Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 19. maj 2010 - Strasbourg

7. Obrazložitev glasovanja

***

  Bernd Posselt (PPE). – (DE) Gospod predsednik, vas in vaše predsedovanje zelo spoštujem, a danes moram protestirati. Besedo ste dali mnogim poslancem, med njimi dvakrat gospodu Lehneju in gospodu Gollnischu ter gospodu Foxu. Prav tako sem sprožil vprašanje o pravilnosti postopka v zvezi s koledarjem in to je pomembno vprašanje. Rad bi vas prosil, da preverite, ali je bila sprememba 4 nezakonita. Vem, da smo spremembo zavrnili, a tu gre za načelno vprašanje. Pogodba ne navaja 12 plenarnih zasedanj letno, ampak 12 mesečnih plenarnih zasedanj na leto. Predlog spremembe, ki ga je predložil gospod Fox, je bil poskus združitve avgustovskega in septembrskega plenarnega zasedanja v en teden. Tu ne gre za plenarni zasedanji september I in september II, ampak za avgustovsko in septembrsko plenarno zasedanje. Resnično bi rad razjasnil, da je to nezakonito.

  Predsednik. – Gospod Posselt, dejstvo je, da smo o tem vprašanju že razpravljali in ga zato ne moremo ponovno odpreti. Kljub temu pa ste lahko prepričani, da je predsedstvo vse spremembe koledarja pozorno obravnavalo.

  Carl Schlyter (Verts/ALE). – Gospod predsednik, komisar nas je o vprašanju trombina obvestil tik pred glasovanjem. Zanima me, ali bi ga lahko prosili, naj zagotovi statistične podatke, ki bodo upravičili njegovo izjavo, da je v ekonomskem smislu koristno za potrošnike, da nadomestijo poceni meso in ga dajejo v izdelke, podobne govejim izdelkom, namesto, da bi ga danes uporabljali v klobasah in drugih izdelkih.

Rad bi, da pokaže statistične dokaze, da je to bolje za potrošnike v ekonomskem smislu, ker do sedaj tega niso dokazali. Komisar je prav tako podal primerjavo z mletim mesom, a vemo, da higienski standardi za mleto meso niso enaki kot za pripravljene mesne izdelke, torej bi podvomil v pravilnost obeh komisarjevih izjav. Če je Parlament napačno obvestil tik pred glasovanjem, bi bila to resna napaka. Želel bi, da komisarju napišete pismo, naj upraviči te izjave.

  Predsednik. – Gospod Schlyter, danes ne obravnavamo te točke. Ukvarjamo se z obrazložitvami glasovanja. Ukvarjamo se z obrazložitvami glasovanja v zvezi s spremembo proračuna.

Ustne obrazložitve glasovanja

Poročilo: Vladimír Maňka (A7-0158/2010)

  Hynek Fajmon (ECR). – (CS) Glasoval sem proti poročilu gospoda Vladimírja Maňke, ki določa proračun EU za letošnje leto. V času gospodarske krize, ko je nujno zmanjšati javno potrošnjo, se ne strinjam s tem, da gre Evropski parlament v popolnoma nasprotno smer in močno poveča svojo potrošnjo.

Ne strinam se, da Evropski parlament zaposli dodatnih 150 uslužbencev, niti se ne strinjam, da bi morali poslanci Evropskega parlamenta prejeti dodatno novo financiranje za njihove pomočnike, večje od tistega, kar že prejemamo. Poslanci EP naj bi v okviru poročila gospoda Maňke letos prejeli 1 500 EUR več poleg dodatnih 1 500 EUR več na mesec v okviru poročila Helge Trüpel, ki je bilo sprejeto včeraj.

To bo davkoplačevalce stalo dodatnih 13,4 milijone EUR na leto. Poslanci EP so že predmet javne kritike zaradi velikih zneskov javnega denarja, ki ga prejmejo. Nadaljnje povečanje bo naletelo na upravičeno jezo javnosti po vsej Evropi in zato tega predloga nisem podprl.

  Bogusław Liberadzki (S&D). – (PL) V nasprotju s predhodnim govornikom sem potrdil spremembo proračuna. To ni sprememba, ki zadeva le proračun. Ta sprememba je zelo smiselna. Kako to? Torej, prihaja iz naše nove funkcije Parlamenta kot telesa, ki je dobilo zakonodajne pristojnosti. Volivci pričakujejo od nas poslancev EP, da bomo sposobni pregledati predloge, ki jih predloži Komisija, in da bomo sposobni pregledati predloge, ki jih predloži Svet. Zapomnimo si, da ima vsak komisar ekipo več sto ljudi, ki delajo z njim. Nas podpirata le ena ali dve osebi. Tu torej dozdevno ne govorimo o prihranku. To je preprosto odziv na novo funkcijo, novo vlogo. Rad bi se zahvalil poročevalcu gospodu Maňki za njegovo izredno poročilo.

Poročilo: Miroslav Mikolášik (A7-0106/2010)

  Kristian Vigenin (S&D). – (BG) Gospod predsednik, rad bi povedal, da sem podprl poročila o akcijskem načrtu o presajanju organov, pa tudi poročilo o kakovosti in varnosti človeških organov. Vendar pa bi rad povedal, da so v tem pogledu med državami članicami velike razlike. Zato upam, da bosta ta akcijski načrt in poročilo o kakovosti in varnosti pomagala državam članicam standardizirati njihova merila, in da jih bodo uporabljale kot merilo za prihodnost.

To omenjam zato, ker imamo v naši državi, Bolgariji, 35-krat manj darovalcev kot v Španiji. Problemi na tem področju so povezani s celo verigo ukrepov: od zagotavljanja informacij državljanom, do dejanske same presaditve in zdravljenja po presaditvi. Nimamo mreže sredstev za darovalce. Na voljo je premalo opreme in nimamo zanesljive podatkovne zbirke o darovalcih. Bolgarija ni članica organizacije Eurotransplant, prav tako pa ne moramo zagotavljati zdravljenja po presaditvi. Nimamo zgrajenih dispanzerjev za bolnišnice, ki izvajajo presaditve.

