega trga na področju prometa ter povečanje pravne varnosti“.

Varnost v cestnem prometu je nedvomno pomembna tema, saj izboljšuje delovne pogoje v sektorju cestnega prometa, nenazadnje tudi čase vožnje in počitka. Ponoviti želimo, da teh ciljev ni treba nujno uresničiti z generičnim usklajevanjem. Usklajevanje je vsekakor potrebno, vendar z napredkom in ne tako, da se vsi spustimo na enako nizko raven, kot se je to običajno dogajalo pri poskusih „doseganja notranjega trga“. Povečanje varnosti v cestnem prometu je nujno, kot je nujno izboljšati delovne pogoje v prometnem sektorju. S tem se bo izboljšala varnost v cestnem prometu v vseh državah članicah.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Varnost v cestnem prometu je bila vedno v interesu EU. Sprejetje te resolucije je naslednji korak k odpravi resnih kršitev socialnih predpisov na tem področju. Da bi vzpostavili enostavno komunikacijsko mrežo za vse delavce v sektorju, kadar koli delajo v državi članici, ki ni njihova, potrebujemo tesnejše sodelovanje med državami članicami. Za zagotovitev ustrezne infrastrukture, vključno z zadostnim številom varnih parkirnih površin ter storitev v evropskem cestnem omrežju, da bodo lahko vozniki dejansko upoštevali predpise o časih vožnje in počitka, je prav tako potrebna finančna pomoč. Zato sem glasoval, tako kot sem.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Statistike kažejo, da je delež težkih tovornih vozil v prometnih nesrečah zelo visok. Zato je še toliko bolj pomembno, da so vozila v brezhibnem stanju. Pozornost voznikov se zaradi utrujenosti zmanjša skoraj toliko, kot se zmanjša pod vplivom alkohola. Zato moramo zaradi varnosti zagotoviti skladnost s temi predpisi. V zvezi s tem je pomembno, da enaki pogoji veljajo za zaposlene in samozaposlene, da s tem ne bi potisnili še več ljudi v lažno samozaposlitev, kjer so potem izrabljeni do ali čez meje svojih zmožnosti.

Kazni so pogostokrat neustrezen način za zagotavljanje skladnosti z obdobji počitka, kar je možno le, kadar se vozilo ne premika. Ker ni predvidenih nobenih razširitev teh ukrepov za varnost v cestnem prometu, sem glasoval z „ne“.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Poročilo gospe Ranner, ki ji čestitam za delo, ne izpostavlja le razlik med kaznimi v različnih državah članicah, ampak tudi razlike glede vrst kazni, kar kaže ne neustrezno naravo teh razmer za voznike in prevozna podjetja.

Strinjam se s pristopom parlamentarnega poročila, ki poudarja pomembnost popolnega izvajanja socialnih predpisov za notranji trg in sicer z izvajanjem pogostejših pregledov, če je to potrebno, vzpostavitvijo evropskega usklajevalnega instrumenta in usklajevanjem kršitev ter njihovih ustreznih kazni. Le s poenoteno ureditvijo bo mogoče zagotoviti hitro zmanjšanje kršitev. Zato sem glasoval za poročilo.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo moje kolegice v Odboru za promet in turizem je odlična pobuda za reševanje nekaterih obstoječih problemov, ki se nanašajo na kazni v cestnem prometu, ki veljajo za resne kršitve. Predpisi, ki veljajo v primeru resnih kršitev socialnih predpisov, se po posameznih državah članicah močno razlikujejo glede višine kazni ter narave in kategorizacije kazni, zaradi česar je potrebo boljše usklajevanje.

Pozdravljam rešitve, ki so v poročilu predlagane za takšne razlike, nenazadnje tudi potrebno usklajeno kategorizacijo resnih kršitev in izvajanje sistema pregledov – kar na evropski ravni usklajuje organ z ustreznimi značilnostmi – , katerega namen bi bil izboljšati sodelovanje pri izvajanju socialnih predpisov in zagotavljati usposabljanje inšpekcijskih organov, ki so zadolženi za izvajanje teh predpisov.

Prav tako želim poudariti pomembnost razvoja pobud za zagotavljaje ustreznih informacij o socialnih predpisih in vzpostavljanja ustrezne infrastrukture ter parkirišč, da bi tako bilo mogoče zagotoviti upoštevanje predpisov. Zaradi prej navedenih razlogov sem glasoval za poročilo, ki smo ga danes obravnavali v Parlamentu.

10. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik

(Seja je bila prekinjena ob 13.05 in se je nadaljevala ob 15.00)

PREDSEDSTVO: GOSPA KOCH-MEHRIN
podpredsednica

11. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

12. Standardi kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih za presaditev - Akcijski načrt o darovanju in presajanju organov (2009–2015) (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je skupna razprava o:

– poročilu gospoda Mikolášika v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih za presaditev (COM(2008)0818 - C6-0480/2008 - 2008/0238(COD)) (A7-0106/2010) in

– poročilu gospoda Perella Rodrigueza v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o sporočilu Komisije: Akcijski načrt o darovanju in presajanju organov (2009–2015): krepitev sodelovanja med državami članicami (2009/2104(INI)) (A7-0103/2010).

  Miroslav Mikolášik , poročevalec. – (SK) Veseli me, da imam danes to edinstveno priložnost, da stopim pred vas in spregovorim o napredku, ki smo ga dosegli pri pogajanjih v Parlamentu, pa tudi pri nadaljnjih tristranskih pogovorih o tej zelo pomembni temi darovanja in presajanja organov.