Zato upam, da bodo to poročilo in vse odločitve, ki jih bo sprejel Parlament, zagotovili nekoliko spodbude in da se bo ta direktiva začela izvajati čim prej.

  Siiri Oviir (ALDE). – (ET) Gospod predsednik, tudi jaz sem glasovala za to poročilo, ker vzpostavlja enotne in zavezujoče zahteve glede kakovosti in standardov za človeške organe, ki se uporabljajo pri presaditvah v vseh državah članicah, in tako zagotavlja zaščito darovalcev in prejemnikov, medtem pa istočasno krepi sodelovanje med državami članicami. S tem poročilom smo tem ljudem, ki sedaj čakajo na presaditev organov, dali možnost za kakovostnejše življenje – več kot 56 000 prebivalcem Evropske unije.

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE). – (LT) Tudi jaz sem glasovala za ta pomemben dokument o standardih kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih za presaditev. Resnično bi bilo odlično vzpostaviti in organizirati sistem za presajanje organov na ravni Skupnosti, ki bi bil pregleden in čist in bi zagotovil kakovost in varnost na ravni EU. To je eden od najpomembnejših ciljev. 56 000 državljanov čaka na darovalce in to pomanjkanje organov, namenjenih za presaditev, povzroča tudi druge probleme, kriminalne dejavnosti in probleme na področju kriminala. Zato menim, da bo ta dokument prispeval k izdelavi ustreznega sistema, ki bo zagotovil varne in zanesljive metode presajanja organov.

  Martin Kastler (PPE). – (DE) Gospod predsednik, glasoval sem za to poročilo in rad bi čestital gospodu Mikolášiku za odlično delo, ki ga je opravil. Menim, da je danes pomemben dan, ker smo zagotovili, da bodo imeli darovalci in prejemniki organov usklajene standarde in večjo varnost. Upam, da bo to pomagalo tudi poenostaviti sodelovanje med državami, in zato sem vesel, da smo z veliko večino glasovali za to poročilo.

  Richard Howitt (S&D). – Gospod predsednik, zelo pozdravljam to novo poročilo in nova evropska pravila za darovanje organov. Če boste umrli v neki drugi Evropski državi, zakaj vašega organa ne bi smeli uporabiti za rešitev življenja? Če potrebujete redko skladno tkivo iz druge države članice, je zagotovo smiselno izvajati ta pravila.

Čeprav to ni bilo del razprave, bi rad, da se zabeleži moja osebna podpora za sistem izvzemanja na področju darovanja organov namesto sistema prostovoljnega sodelovanja. Osemdeset odstotkov evropskih državljanov pravi, da podpirajo darovanje organov, a le dvanajst odstotkov jih ima izkaznice za darovanje organov. Zapreti moramo to vrzel.

Lani je v mojem regionalnem okrožju na vzhodu Anglije umrlo 25 ljudi, ker so bili na čakalni listi darovalcev organov, a darovalca ni bilo mogoče pravočasno najti. V bolnišnicah Addenbrooke in Papworth v mojem volilnem okrožju imamo evropsko in svetovno stroko na področju presajanja pljuč in srca. Naj naši kirurgi opravljajo svoje delo. Naj bodo naši bolniki zdravljeni. To je dar življenja.

  Karin Kadenbach (S&D). – (DE) Gospod predsednik, lahko se le strinjam s predhodnim govornikom. Zelo sem hvaležna, da je bilo to poročilo danes sprejeto z veliko večino. Ko slišimo, da sedaj 56 000 Evropejcev čaka na skladen organ, da bi lahko imeli primerno ali visokokakovostno življenje ali da bi preprosto preživeli, je jasno, da moramo nujno uskladiti in izboljšati standarde in omogočiti prejemnikom dostop do organov iz celotne Evrope.

  Janusz Władysław Zemke (S&D). – (PL) Tudi jaz sem bil za sprejetje tega dokumenta, ker je vsekakor korak v pravo smer. Vendar pa, čeprav se strinjam s temi načeli in da se bomo ukvarjali s kakovostjo darovalcev in organov, bi rad jasno povedal, da je to le prvi korak v pravo smer. Če želimo uresničiti bistveno povečanje količine darovanih organov, potrebuje Unija znatno širšo kampanjo ter preprečevalne in informativne ukrepe. Če temu ne sledi spodbujanje darovanja, se mi zdi, da se bomo na pol poti preprosto ustavili.

Koledar delnih zasedanj Evropskega parlamenta – 2011

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, najprej bi vas rad pohvalil za način, kako ste danes tu obravnavali to težko temo, ker ste vljudno pojasnili razlago predsedstva in se držali svojega prepričanja. Če tega ne bi storili, bi bili verjetno še vedno tu. Ne pravim, da se strinjam z vami, a nisem dovolj kvalificiran, da bi podal svoje mnenje, zato sem vaše mnenje sprejel kot sveto resnico.

Drugič, mislim, da drži trditev gospoda Salatte, da potrebujemo hitrejše in dostopnejše poti v Strasbourg in iz njega v korist poslancev in drugih. Prav tako pa bi rad pohvalil kvestorje, med njimi tudi svojega rojaka, Jima Higginsa, in druge, ki trdo delajo, da bi bilo s stališča prevoza letališče Frankfurt-Hahn označeno enako kot letališči Frankfurt in Strasbourg.

Nazadnje pa bi glede namestitvenih stroškov tu v Strasbourgu rad povedal, da bi bilo koristno, če bi bili ti enaki takrat, ko imamo tu parlamentarna zasedanja, kot takrat, ko jih nimamo. Zaradi vsega tega bi bil Strasbourg bolj privlačen, ker je lepo mesto. Razumem, zakaj smo tu, in, ko prispemo sem, smo zelo srečni.

Poročilo: Miroslav Mikolášik (A7-0106/2010)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – Gospod predsednik, glasovala sem za resolucijo o presajanju človeških organov. Vsak dan umre mnogo ljudi, ker trpijo zaradi odpovedi organov in ker organi niso na voljo. EU lahko pomaga bolnikom po Evropi, ki čakajo na organe, in posledično reši življenja. Potrebujemo dobro usklajen sistem darovanja in presajanja organov.

Rada bi ponovno poudarila zelo pomembno zadevo, in sicer je to politična zadeva: namreč, načelo prostovoljnega in plačanega darovanja človeških delov telesa. Poročila Svetovne zdravstvene organizacije in Sveta Evrope pravijo, da v več državah sveta ljudje dobivajo veliko denarja za darovanje organov. Obstajajo celo poročila, da se ljudi namenoma ubija za pridobivanje njihovih organov: na primer praktikante Falun Gonga na Kitajskem.

Prav tako smo seznanjeni s primeri v nekaterih državah, kjer je visoko zdravstveno tveganje za darovalca in se presaditve pogosto izvajajo v zelo slabih zdravstvenih pogojih. Nazadnje bi se torej rada zahvalila tistim, ki so začeli z resolucijo, ki smo jo danes sprejeli, in zlasti našemu poročevalcu, gospodu Mikolášiku.

Resolucija: Aditivi za živila razen barvil in sladil (goveji in/ali svinjski trombin) (B7-0264/2010 )

  Anna Maria Corazza Bildt (PPE). – (SV) Gospod predsednik, skupaj z drugimi švedskimi konzervativci sem glasovala proti predlogu za prepoved trombina. Predlog Komisije poziva k jasnemu označevanju mesa, ki je bilo na ta način zlepljeno skupaj, in navaja, da ne bi smelo biti dovoljeno v restavracijah in velikih podjetjih, saj je na takšnih krajih strankam težko zagotoviti jasne informacije.

Umiriti moramo razpravo o mesnih lepilih. Trombin je naravno prisoten v vsem mesu. Da bi se izognili trombinu, bi morali popolnoma prenehati jesti meso. Strokovnjaki Komisije navajajo, da trombin ni nevaren za zdravje in to mnenje je znanstveno osnovano.

Pomembno je, da je hrana varna in da se potrošnikov ne zavaja. Embalaža mora vsebovati točne informacije o trombinu, označevanje pa mora biti jasno.

Zakaj bi morali prepovedati trombin? Če bi to storili, bi odprli Pandorino skrinjico. Ali je res delo politikov, da upravljajo z našo hrano? Kje se bo to končalo? Tu ni vzroka za omejevanje svobode potrošnikov in njihove pravice do svobodne izbire.

Ko gre za panično politiko v zvezi z živili, ki niso nevarna ali nezdrava, pravim: „Dovolj je!“ Ne zatekajte s k prepovedi – namesto tega poostrite pravila o označevanju.

  Renate Sommer (PPE). – (DE) Gospod predsednik, sprejetje resolucije o prepovedi trombina v živilih danes preprosto pomeni popuščanje javnemu mnenju. To je čisti populizem. Če ne bomo upoštevali znanstvenih dokazov, ne izpolnjujemo svojih odgovornosti. Kakšni so ti dokazi? Kaj je trombin? Trombin je naravni encim. Je del krvi in zato mesa. Vsi imamo v svojih telesih ogromno trombina. Če ga prepovemo kot aditiv za živila, bomo lahko še naprej obstajali ali se bomo postopoma uničili kot nevaren odpadek?

Seveda moramo preprečiti, da bi potrošnike zavajali izdelki, ki so videti kot drugi izdelki in so tako tudi oblikovani. To lahko storimo z uporabo označevanja v skladu z novo Uredbo o označevanju živil. O prvi obravnavi te uredbe bomo glasovali junija. Imamo številna pravila, ki preprečujejo zavajajoče oglaševanje, prav tako pa imamo dodatno označevanje za posebne izdelke. Komisija je predlagala popolnoma enako rešitev za označevanje izdelkov, v katerih se trombin uporablja kot lepilo. Rada bi poudarila, da obstaja veliko število podobnih encimov, ki niso prepovedani in se še vedno uporabljajo.

  Anja Weisgerber (PPE). – (DE) Gospod predsednik, varstvo potrošnikov je zame zelo, zelo pomembna zadeva in sem zato proti kakršnemu koli zavajanju ali goljufanju potrošnikov. Zato se borim za boljše označevanje ponarejenih živil na primer v Uredbi o označevanju živil. Svet pozivam, naj sledi temu pristopu, ki ga podpira tudi Komisija.

Danes smo morali glasovati o zlepljenem mesu. Zlepljeno meso je meso, ki je zlepljeno skupaj in se prodaja kot visokokakovosten izdelek. Po mojem mnenju se to ne bi smelo dogajati, zlasti če potrošniki ne vedo, kaj se dogaja. Danes nisem imela enostavne odločitve. Komisija je predlagala vsestranska pravila za označevanje, a stranke je mogoče še vedno zavajati, ker je težko dokazati, da izdelek vsebuje trombin. To pomeni, da ga je mogoče uporabljati brez navajanja na označbi. Zato mislim, da zahteva po označevanju v tem primeru ni dovolj. Sedaj sem glasovala za resolucijo in prepoved trombina.

Poročilo: Ramón Jáuregui Atondo (A7-0144/2010)

  Krisztina Morvai (NI). – (HU) V preteklih osmih letih je postkomunistična diktatura na Madžarskem sistematično hodila po pravicah Madžarov. Med drugim je nezakonito razgnala ali pa je dala razgnati skoraj vsako ulično demonstracijo. S pomočjo skoraj 100 odličnih odvetnikov Nacionalne službe za pravno obrambo je večina primerov že uspela pridobiti pravno sredstvo pred madžarskimi sodišči, a bili so primeri, kot je sedaj slavni primer Bukta, ki jih je bilo treba prenesti na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.

Evropska unija sedaj dela načrte za odpravo gladko delujočega strasbourškega sistema pod pretvezo pristopa k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pozivam vse madžarske in evropske organizacije za človekove pravice, naj ta proces skrbno preiščejo in protestirajo proti stvarem, kot je poročilo gospoda Atonda, ki je bilo sprejeto danes in, kot pravim, spodkopava in odpravlja evropski sistem za varstvo človekovih pravic. Madžarska zgodovinska odgovornost je, da poskrbi, da v okviru madžarskega predsedstva tega nevarnega procesa ne bomo pospešili, ampak raje preprečili.