Osebno menim, ne samo kot poročevalec, ampak tudi kot zdravnik, da je ta predlog zakona izjemno pomemben. Trdno verjamem, da ta nova direktiva temeljito obravnava največji izziv, s katerim se trenutno soočamo v postopku darovanja in presajanja organov in sicer s pomanjkanjem organov za bolnike, ki čakajo nanje.

V sklopu zagotavljanja najboljšega varovanja zdravja državljanov Evropske unije, je naš cilj zagotoviti, da bodo človeški organi, namenjeni za presaditev, varni in visoko kakovostni.

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane je o osnutku poročila glasoval 16. marca, ko je bil sprejet z veliko večino v sklopu priporočil poročevalca. Naknadno smo izvedli tri intenzivne medinstitucionalne tristranske pogovore, kjer so sodelovali Parlament, Komisija in Svet pod vodstvom španskega predsedstva.

Posebej želim izpostaviti naslednje točke, ki so bile ključnega pomena pri naši razpravi.

Prvič, načela, ki veljajo za darovanje organov.

Prostovoljno darovanje in darovanje brez plačila predstavljata temeljno načelo, ki mu v nobenih okoliščinah in na noben način ne smemo nasprotovati. Ohraniti moramo nesebično naravo darovanja, tako da bomo lahko preprečili vse oblike komercializacije ali finančno motiviranost darovalcev. Istočasno moramo živim darovalcem zagotoviti najvišjo možno zaščito. Tu želim omeniti živahno razpravo, ki jo je sprožila tema darovanja organov živih darovalcev. Na eni strani ta metoda še vedno dopolnjuje pridobivanje organov mrtvih darovalcev, na drugi strani pa gre za alternativo z izjemnim potencialom.

Seveda ne nameravamo zavirati napredka na tem področju, vendar moramo zagotoviti, da bo darovanje organov živih darovalcev, ki s prejemnikom niso genetsko ali družinsko povezani, vedno prostovoljno in brez plačila. Načelo neplačila ne velja za primere tako imenovanega nadomestila, kjer živi darovalec lahko prejme prispevek v skladu s stroški, ki so povezani z darovanjem. Vendar pa morajo države članice točno opredeliti pogoje, pod katerimi se takšen prispevek izvede, da bi se tako lahko izognili vsem oblikam finančnih spodbud ali dobička za morebitne darovalce.

Druga pomembna zadeva v sklopu načel vključuje merila za dodeljevanje – zagotavljanje, da organi osebi niso odvzeti preden smrt ni uradno priznana ter ob soglasju darovalca, ki je bil v celoti seznanjen s tem. Te smo zagovarjali v uvodnih delih določbe, poznanih pod imenom uvodne navedbe.

Drugo načelo vključuje sledljivost, varovanje osebnih podatkov in zaupnost. Države članice morajo zagotoviti sledljivost vseh organov, ki so pridobljeni in presajeni na njihovem ozemlju, od darovalca do prejemnika in nasprotno. Ta koncept nadomešča prvoten predlog o anonimnosti, ki pa ne prispeva k varnosti postopka. Osebni podatki morajo ostati zaupni.

Tretje načelo je okvir za kakovost in varnost. Jasno smo se strinjali, da naj države članice vzpostavijo nacionalni okvir, ki bo organizacijsko določal vse faze postopka, od darovanja do presaditve. Države članice bodo naknadno obvestile Komisijo o dejavnostih in rezultatih, ki so jih dosegle v sklopu uresničevanja te uredbe v roku treh let, po njeni uveljavitvi. Tu pričakujemo velik napredek, predvsem v primeru držav, kjer sistem ni dovolj ustrezno razvit in kjer lahko znatno pripomore k povečanju števila presaditev s sprejetjem ustreznih sistemskih ukrepov.

Predvsem želim izpostaviti vlogo koordinatorja presaditev ali usklajevalne skupine za presaditve, katerih pomen je nesporen. V številnih državah, kjer delovanje poteka brezhibno, se je izkazal za koristnega.

Na koncu želim omeniti merila, kot so organiziranje in izvedba zbiranja, določitev vlog pristojnih organov, vključevanje tretjih držav, izmenjava organov s tretjimi državami in varnost postopka. Odobrili smo tako imenovane delegirane akte, ki izhajajo iz določb Lizbonske pogodbe (kmalu bom zaključil).

Na koncu želim poudariti, kako zelo pomembno je povečati ozaveščenost javnosti in zato pozivam Komisijo, da bi spodbudila države članice naj spodbujajo darovanje organov s pomočjo posebnih programov. Rad bi se zahvalil vsem, ki so prispevali k uspešni izvedbi pogajanj, predvsem pa pozdravljam učinkovit in konstruktiven pristop španskega predsedstva.

  Andrés Perelló Rodríguez, poročevalec. – (ES) Gospa predsednica, gospa Jiménez García-Herrera, komisar, 43 let je minilo od takrat, ko je Dr. Christiaan Barnard izrekel stavek: „Jesus, dit kan werk“, kar v afriškem jeziku pomeni: „Jezus, to bo delovalo“, medtem ko je z dvomom opazoval bitje srca, ki ga je pravkar presadil. Takrat je presaditev uporabnih organov osebe, ki jih ne potrebuje več, v osebo, ki jih potrebuje za življenje, postala splošna praksa.

Prav tako drži, da to še ni skrajšalo čakalnega seznama, na katerem je 56 000 Evropejcev, prav tako pa ni preprečilo možnosti, da bo 12 ljudi na tem seznamu umrlo do konca te razprave, ker ne bodo prejeli organa, ki ga potrebujejo. To predstavlja izziv za Parlament, ki mora na tem plenarnem zasedanju sprejeti direktivo, ki jo je odlično pojasnil Dr. Mikolášik, pa tudi akcijski načrt.

Nobenega dvoma ni, da moramo zagotoviti jasne in učinkovite kanale pomoči za evropsko javnost, tako da noben Evropejec ne bo umrl zaradi pomanjkanja organov, ki je posledica pomanjkljivosti v sistemu presaditev.

Evropejci, ki živijo dlje, zmanjšanje prometnih nesreč in napredek v znanosti, vse to je seveda treba pozdraviti, vendar pa to hkrati pomeni, da mora biti na voljo več organov, saj je več ljudi, ki jih potrebujejo.

Odziv Evropejcev, ko jih vprašamo, ali so pripravljeni darovati organe, da bi tako rešili sodržavljana, je zelo močan in pozitiven. Razlog, da se to pogostokrat ne odraža neposredno v številu presaditev, izvedenih v posameznih državah, gre nedvomno pripisati potrebi po izboljšanju temeljnih vidikov našega sistema presajanja, kot so usklajevanje, informiranje, strokovno usposabljanje in izobraževanje javnosti o tem vprašanju.

V nekaterih državah imamo primere, ki kažejo, da se število presaditev na milijon prebivalcev poveča, če sta usklajevaje in usposabljanje na optimalni ravni. Če mi dovolite, bom navedel primer Španije, kjer je bil vzpostavljen model, ki mora služiti kot mejnik.

Poleg zagotovil kakovosti in varnosti pri presaditvah in dopolnilne, brezplačne in prostovoljne narave presaditev živih darovalcev, vzpostavljene z direktivo, so v akcijskem načrtu določena tudi priporočila o potrebi po nenehnem usposabljanju strokovnjakov ter zagotavljanju informacij in izobraževanja družbe o tem vprašanju, brez česar je težko delati.

Vse to predstavlja podlago za optimizacijo sistema, ki jo lahko poimenujemo usklajen evropski sistem za presaditve, ki bi ga uporabljale vse države članice, kot orodje za uresničevanje cilja, ki smo si ga zastavili. Naš cilj je doseči točko, ko noben Evropejec ne bo umrl zaradi pomanjkanja organa, ki ga potrebuje, da bi živel in do katerega bi prišlo zaradi sistemov, ki niso bili izpopolnjeni.

V Evropi 21. stoletja ne moremo dopustiti, da bi zaradi pomanjkanja usklajevanja ali neoptimiziranih sistemov prišlo do izgube organa in da bi zaradi tega bil prikrajšan še en Evropejec. Ravno to bomo dosegli s to direktivo in akcijskim načrtom, kar je rezultat trdega dela.

To priložnost želim izrabiti in izpostaviti pripravljenost in sodelovanje, ki sta ga izkazala tako poročevalca – v tem primeru gospod Mikolášik – in poročevalci v senci. Prav tako bi rad izpostavil velik zagon, ki ga je špansko predsedstvo – , ki ga zastopa špansko Ministrstvo za zdravje in Dr. Matesanz, kot direktor španske nacionalne organizacije za presajanje –, dalo tej direktivi in akcijskemu načrtu, saj smo lahko v vsakem trenutku računali na njegovo pomoč.

Poudariti želim, da si tisti, ki so tako trdo delali, zaslužijo našo zahvalo, hkrati pa vas pozivam, da jim poplačamo tako, da soglasno sprejmemo to poročilo. Kot poslanec sem hvaležen za delo, ki je bilo opravljeno, kot Evropejec pa sem hvaležen, da bo s tem korakom mogoče rešiti življenja vseh državljanov Unije, ki bi lahko kdaj potrebovali takšno pomoč.

  Trinidad Jiménez García-Herrera , predsednica Sveta. – (ES) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, vesela sem, da lahko spregovorim na plenarnem zasedanju Parlamenta in sodelujem v skupni razpravi o darovanju in presajanju organov.

Vsekakor gre za pomembno razpravo, prvič ker neposredno vpliva na življenje in zdravje več tisoč Evropejcev. V zvezi s tem vas želim spomniti, da je po ocenah v Evropski uniji na čakalnem seznamu za presaditev pravega organa trenutno 56 000 bolnikov, kljub nenehnem povečevanju števila darovanj in presaditev v zadnjih letih in da številni od njih umrejo, ker takšnega organa ne prejmejo.

Drugič, gre za pomembno razpravo, ker nam omogoča, da izboljšamo velikodušnost in solidarnost naše družbe. Naj navedem primer: trenutno je v Evropski uniji 18 darovalcev na vsak milijon prebivalcev. Če bi nam to številko uspelo izenačiti z najvišjimi številkami, kot je 34 v Španiji ali več kot 30 na Portugalskem, bi v Evropi rešili 20 000 življenj več.

Prav tako bi s spodbujanjem darovanja organov živih darovalcev v Evropski uniji, da bi se dvignilo na raven v skandinavskih državah, Združenem kraljestvu in na Nizozemskem, lahko vsako leto dialize rešili še dodatnih 2 000 ljudi. Gospe in gospodje, nikoli ne smemo pozabiti, da brez darovalcev ni presaditev.

Današnja razprava nam bo omogočila, da spodbudimo izvajanje skupne strategije Unije za doseganje najboljše strukture v svetu, namenjene darovanju in presajanju organov. Poleg tega nam člen 168 nedavne uveljavljene Lizbonske pogodbe omogoča, da vzpostavimo ta skupni, visokokakovosten in varen okvir za postopek darovanj in presaditev.