Resolucija: Aditivi za živila razen barvil in sladil (goveji in/ali svinjski trombin) (B7-0264/2010 )

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE). – (LT) Ta tema je dejansko precej občutljiva in je povzročila mnogo razprav v Evropskem parlamentu in seveda na splošno v družbi. Še vedno mislim, da prepoved nekaterih izdelkov ali aditivov ni rešitev in morda se moramo strinjati z argumentom, da je potrošnik tisti, ki ima ob razpolaganju z vsemi informacijami pravico izbirati, kaj želi kupiti ali zaužiti. Na drugi strani pa bi bilo proces dokaj težko nadzorovati. V današnjem času, dobi javne ozaveščenosti, z veliko količino dostopnih informacij, moramo še oblikovati besedilo, ki je seveda nedvoumno in je sprejemljivo za družbo, da bodo lahko ljudje, ko bodo kupili en ali drugi izdelek, pridobili ustrezne informacije in razumeli, kakšne sestavine vsebuje izdelek. Zato menim, da je potrebnih več posvetovanj z družbo, njeno izobraževanje in morda še dodatna posvetovanja z znanstveniki.

  Martin Kastler (PPE). – (DE) Gospod predsednik, državljani Evrope imajo prav. Všeč so jim poštena živila in všeč so jim pošteni politiki.

Spoštujem takšno javno mnenje. Ne moremo preprosto zanemariti javnega mnenja in ne moremo ga preprosto odpraviti kot populizem. To ne drži. Upoštevati moramo, kar nam pravijo naši državljani. Če naši volivci in naši državljani menijo, da mora biti pravo meso pravo meso in da ne sme biti narejeno iz zlepljenih kosov mesa, potem moramo poskrbeti, da mesa ne bo mogoče obdelovati na tak način. Zato sem glasoval proti dopuščanju uporabe trombina za živilsko lepilo.

  Karin Kadenbach (S&D). ─ (DE) Gospod predsednik, tudi jaz sem glasovala za to, da se z resolucijo prepove uporabo trombina kot aditiva za živila, ker me argumenti komisarja niso prepričali. Čeprav je trobmin encim, ki ni škodljiv za zdravje, pa se mora močno povečati nevarnost za bakterijske okužbe, če ga uporabljamo za lepljenje kosov mesa, da bi izdelali en velik stisnjen kos mesa. Po drugi strani pa je odločitev, ki je bila sprejeta danes, vsekakor v korist potrošnikom Evrope in v nasprotju s popolnoma finančnimi interesi industrije. Potrošniki, ki želijo zrezek, morajo dobiti zrezek in ne kos mesa, ki je bil zlepljen skupaj. To pomeni, da moramo Komisijo pozvati, naj ne odobri uporabe trombina.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, sedanja razprava o tako imenovani lepljeni šunki kaže, da nekateri proizvajalci niso pošteni do svojih strank. Rad bi, da bi bila vsa hrana označena tako, da ne bi bilo mogoče zavajati potrošnikov. Če se uporablja encim, morajo imeti potrošniki možnost prepoznati njegovo prisotnost. To je osnova učinkovitega in poštenega varstva potrošnika. Naše delo je zagotoviti, da bodo imeli zreli potrošniki zadostne informacije za sprejemanje odločitev, ki so v njihovem interesu.

Še zadnja pripomba o zlepljeni šunki. Do razprave s potrošniki o tem, ali jo želijo ali ne, še ni prišlo. Vendar pa je pomembno, da potrošniki vsaj vedo, kaj jedo.

Poročilo: Andres Perello Rodriguez (A7-0103/2010)

  Siiri Oviir (ALDE). – (ET) Pozdravljam ta akcijski načrt in zato sem glasovala za. To je korak v pravo smer in, da bi rešili ta problem, moramo vsi delati skupaj. Ukrepi na ravni Evropske unije nam bodo pomagali okrepiti prizadevanja držav članic za zagotavljanje kakovosti in varnosti darovanja organov in presaditev, boljše reševanje problemov, ki nastajajo zaradi pomanjkanja organov, in istočasno povečanje učinkovitosti sistema presaditev. Akcijski načrt, ki je bil odobren, bo dal državam članicam možnost uporabe desetih prednostnih ukrepov, ki smo jih določili kot osnovo za boljše sestavljanje njihovih nacionalnih akcijskih načrtov. V obsegu svoje pristojnosti smo dolžni zagotoviti pomoč za zdravstveno varstvo na visoki ravni po vsej Evropski uniji.

Poročilo: Ramón Jáuregui Atondo (A7-0144/2010)

  Clemente Mastella (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pristop k evropski konvenciji nedvomno predstavlja napredek v procesu političnega povezovanja Evropske unije, katere sistem zaščite temeljih pravic dopolnjuje in krepi vključevanje Listine o temeljnih pravicah v njeno primarno zakonodajo.

Menimo, da je izredno pomembno in bistveno v političnem smislu, da je Parlament dobil pravico, da med volitvami sodnikov imenuje in pošlje določeno število predstavnikov parlamentarne skupščine Sveta Evrope na Evropsko sodišče za človekove pravice. Zapomnimo si, da je spodbujanje spoštovanja človekovih pravic ena temeljnih vrednot Evropske unije, ki je navedena v njeni ustanovni pogodbi.

Prav tako bi rad poudaril, kako pomembni sta Konvencija in sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice pri oblikovanju novega pravnega in regulativnega okvira, ki določa vodilna načela na področjih državljanskih svoboščin, pravosodja in notranjih zadev in predvsem v smislu novih reform na področju povezovanja in usklajevanja, ki se izvajajo z uveljavljanjem Lizbonske pogodbe in sprejetjem stockholmskega programa.

Zagotovila bo tudi dodatni pravni instrument, ki omogoča predložitev zahtevka na Evropsko sodišče za človekove pravice proti ukrepanju ali opustitvi ukrepanja evropske institucije ali države članice v okviru izvajanja evropskega prava.

Nazadnje pa je pomembno, da bo s členom 1 Evropske konvencije razširjena ne le zaščita državljanov Evropske unije in drugih oseb v njenem ozemlju, ampak tudi oseb, ki spadajo v njeno pristojnost, čeprav niso na njenem ozemlju.

  Alfredo Antoniozzi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, sem za to, da Evropska unija pristopi k Evropski konvenciji za človekove pravice, ker predstavlja napredek v procesu evropskega povezovanja, kakor je bilo jasno povzeto v poročilu gospoda Atonda. To pomeni korak proti politični uniji in močan znak skladnosti med Unijo in državami Sveta Evrope ter njeno politiko o človekovih pravicah, kar bo okrepilo verodostojnost Evrope in neevropskih držav. Nazadnje pa predstavlja jasno željo za uskladitev vprašanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin na zakonodajni in sodni ravni.

Zaradi Lizbonske pogodbe je Evropska unija prvič mednarodna enota s svojo lasno pravno osebnostjo. Upam, da je podpis konvencije le eden od prvih korakov k utrditvi Evropske unije kot enotnega telesa na ravni pomembnih mednarodnih pogajanj.

  Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospod predsednik, nekoliko bolj sem zadržan glede tega vprašanja kot poslanci, ki so ravno govorili.

Zagotovo je na prvi pogled zamisel o tem, da je evropsko pravo predmet sodne pristojnosti Evropskega sodišča za človekove pravice, dokaj privlačna. Dokaj zaskrbljujoče je bilo, da je lahko Sodišče cenzuriralo nacionalne zakone. Vendar pa način, kako nacionalni pristojni organi izvajajo te zakone, pomeni, da evropsko pravo ne sodi v njihov obseg delovanja, še toliko bolj, ker ima to evropsko pravo, na primer v moji domači državi, Franciji, v okviru člena 55 naše ustave prednost pred domačo zakonodajo.

Vendar pa se lahko vprašamo, ali ne bo posledica tega postopka nekakšno prekrivanje. Seveda se evropsko pravo po eni strani le redko uporablja v državah članicah; najprej ga je treba s sekundarno zakonodajo prenesti v domačo zakonodajo.

Po drugi strani pa se je Sodišče Evropske unije v Luxembourgu izkazalo za naklonjenega varstvu temeljnih pravic. Prav tako je to zakonodajo prilagodilo kakor izhaja iz sprejetja Listine o temeljnih pravicah. Skrbi nas, da bi lahko na koncu imeli dokaj razvlečene postopke, zlasti, kakor zahtevajo nekateri, če bi bil sprožen postopek predhodnega vprašanja. Zato bi bili bolj naklonjeni razliki med skladnostjo s pravili in sodelovanjem v pritožbenem postopku.

Resolucija: Pregledna konferenca o Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča v Kampali (Uganda) (B7-0265/2010)

  Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospod predsednik, v času, ko prihaja na Tajskem do tako tragičnih dogodkov, moramo upoštevati potrebo, da se glavne zločine proti civilnemu prebivalstvu preda sodiščem.

Vendar pa so pretekle izkušnje manj spodbudne, kakor so včeraj med razpravo navedli posamezni poslanci. Na prvem Mednarodnem kazenskem sodišču so bili sodniki tisti, ki so se brez vojaškega cilja odločili uporabiti napalm za sežiganje civilnega prebivalstva v mestu Dresden, tisti, ki so se odločili uporabiti jedrsko sevanje za sežiganje civilnega prebivalstva Hirošime in Nagasakija, in tisti, ki so se odločili pobiti zaprte poljske častnike tako, da so jih od zadaj postreljali v vratove, ko pa bi v resnici morali biti med obtoženimi. Rezultati nekdanjega Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, zlasti v primerih Miloševiča in Šešlja, tudi niso zelo zadovoljivi.

Glede ustvarjanja skrbniškega sklada, če morajo države članice prispevati, ali to pomeni, da bo Evropa odškodovala žrtve genocidov, ki se dogajajo na njenem ozemlju? V to kategorijo sodi več tisoč, morda več milijonov ljudi. Bojim se, da se vpletamo v nekaj precej zapletenega. Zamisel o tem, da bi na koncu preganjali poražene strani, kljub zagotovilom, ki jih včasih dobijo, da bi dosegli mirovni dogovor, bi pomenila nevarnost, da spore podaljšujemo v nedogled; to je osnova za naše pridržke v zvezi s tem poročilom.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – (LT) Glasovala sem za resolucijo o Pregledni konferenci o Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča v Kampali (Uganda).

Leta 1998 se je 138 držav dogovorilo, da bodo ustanovile Mednarodno kazensko sodišče in sprejele so Rimski statut na podlagi katerega to sodišče sedaj deluje 7 let, torej od leta 2003. Prišel je čas, da pregledamo Rimski statut, zlasti tako imenovane „začasne določbe“, v zvezi s katerimi se nismo mogli dogovoriti leta 2002. Vse države članice EU so ratificirale Rimski statut. Vendar pa se nekatere naše partnerke, kot so Združene države, Rusija in Kitajska, niso pridružile Mednarodnemu kazenskemu sodišču pri njegovem delu. Danes Evropski parlament s to resolucijo ponovno poziva te države, naj ratificirajo Rimski statut in naj sodelujejo z Mednarodnim kazenskim sodiščem. V 21. stoletju bi morali ljudje, ki so odgovorni za genocid, zločine proti človeštvu in vojne zločine, pričakovati ne le moralno obsodbo mednarodne skupnosti, ampak pravne sankcije. Ti zločini ne smejo ostati nekaznovani.

Pisne obrazložitve glasovanja

Zahteva za posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom (člen 124) - Zahteva za posvetovanje z Odborom regij - državljanska pobuda (člen 125)

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Lizbonska pogodba poleg pospeševanja mehanizmov za sprejemanje odločitev prispeva k boju proti demokratičnemu primanjkljaju, krepitvi vlog nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta ter poudarjanju uporabe evropskega državljanstva. Uvedba zakonodajne peticije ali pravica do „državljanske pobude“, kakor je poimenovana, je zlasti pomembna. To novo sredstvo omogoča skupini nič manj kot milijona državljanov znatnega števila držav članic, da od Komisije zahtevajo zakonodajno pobudo na področjih, kjer ima Unija pristojnosti.