Sedaj imamo na voljo dve pomembni pobudi Komisije na to temo, ki sta bili predstavljeni v 2008 in na katerih je Svet, skupaj s Parlamentom, trdo delal v zadnjih mesecih.

Prva je predlog o urejanju kakovostnih in varnostnih vidikov organov, namenjenih presaditvi, z direktivo. Kot sem omenila, ta direktiva vzpostavlja skupni pravni okvir, s katerim bomo lahko omejili nekatera tveganja v vseh fazah postopka uporabe organov za zdravljenje, od darovanja do presaditve. To vključuje zagotavljanje kakovosti in varnosti organov, pa tudi varstvo darovalcev in prejemnikov in sicer z imenovanjem pristojnih organov.

Drugič, imamo tudi akcijski načrt, ki bo pomagal okrepiti sodelovanje med državam članicami in cilje, ki jih delimo na: prvič, povečanje razpoložljivosti organov; drugič, izboljšanje učinkovitosti in dostopnosti do sistema za presajanje; in tretjič, izboljšanje kakovosti in varnosti.

Gospe in gospodje, ti dve pobudi nam dajeta skupni okvir, evropski okvir, ki vključuje najboljše skupne elemente, pa tudi najboljše organizacijske prakse in prakse dobrega počutja, na katerih so gradile različne države članice. Povedano drugače, gre za okvir, ki temelji na kakovosti, varnosti in inovacijah.

To počnemo z vzpostavljanjem evropskega modela za darovanje in presajanje, ki je osredotočen na vsem nam skupne vrednote in načela: solidarnost, poštenost in povezanost, ki so simboli identitete Unije. S tem bomo lahko dosegli samozadostnost pri darovanju organov in se tako tudi spopadli s turizmom na področju presajanja.

Zagotovo se strinjate z mano, da bosta uveljavitev te direktive in podpora Parlamenta akcijskemu načrtu, spodbudili izmenjavo organov med državami članicami in spodbudili darovanje.

Prvič, vzpostavljamo okvir EU s katerim bomo Evropejcem zagotovili enak dostop do zdravja na splošno, predvsem pa do presaditve organov. Drugič, učinkovitejši okvir Unije bo neposredno koristil bolnikom, ki imajo zaradi svojih značilnosti, manjše možnosti, da najdejo organ, ki bi ustrezal njihovim potrebam. Posledično se bo zmanjšalo število zavrženih organov zaradi tega, ker ni ustreznih prejemnikov v določenem geografskem območju.

Gospe in gospodje, preden zaključim, špansko predsedstvo se želi zahvaliti češkemu in švedskemu predsedstvu za delo, ki sta ga opravili na začetku pogajanj v 2009 ter s tem vzpostavili razmere za znaten napredek, zahvaljujoč sodelovanju držav članic in Komisije.

Špansko predsedstvo se prav tako želi zahvaliti Parlamentu za trdo delo, predvsem pa poročevalcema, gospodu Mikolášiku in gospodu Perellu, za delo, ki sta ga opravila pri zagovarjanju potrebnega sporazuma in soglasij.

Ravno z skupnim delom vseh institucij Unije smo lahko dosegli sporazum, ki nam bo omogočil, da začnemo z izvajanjem evropske storitve, ki bo na eni strani 500 milijonom ljudem dala najboljša zagotovila za kakovost in varnost, na drugi strani pa bo spodbujala dostop do zdravljenja, od katerega so vsako leto odvisna mnoga življenja, pa tudi solidarnost naše družbe. Razširimo to, kar Evropska unija pomeni danes.

  John Dalli, član Komisije. – Gospa predsednica, 56 000 Evropejcev čaka na presaditev organa v Evropi; za številne izmed teh ljudi pomeni uspešna presaditev razliko med življenjem in smrtjo. Prav zaradi tega smo danes tu: da zagotovimo visoko kakovostno in varno presajanje organov v Evropi. Ravno temu sta namenjena predlog Komisije za direktivo in akcijski načrt. Želim se zahvaliti poročevalcu Dr. Mikolášiku in poročevalcem v senci za njihovo odlično delo pri predlagani direktivi o kakovosti in varnosti organov. Prav tako se želim zahvaliti gospodu Perellu Rodriguezu za njegovo podporno samoiniciativno poročilo o akcijskem načrtu o darovanju in presajanju organov.

Naj ponovim, da so ključni cilji teh dveh pobud izboljšati kakovost in varnost človeških organov za presajanje, povečati razpoložljivost organov ter izboljšati učinkovitost in dostopnost sistemov za presaditve. Predlog za direktivo določa pravni okvir za zahteve glede kakovosti in varnosti, akcijski načrt pa je osredotočen na povečanje razpoložljivosti organov in na učinkovitost sistemov za presajanje.

Šestletni akcijski načrt določa 10 prednostnih ukrepov za krepitev sodelovanja med državami članicami prek skupnih ukrepov in izmenjave najboljših praks. Nisem pozabil na želje Parlamenta po vključitvi dejavnosti akcijskega načrta, ki v direktiv niso mogle postati pravne obveznosti v skladu s členom 168 Pogodbe, predvsem glede meril za dodeljevanje organov, beleženja želj morebitnih darovalcev in vprašanj, povezanih z zdravniškimi praksami. Komisija je pripravljena podpreti države članice pri obravnavi teh vprašanj, ki so pomembna za Parlament.

V zvezi z direktivo me zelo veseli, da smo sedaj blizu sporazumu v prvi obravnavi, po hitri in konstruktivni razpravi med Parlamentom, Komisijo in Svetom. Če se ne motim, je to prvi sporazum, ki bo dosežen na prvi obravnavi po uveljavitvi Lizbonske pogodbe.