Lizbonska pogodba prav tako jasno navaja pomembnost posvetovanj in dialoga z drugimi institucijami in telesi, med drugim s civilno družbo in s socialnimi partnerji. Menim, da mora biti Evropa Evropa državljanov in to je mogoče le, če poskrbimo, da bo bolj demokratična in preglednejša. V tem kontekstu se strinjam, da je treba pridobiti mnenji Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij.

Priporočilo za drugo obravnavo: Claude Moraes (A7-0117/2010)

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Morda se zdi, da ponavljam, kar sem včeraj izrazil glede poročila gospoda Tavaresa. Vendar pa je problem beguncev evropski problem in ne moremo ga prepustiti v upravljanje nacionalnim vladam, tudi ne v luči geografskih in gospodarskih sprememb.

Zato se strinjam, da ustanovimo sklad na Evropski ravni. Ustvarjanje takšnega sklada mora služiti dvema namenoma: podpirati mora begunce, ki pridejo v naše države, pogosto na naše obale, in iščejo pomoč pa tudi podporo držav, ki sprejemajo največ teh obupanih posameznikov zaradi njihove geografske lege.

Dejansko je ta problem Evropski problem in takšen mora biti in ne moremo ga prepustiti v upravljanje določenim državam. Upam, da je sklad le začetek poti, ki pristopa k temu celotnemu vprašanju z bolj evropskega stališča in v duhu solidarnosti.

Priporočilo za drugo obravnavo: Anni Podimata (A7-0128/2010)

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Predlog direktive o navajanju porabe energije in drugih virov gospodinjskih aparatov s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku je skupaj s še dvema predlogoma o energetski učinkovitosti stavb in o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva del svežnja o energetski učinkovitosti, ki ga je Komisija predložila novembra 2008. Zanj smo glasovali, ker smo s sporazumom, ki so ga podpisali Parlament, Svet in Komisija, dosegli uvedbo izboljšanega sistema označevanja

Nalepke bodo vsebovale več informacij o porabi energije in drugih virih izdelkov, ki vplivajo na rabo energije. V prihodnosti se bo takšno označevanje uporabljalo tudi za izdelke, ki porabljajo energijo in so namenjeni za uporabo v industriji in prodaji, kar do sedaj ni bilo mogoče. Nenazadnje pa bo treba v vsaki obliki oglaševanja, ki promovira ceno in energetsko učinkovitost kategorij izdelkov, navesti tudi njihov razred energetske učinkovitosti.

Zagotavljanje točnih, ustreznih in primerljivih informacij o potrošnji energije izdelkov, ki porabljajo energijo, bo potrošnikom v prihodnosti omogočilo sprejemanje pravilnih in učinkovitih odločitev ter tako zmanjšanje njihove energetske in gospodinjske potrošnje.

  John Attard-Montalto (S&D), v pisni obliki. – Malteška vlada je proti priporočilu za drugo branje, ki je povezano z navajanjem porabe energije in drugih virov gospodinjskih aparatov s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku.

Razlog, ki ga je podala, je, da se nacionalistična vlada ne strinja z obrazložitvijo v poročilu, zlasti z naslednjim stavkom: „Gradbeni proizvodi z velikim vplivom na rabo energije se prav tako vključijo v ta prednostni seznam.“ Nerazumljivo je, da se vlada ne strinja s tem poročilom na tej osnovi. Lahko bi se strinjala s priporočilom in razjasnila, da ima pridržek glede gradbenih proizvodov, ki imajo velik vpliv na rabo energije.

Nesmiselno je, da vlada kaže, da je za energetsko učinkovitost, ko bi bilo morda z označevanjem nekaterih teh izdelkov mogoče doseči prihranke, glede na to, da stavbe predstavljajo 40 % celotne potrošnje energije v Evropski uniji.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Podprl sem to pomembno poročilo. Direktiva o energijskem označevanju mora igrati ključno vlogo pri doseganju 20-odstotnega cilja energetske učinkovitosti EU do leta 2020. V tem kontekstu ima ključno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, prehodu EU na učinkovito, trajnostno in konkurenčno gospodarstvo in krepitvi energetske varnosti Evrope. Naš cilje je tlakovati pot do zmagovalnega položaja, za trg in tudi za potrošnike, in sicer z zagotavljanjem dostopa do ustreznih informacij in popolnega zavedanja vpliva izbir posameznih potrošnikov nanje. V tem okviru sporazum, dosežen glede direktive o energijskem označevanju, prinaša pomembno dodano vrednost. Pozdravljam položaj, za katerega se bori Evropski parlament, da bi ohranil model lestvice A–G, ki je glede na podatke iz raziskave za potrošnike najbolj prikladen in ga le-ti najlažje razumejo. Obstaja obveznost, da je treba na energijsko nalepko v vseh oglasih izdelkov, povezanih z energijo, vključiti navedbo, kje se nahajajo informacije o cenah ali energiji.

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Vesel sem, da je bila nova zakonodaja o energetski učinkovitosti izdelkov končno odobrena po dolgem „vlečenju vrvi“ med Evropskim parlamentom in Svetom in da sem imel to čast, da sem bil poročevalec v senci v imenu skupine Evropske ljudske stranke. Koristna stran je razširitev razreda A, kar omogoča, da se med neprestano rastočo skupino energetsko varčnih naprav začrtajo razlike in da se hkrati spodbuja proizvajalce k izdelavi naprav, ki so, kolikor je mogoče, energetsko varčne. Prav tako je pomembno, da ni bilo razširjeno število razredov, ki določajo porabo energije pri posameznih izdelkih, saj s tem ohranjamo jasnost celotnega koncepta. Dejstvo, da obstaja skupaj sedem ravni, omogoča potrošnikom sprejemanje učinkovitih odločitev pri izbiri blaga na trgu ter tako pomaga zmanjšati stroške za energijo skozi njihovo vedenje. Kar zadeva nove lastnosti, med katerimi je obveznost navedbe razredov energetske učinkovitosti izdelkov v oglasnih gradivih, menim, da je uspeh, da je bila ta obveznost omejena na oglase, ki navajajo informacije o ceni ali rabi energije. K sreči prevladuje mnenje, da je uredba o oglaševanju sprejemljiva le po potrebi in le v potrebnem obsegu.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to priporočilo, ker učinkovito prispeva k pomoči evropskim potrošnikom pri izbiri izdelkov, ki porabijo manj energije ali vodijo neposredno do porabe manjše količine energije. S sprejetjem tega priporočila igra Evropski parlament vlogo pri približevanju uresničitve cilja EU glede 20-odstotnega izboljšanja energetske učinkovitosti do leta 2020. Gre za uravnovešeno besedilo, ki zagotavlja položaj, koristen za trg in potrošnike.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta pobuda, kot tista, o kateri smo glasovali včeraj v zvezi z energetsko učinkovitostjo stavb, je del zakonodajnega svežnja o energetski učinkovitosti, ki ga je Komisija prestavila novembra 2008 in je bil predmet obsežne razprave v Parlamentu, Komisiji in Svetu; sedaj končno dosegamo sporazum glede končnega besedila.

Ta pobuda ima poleg pozitivnih posledic na okolje, na evropski cilj zmanjšanja emisij in na ustvarjanje gospodarstva, ki je trajnostno v energetskem smislu, tudi to prednost, da potrošnike postavlja v središče te odločitve. S pravilnimi označbami in nalepkami bodo potrošniki vedeli natanko, kaj bodo dobili, in bodo lahko svojo odločitev sprejeli na podlagi meril kot sta energetska učinkovitost in najnižja okoljska cena.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Direktiva v zvezi z energijskim označevanjem zagotavlja, da bodo potrošniki prejeli ustrezne informacije zaradi obveznega vključevanja energetske nalepke v oglaševanju. V okviru evropskih prizadevanj za doseganje energetske učinkovitosti in zmanjšanje ravni potrošnje energije, skupaj z bojem proti podnebnim spremembam, je nujno za ta namen aktivirati javnost. To je mogoče doseči le, če bodo potrošniki dobili jasne in učinkovite informacije o potrošnji energije za izdelke, ki so jih kupili ali so naprodaj. Na ta način bodo vsi pripadniki evropske javnosti vključeni v boj proti podnebnim spremembam. Popolnoma nujno je zagotoviti, da bodo lahko potrošniki zavestno sprejemali okolju prijaznejše odločitve. Kakor sedaj zagotavlja ta direktiva, se ravni porabe energije, ki jo povzročajo izdelki, ocenjuje po splošnih merilih in parametrih, ki omogočajo njihovo primerjavo na zaupanja vreden način. To bo pripeljalo tudi do povečanja zaupanja v tehnične ocene in informacije na nalepkah. Ta direktiva ima zato pomembno vlogo pri utrditvi strategije 2020 in zlasti pri 20-odstotnemu izboljšanju energetske učinkovitosti do leta 2020.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Po tem glasovanju bo treba na izdelkih, ki trošijo energijo – naj bo to za gospodinjske, trgovske ali industrijske namene –, začeti za bolje obveščanje potrošnikov prikazovati novo nalepko o energetski učinkovitosti. V direktivi, ki jo je danes sprejel Evropski parlament, je določba glede novih vrst klasifikacije energetske učinkovitosti, ki se dodajo, in prav tako velja za izdelke, ki energijo trošijo posredno, na primer okna.

O nekaterih podrobnostih je mogoče razpravljati, na primer, da bo velikost nalepke temeljila na klasifikacijah med A in G – kot je ta, ki se že uporablja za hladilnike – z morebitnim dodatkom klasifikacij A+, A++ in A+++: načeloma mora biti celotno število razredov omejeno na sedem. Vseeno pa kaže, da ima direktiva pravi cilj.

Vse oglaševanje izdelkov, povezanih z energijo ali njihovimi zadevnimi cenami mora vključevati navedbo klasifikacije energetske učinkovitosti. Zagotovljene informacije morajo potrošnike voditi do izbire izdelkov, ki trošijo manj energije ali posredno pripeljejo do porabe manjše količine energije.

Zato mora biti v prihodnosti pri vsakem oglaševanju cene ali energetske učinkovitosti hladilnikov, pomivalnih strojev ali kuhalnikov, naveden razred energetske učinkovitosti izdelka.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Mnogo je povedanega o pravicah potrošnikov, da so seznanjeni s hrano, gospodinjsko ali hišno opremo, ki jo kupujejo. Vedeti želimo, od kod prihajajo in kako so izdelani ter prehransko vrednost hrane. V času podnebnih sprememb bi radi vsi zaščitili okolje in preprečili nenavadne vremenske razmere in zato nas pri izbiri hrane in vsakdanjih izdelkov vodijo ekološka načela. Zato je pomembno, da se potrošniki zavedajo, koliko energije oprema porabi, in tako mislim, da imajo pravico, da so ti podatki na nalepkah. Vstavljanje teh informacij na nalepke izdelkov kaže tudi visoko kakovost izdelkov. Potem je to lahko orodje za zaščito evropskega trga pred poceni imitacijami, ki prihajajo iz držav zunaj Evropske unije.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za to poročilo. Priznava, da trg ni sposoben zagotavljati racionalne rabe energije. To je jasno priznanje, ki odzvanja naše argumente, kar pozdravljam. Prav tako pozdravljam izraženo željo za usklajevanje označevanja energetske varčnosti od zgoraj navzdol. Vendar pa je obžalovanja vredno, da ni nikjer predlagano celotno označevanje ekološkega odtisa za izdelke, ko bi ga bilo treba v resnici izvajati čim prej.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU še naprej odločno išče najboljše načine za zagotavljanje odličnosti na področju energetske učinkovitosti, da bi uspela za 20 % izboljšati svojo energetsko učinkovitost do leta 2020. To novo označevanje je zelo primerno za potrošnike, ker jim omogoča dostop do boljših informacij, da lahko sprejemamo popolnoma ozaveščene odločitve in priznajo svoj vpliv v zadevah v zvezi z energetsko učinkovitostjo. To pomeni povečanje ozaveščenosti potrošnikov glede posledic njihove izbire, povezanih z energijo, ko želijo kupiti kateri koli potrošniški izdelek, ki ima vpliv na energetsko učinkovitost. Odobritev te direktive je še posebno pomembna pri povečanju te ozaveščenosti. Zato sem glasoval, kot sem.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Če bo uvedena nalepka o potrošnji energije in bo enostavna za razumevanje, bo kmalu postalo jasno, ali jo bodo potrošniki resnično sprejeli ali ne. Javna ozaveščenost na tem področju se je spremenila in potrošniki posvečajo večjo pozornost razredom energetske učinkovitosti, zlasti v primeru električnih naprav. Seveda bi moral tudi postopek javnega naročanja dajati dober vzor glede tega. Vendar pa državam članicam ne smemo ukazovati, da lahko kupujejo le najbolj kakovostne izdelke, ki sodijo v najvišje razrede energetske učinkovitosti. Zlasti v času, ko bo moral vsakdo varčevati, bo nakupna cena vse bolj odločilni dejavnik. Izbire, ki so na voljo v postopku javnega naročanja, niso dovolj jasno določene, zato sem se glasovanja vzdržal.