Prepričan sem, da besedilo s predlaganimi spremembami vključuje ključne pomisleke Parlamenta, kot je navedeno v poročilu gospoda Mikolášika. Dovolite mi, da podam mnenje o nekaterih specifičnih vprašanjih.

Močno podpiram krepitev načel prostovoljnega in neplačanega darovanja, ki je ključnega pomena za zagotavljanje kakovosti in varnosti organov. Prav tako pozdravljam pojasnilo, da načelo neplačila ne sme preprečevati živim darovalcem, da bi prejeli nadomestilo, če je strogo omejeno na pokrivanje stroškov in izgube prihodka zaradi darovanja. Popolnoma delim zaskrbljenost Parlamenta glede boja proti trgovini z organi. Vendar je obseg predloga omejen na kakovost in varnost tako, kot je določeno v členu pogodbe o javnem zdravju. V sklopu tega pozdravljam besedilo, ki navaja, da bo direktiva posredno prispevala k boju proti trgovini z organi, na primer prek odobritve centrov za presajanje, vzpostavitve pogojev javnega razpisa in sistemov za sledljivost organov.

Prav tako razumem pomisleke Parlamenta glede preglednega, nediskriminatornega dodeljevanja organov, ki temelji na znanstvenih merilih. Čeprav tema ne spada v področje odgovornosti EU, lahko sprejmem vključitev tega načela v uvodne izjave. Prav tako pozdravljam dejstvo, da predlagano besedilo priznava, da v večini držav članic darovanje živih obstaja sočasno z darovanjem umrlih. Darovanje živih povečuje število razpoložljivih organov in pozdravljam besedilo, ki krepi prizadevanja za zaščito živih darovalcev, kot način za zagotavljanje kakovosti in varnosti organov za presaditev.

Glede določb, ki se nanašajo na sisteme soglašanja in potrdila o smrti, ta vprašanja ureja nacionalno pravo. Vendar pa lahko komisija v duhu kompromisa sprejme dodatna predlagana pojasnila. Prav tako nisem pozabil na željo Parlamenta po vključitvi aktivnosti, ki jih direktiva ne more obravnavati, v akcijski načrt, predvsem glede meril za dodeljevanje organov, beleženja želj morebitnih darovalcev in vprašanj, povezanih z zdravniškimi praksami. Komisija je pripravljena podpreti države članice pri obravnavi teh vprašanj.

Naj izpostavim še eno vprašanje: sprejetje zakonodaje je prvi korak. Pomembno je, kako se ta zakonodaja potem izvaja. Ravno zaradi tega Komisija vztraja, da države članice poročajo, kako so prenesle direktive v nacionalno pravo. „Primerjalne tabele“. Parlament je to vedno podprl. Žal mi je, da Parlament tokrat prvič ni podprl vključitev obveznosti držav članic glede poročanja o prenosu v direktivo.

Številne spremembe usklajujejo predolge z določbami komitologije, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe. Pozdravljam možnost, ki je bila zagotovljena Komisiji, da v jasno opredeljenih primeru sprejme delegirane akte v skladu z nujnim postopkom. Izjavljam, da bo Evropska komisija storila vse, da bi Evropski parlament in Svet v celoti obveščala o možnostih sprejetja delegiranih aktov v skladu z nujnim postopkom. Kakor hitro bodo službe Komisije predvidele, da bi lahko bili sprejeti delegirani akti v skladu z nujnim postopkom, bodo neuradno opozorile tajništva Evropskega parlamenta in Sveta.

V imenu Komisije prav tako izjavljam, da določbe te direktive ne vplivajo na nobeno prihodnje stališče institucij glede izvajanja člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ali posamezne zakonodajne akte, ki vsebujejo takšne določbe.

Na koncu naj povem, da je Komisija pripravljena podpreti kompromisni paket.

  Cecilia Wikström, pripravljavka mnenja Odbora za pravne zadeve. – (SV) Gospa predsednica, najprej se želim zahvaliti gospodu Mikolášiku za tako odlično in zelo konstruktivno sodelovanje pri tem pomembnem poročilu.

Na področju darovanja in presajanja človeških organov obstajajo številni izzivi. Nosimo odgovornost in upravičiti moramo pričakovanja velikega števila ljudi na čakalnem seznamu, ki vsak dan živijo v negotovosti, medtem ko čakajo na novo življenje, ki ga jim lahko zagotovi nov organ. Črta med življenjem in smrtjo ne more biti bolj jasna.

Naloga Evropskega parlamenta prav tako vključuje odločen boj proti prezira vredni trgovini s človeškimi organi. To je nekaj, kar tudi počnemo. Z določitvijo jasnih etničnih in varnostnih pravil, lahko bolje zagotavljamo samoumevno pravico ljudi do njihovega telesa, njihove celovitosti in samoodločanja. Veseli me, da so bili upoštevani vidiki, ki jih je zagovarjal Odbor za pravne zadeve.

Težko si je predstavljati boljšo sliko našega skupnega namena, kot je varovanje življenj ljudi v naših različnih državah članicah. To poročilo to sliko jasno izrisuje.

  Eva Lichtenberger, pripravljavka mnenja Odbora za pravne zadeve. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, drži, to je vprašanje o življenju in smrti. Ravno zaradi tega je ta razprava tako nabita s čustvi.

V različnih državah Evrope obstajajo popolnoma različni sistemi za presajanje organov in načini, kako ljudje dajejo soglasje ali nesoglasje glede tega, ali se lahko njihovi organi uporabijo in ali lahko njihovi družinski člani dajo soglasje za presaditev. V skladu s tem poročilom bodo v prihodnje te države z zelo restriktivnimi sistemi morale podrobno obravnavati primere drugih držav, da bi prav tako zabeležile pozitivne učinke. To, da tako veliko ljudi čaka na presaditev, nam mora predstavljati sporočilo, da moramo poleg več možnosti in večje dostopnosti, zagotoviti tudi kakovost, varnosti in dostopnost. To bi predstavljalo tudi pomembno orodje v boju proti trgovini z organi – resnično nizkotna dejavnost – hkrati pa bi omogočalo boljšo urejanje živih presaditev, ki se morajo dejansko izvajati brez plačila.

  Peter Liese, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospa predsednica, gospa Jiménez García-Herrera, komisar, gospe in gospodje, Španci so evropski prvaki v nogometu, to ve večina ljudi, kar je lepo, vendar ni tako pomembno, kot dejstvo, da so Španci tudi evropski prvaki na področju presajanja organov.

Ključ španskega modela je organizacija v bolnicah in to moramo vsi zelo dobro razumeti. V drugih evropskih državah so organi, in žal mi je, da moram to povedati, zavrženi, ker družinski člani niso dali soglasja, ali ker žrtev nima kartice darovalca ali ker je navedla, da ne želi darovati organov, vendar je večina organov v Evropi izgubljena preprosto zaradi dejstva, da zdravniki nimajo dovolj časa, da bi se ukvarjali s to zadevo.

Španija je to veliko bolje organizirala s koordinatorji presaditev. Kjer koli se uporablja ta sistem, je mogoče rešiti več ljudi in več ljudi lahko živi zdravo življenje, ne da bi morali trpeti zaradi dializ ali drugih težkih izkušenj. Prav zaradi tega bi morali vztrajati, da države članice upoštevajo to točko v poročilu gospoda Perella.

Direktiva se predvsem nanaša na kakovost in varnost, vendar tudi na učinke na ljudi, ki čakajo na organe. To pa zaradi tega, ker organ trenutno v eni državi članici mogoče ne bo uporabljen, ker ni mogoče dovolj hitro najti ustreznega prejemnika. Če bomo imeli skupne standarde kakovosti in varnosti, lahko izboljšamo tudi čezmejno izmenjavo organov, da bi tako pomagali ljudem. Kar pomeni, da je tudi to pomembna točka.

Drug zelo pomemben element v direktivi je ta, da se moramo boriti proti trgovini z organi. Gre za temo, ki je ne smemo zanemarjati. Zato sem skupaj z nekaterimi drugimi poslanci povabil tudi strokovnjaka, ki je preiskoval trgovino z organi in namerno ubijanje ljudi na Kitajskem za pridobivanje organov, namenjenih presajanju, da se jutri pogovori z nami. Vse kolege poslance pozivam, da sodelujejo pri tej temi.

Z direktivo in akcijskim načrtom smo dali jasno sporočilo. Prostovoljno in neplačano darovanje je določeno na pravno zavezujoč način in rad bi se zahvalil vsem, ki so pomagali pri uresničevanju teh ciljev.

  Karin Kadenbach , v imenu skupine S&D. – (DE) Gospa predsednica, gospa Jiménez García-Herrera, komisar, gospe in gospodje, tudi jaz se strinjam s predhodnimi govorniki in bi začela z besedami „življenje je lepo“. Gre za stavek, ki ga vedno znova slišim od bivšega kolega viceguvernerja Ernsta Högerja, ki je zaradi klopa doživel resne težave s srcem, vendar je imel srečo, da je decembra 2004 prejel umetno srce. Ernst Höger je še vedno živ, je med nami, poln življenja in energije in nam sporoča „življenje je lepo“.

Danes smo slišali številke: 50-60.000 Evropejcev čaka na priložnost, da nam bodo lahko v prihodnosti, tako kot Ernst Höger, povedali, da „je življenje lepo“. Vsak dan jih umre dvanajst samo zato, ker naši sistemi niso bili razviti do stopnje, kjer bi lahko ljudem pravočasno zagotovili organe, ki jih potrebujejo, tudi od drugje. Ravno zaradi tega je naša naloga, da to uveljavimo tudi v praksi. Prepričana sem, da je ta akcijski načrt resnično pomemben, da moramo zagotoviti varnost pri darovanju in presajanju organov, da moramo tudi živim darovalcem, ki jih prav tako potrebujemo, zagotoviti – to izpostavljam z mislijo na številne bolnike na dializi – gotovost najboljših zdravstvenih standardov in da moramo biti izjemno odločni v boju proti vsaki trgovini z organi – povedano drugače, prostovoljno in neplačano darovanje je ključnega pomena.

Zagotoviti moramo soglasje darovalcev. Razviti moramo evropski sistem, s katerim bomo lahko odpravili veliko vrzel med enim darovanjem na milijon državljanov v mnogih državah članicah in skoraj 40 darovanji na milijon v Španiji, našim evropskim prvakom. Skupaj z našimi nacionalnimi sistemi zdravstvenega varstva si moramo prizadevati za čimprejšnjo izvedbo teh akcijskih načrtov ter zagotoviti najvišje standarde, da bo lahko 55 000 ljudi, ki trenutno čakajo, reklo „življenje je lepo“.

  Frédérique Ries, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospa predsednica, jutri pričakujemo, da bomo imeli to direktivo o darovanju in presajanju organov, ki je ključnega pomena. V Evropi približno 60 000 bolnikov, ki čaka na srce, pljuča, ledvice ali jetra, že več let pričakuje ta zakon. Vsak dan jih dvanajst umre, ker so čakali predolgo.

Tako kot prejšnji govorniki, tudi jaz želim poudariti odličen rezultat, ki smo ga dosegli in ki ne bi bil možen brez sodelovanja med našima poročevalcema gospodom Perellom Rodriguezom in gospodom Mikolášikom, poročevalci v senci, kamor spadam tudi sama, in španskim predsedstvom. To priložnost želim izkoristiti in se zahvaliti Dr. Matesanzu, ki je bil med našim obiskom v Madridu odličen vodič.

Ne pozabimo na cilj. Glavna prednostna naloga je povečati število donacij organov v Evropi, s tem pa seveda istočasno bolj seznaniti ljudi v Evropi z darovanjem, saj odstopanja, ki so zelo očitna, govorijo sama zase: v Španiji je 34 umrlih darovalcev na milijon prebivalcev, v moji državi 27 in le en darovalec v Romuniji. Zato moramo o darovanju istočasno izobraziti tudi ljudi; omogočiti morebitnim darovalcem, da dostopajo do informacij; v vseh 27 državah članicah ustanoviti nacionalne organe, ki bodo nadzirali kakovosti in varnost organov, od pridobivanja pri darovalcih, do presaditve; prav tako pa tudi spodbuditi k – kot je že bilo povedano – boljšim primerom organiziranosti, kot na primer že obstaja v Španiji, kjer je napredek povezan s sistemom zgodnjega obveščanja, nenehnim opozarjanjem v celotni verigi, od smrti darovalca do presaditve.

Naš kompromis direktive, naša slavna sprememba 106, ki povzema vsa naša prizadevanja, daje bolnikom pravo sporočilo, sporočilo upanja, z odobritvijo – do tega je včasih prišlo ravno ob koncu zelo poglobljenih razprav – uporabe neoptimalnih organov v primeru skrajne nujnost, predvsem s spodbujanjem živih darovalcev, kjer je to seveda možno. Tu govorim predvsem o darovanju ledvic ali jeter, darovanju, ki je potrebno, ki se zelo hitro širi, ki ga spodbujajo zdravniki in specialisti, in ki v tem trenutku še vedno predstavlja, v povprečju, le 5 % darovanj.

Naredimo več in tesneje sodelujmo: to je logična podlaga, na kateri temelji akcijski načrt, ki ga je vodil gospod Perello Rodriguez. Eden izmed primerov je moj predlog o spletni prijavi v register, nacionalni ali evropski register darovalcev, ob zamisli, da bi osebni izkaznici ali vozniškem izpitu osebe dodali referenco, s katero bi jo bilo mogoče identificirati kot darovalca, kar bi omogočilo hitrejšo obravnavo, kadar bi bilo to potrebno.

Na koncu želim povedati, da smo opravili odlično delo in da smo etiki upanja dali prednost pred etiko prepovedi.

  Satu Hassi, v imenu skupine Verts/ALE. – (FI) Gospa predsednica, gospe in gospodje, zahvalila bi se rada gospodu Mikolášiku in gospodu Perellu Rodriguezu za njuno odlično delo. Najtežje vprašanje v pogovorih se je nanašalo na žive darovalce. Na eni strani je dolg čakalni seznam bolnikov, ki čakajo na presaditev ledvice, na drugi obstaja potreba po zaščiti živih darovalcev in preprečevanju nezakonite trgovine z organi ter izjemnemu izkoriščanju revnih ljudi, ki je s to trgovino povezano.

Nismo dosegli tako dobrega rezultata, kot si ga želimo v Skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze. Najboljša rešitev, kar se tiče človekovih pravic darovalcev bi bila vztrajanje na tem, da države članice uvedejo strog nacionalni sistem za preprečevanje nezakonite trgovine z organi, če želimo dovoliti darovanje živih oseb izven kroga družinskih članov in bližnjih sorodnikov. Čeprav je dogovorjeno zakonodajno besedilo nekoliko manj zahtevno pri svojih ciljih, upam, da bodo vse države EU izvedle stroge ukrepe za izkoreninjene nezakonite trgovine z organi. Glede na Svet Evrope, 5-10 % presajenih ledvic prihaja iz nezakonite trgovine z organi, kar torej pomeni več tisoč žrtev letno. Prostovoljno darovanje brez plačila, prav tako predstavlja najvarnejšo možnost, tudi za prejemnike organov.

Kazniva dejanja ne morejo biti povezana s trgovino z organi, če ni posrednika in povpraševanja. Strašno je bilo brati poročila o tem, kako se organi kupujejo v revnih državah in regijah, kot so Afrika, Azija, pa tudi vzhodna Evropa. Najbolj grozna so bila poročila, ki opisujejo, da so bili ljudje pri tem ubiti. Na primer, avstralski kirurgi za presajanje organov so obsodili prakso ubijanja ljudi zaradi njihovih organov na Kitajskem. V Evropi moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da bi se izognili delovanju trga za tovrstno kriminaliteto.

  Marisa Matias, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospa predsednica, komisar, gospa Jiménez, pomanjkanje organov za presaditev predstavlja velik problem. Že večkrat je bil obravnavan in predstavlja veliko težavo, ki sproža vprašanja, tako o javnem zdravju, kot tudi o povezanih zadevah, kot je krepitev sivega trga in trgovanje z organi; prav to zadnje vsekakor ni dobro za naše zdravstvene sisteme ali naše državljane. Zato se moramo boriti proti temu kriminalu in eden izmed načinov za to, ki se zdi pomembnejši in bolj ustrezen, je s pomočjo zakonodaje in predlogov, kot so predlogi, o katerih danes razpravljamo. Zato se želim osredotočiti na najpomembnejša vprašanja, ki so povezana s tema dvema predlogoma.

Sistem, ki smo ga imeli do sedaj, omogoča skrajno neenakost, saj ne vsebuje teh dveh predlogov. Neenakosti med državami članicami, neenakosti med obstoječimi sistemi, neenakosti pri dostopu do organov, neenakosti med posamezniki v družbi: Verjamem, da ne smemo več dopuščati teh neenakosti. Zato jih je treba še dodatno zmanjšati in ti predlogi so namenjeni ravno temu. Kljub temu menim, da je za ta problem kriv Evropski sistem, ki ohranja nekatere posebnosti nekaterih držav, tako da niso dolžne zagotoviti strožjih sistemov. Delo, ki sta ga opravila poročevalca gospod Mikolášik in gospod Perello Rodriguez, je izredno pomemben ter prispeva k reševanju problema, s katerim se soočamo.

Če govorimo o predlogih, na katerih temeljijo in jih podpirajo vprašanja, kot so darovanje, prostovoljstvo, svojevrstnost, zaupnost, varovanje podatkov, sledljivost, odgovornost – tu mislim, da je interes Parlamenta pomemben, ne samo pri darovanju, ampak tudi pri zagotavljanju pomoči, dokler bolnik ne ozdravi – in sodelovanje med državami članicami, smo na pravi poti.

V zvezi z darovanjem med živimi ljudmi moram omeniti le, da sem vesela, ker je bila vključena ta razširitev pravic. To očitno zagotavlja vse pravice in pogoje, vendar je zelo pomembno, da prekinemo omejen krog tradicionalne družine, saj bi to pomenilo še dodatne oblike neenakosti. Zato se mi zdi, da je spodbujanje darovanj, kot glavnega vira za presaditve, kot tudi varovanje podatkov in varnosti bolnikov, dovolj dober razlog, da smo danes zbrani in glasujemo za ta dva predloga, ki sta izredno pomembna za Evropsko unijo.

  Anna Rosbach, v imenu skupine EFD. – (DA) Gospa predsednica, upam, da nihče od prisotnih ne bo potreboval te direktive. Sedemindvajset držav EU pomeni 27 različnih sklopov prepisov plus ljudje, ki prihajajo iz držav izven Unije in so tu nezakonito, ter ki so ravno zaradi tega, ker so revni, pripravljeni podariti ledvico za zelo malo denarja. Žal smo bili v zadnjih letih priče številnim primerom šušmarjenja, ki je prizadelo tako bolnike, kot tudi darovalce. Zato potrebujemo usklajevanje na ravni EU, prav tako pa moramo zagotoviti, da so prejemniki in darovalci deležni najboljše obravnave. V nekaterih državah članicah EU se rodiš kot darovalec, medtem ko v večini držav lahko daruješ le, če za to sprejmeš osebno odločitev. Zato vladajo razmere, ko imamo 27 različnih zakonskih ureditev in sistemov zavarovanja, kar nikakor ne prispeva k možnosti za sodelovanje.

Govorimo o zelo zapleteni temi, saj moramo zagotoviti, da bo kakovost organov ostala glavna prednostna naloga. Že zaradi zdravstvenih razlogov je pomembno, da obravnavamo vprašanje nezakonitega darovanja, saj pogostokrat ne poznamo darovalca, s tem pa tudi ne njegovega zdravstvenega stanja. Zelo žalostno bi bilo, če bi končali z ledvicami, srcem in drugimi organi, ki prihajajo od darovalcev z nalezljivimi boleznimi, okužbami, levkemijo ali še s čim hujšim. Zato moramo pregledati zadevne organe še preden so uporabljeni. Prepričani moramo biti, da so posegi izvedeni varno, povedano drugače, da je osebje, odgovorno za operacijo, dobro usposobljeno na svojem področju in da se izvaja najvišja raven nadzora.

  Pilar Ayuso (PPE). – (ES) Gospa predsednica, komisar, gospa Jiménez García-Herrera, najprej želim izpostaviti delo, ki sta ga opravila poročevalca – gospod Mikolášik in gospod Perello – in delo, ki sta ga opravila, da bi dosegla najboljši možni kompromis za politiko presaditev v Evropski uniji.

Poudariti želim prispevek španskega predsedstva in Dr. Matesanza, direktorja španske nacionalne organizacije za presajanje, saj je Španija trenutno vodilna v svetu z vidika darovalcev, s 34,4 na milijon prebivalcev. To je mogoče pripisati izključno nenehnim izboljšavam organizacije in ukrepov, ki so bili izvedeni za povečanje ozaveščenosti med prebivalstvom glede darovanja organov.

To moramo doseči za celotno Evropsko uniji: povečati število darovalcev, zagotoviti, da so vse presaditve izvedene ob enakih standardih kakovosti, hkrati pa moramo spodbujati sodelovanje med vsemi državami članicami.

Prav tako moramo zagotoviti, da bo vsako darovanje prostovoljno in ne bo nagrajeno, razen v izjemah, ki jih je navedel komisar Dalli, da bi se tako spopadli s trgovino z organi, ki je v celoti povezana s pomanjkanjem organov. Akcijski načrt lahko k temu prispeva s tem, da pomaga pri reševanju pomanjkanja organov in izboljšanju javnega dostopa do presaditev.

Rešitev, ki je bila dosežena za žive darovalce, je zelo pomembna, saj ne smemo pozabiti, da živi darovalci dopolnjujejo to področje in so se izkazali za učinkovite, tudi kadar ni genske povezave med darovalcem in prejemnikom.

  Gilles Pargneaux (S&D).<