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za resolucijo o označevanju izdelkov, ki trošijo električno energijo, in zagotavljanju osnovnih informacij za potrošnike. V Parlamentu zelo pogosto govorimo o pravicah državljanov – o pravici do izbire, pravici do pridobivanja točnih in pravilnih informacij. Po mojem mnenju je to zlasti pomembno na vseh področjih življenja. V tem primeru je vprašanje povezano s porabljeno električno energijo in njeno učinkovitostjo. Ljudje želijo dejansko prihraniti energijo in to želijo v glavnem storiti zaradi dveh razlogov: gospodarskega in okoljskega. Danes, ko imajo prebivalci z napredkom in tehnologijo možnost izbirati električne naprave glede na njihovo energetsko učinkovitost, bo označevanje, glede katerega smo se dogovorili, prav tako pomagalo potrošnikom pri sprejemanju zavestnih odločitev in prispevanju k varčevanju z energijo (tako bodo državljani izbirali bolj varčne naprave) in k varstvu okolja. Ne dvomim, da bodo Evropejci, ko bodo videli koliko energije potrošijo, izkoristili priložnost, da izberejo učinkovitejše in okolju prijaznejše izdelke in opremo. Še enkrat pozdravljam stališče Evropskega parlamenta v zvezi s tem vprašanjem in upam, da bodo takšne odločitve postale resnična spodbuda in priložnost za spoznavanje naših zavez za zmanjšanje potrošnje energije do leta 2020.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Cilj preoblikovanja direktive v zvezi z energijskim označevanjem je razširitev obsega informacij na nalepki in vključitev vseh izdelkov, ki vplivajo na potrošnjo energije, in ne le gospodinjskih naprav.

Direktiva je del akcijskega načrta za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter industrijsko politiko in predvideva tudi pobude za spodbude in javne razpise. Ustvarila bo oporo integrirane in trajnostne politike z okoljskega stališča. Ena najbolj polemičnih točk zadeva vrsto lestvice, ki naj bi se uporabljala, da bi se izognili povzročanju zmede za kupce: potem ko je Evropski parlament glede tega sprejel sklep, je bilo odločeno, da se ohrani ureditev zaprte lestvice A–G.

Ocene energetske učinkovitosti bodo prikazane v vseh oglasih, ki vsebujejo informacije o potrošnji energije ali so povezane s cenami izdelkov. Zaradi razlogov, ki sem jih pojasnil, se strinjam s položajem, ki ga je zavzela gospa Podimata, in podpiram to poročilo.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki.

– (IT) Direktiva o energijskem označevanju mora igrati ključno vlogo pri doseganju 20-odstotnega cilja energetske učinkovitosti EU do leta 2020.

Zagotavlja pomembno dodano vrednost za trg in za potrošnike. V osnovi bo obvezna navedba energijske nalepke v oglasih prekinila podajanje lažnih informacij končnim uporabnikom in jim tako dala vse informacije, ki jih potrebujejo za sprejemanje popolnoma ozaveščenih odločitev.

Istočasno pa smo se zaradi močnega vztrajanja Parlamenta izognili uvedbi zasnove odprte lestvice in zagotovljena je bila ohranitev modela lestvice A–G, katerega vrednost za potrošnike je do sedaj dobro dokazana. Dalje, dodatek klavzule o splošni reviziji omogoča temeljit ponovni pregled v smislu tehnične ocene in razumevanj nalepke s strani potrošnika najkasneje do leta 2014. To je eno varovalo več, da bo potrošniku prijazna lestvica, ki je bila določena do sedaj, ostala nespremenjena vsaj do izvedbe revizije. Zato s prepričanjem ponavljam, da v celoti podpiram to direktivo.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Za to poročilo sem glasovala, ker bo z vključitvijo vseh izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, sprememba direktive o energijskem označevanju pomagala doseči znižanje v višini 4 milijone EUR pri stroških prenosa za vsak posodobljeni in na novo ustvarjeni izvedbeni ukrep (če bodo namesto direktiv uporabljene uredbe/sklepi). Prav tako bo ustvarila dodatna znižanja, ki bodo znašala približno 78 Mt emisij CO2. V prihodnosti se bo označevanje energetske učinkovitosti uporabljalo tudi za izdelke, ki trošijo energijo in so namenjeni industrijski in trgovski rabi, kot so hladilnice, maloprodajne izložbe, industrijske kuhinjske naprave, prodajni avtomati (prodaja sendvičev, prigrizkov, kave, itd.), industrijski motorji, izdelki, povezani z energijo, vključno z gradbenimi izdelki, ki ne trošijo energije, a imajo „pomemben neposreden ali posreden vpliv“ na varčevanje z energijo, kot so okna ali okvirji za vrata.

En pomemben dejavnik pri zagotavljanju ustrezne uporabe te direktive je zagotavljanje dostopa do pravilnih informacij za vsakega državljana in ozaveščanje potrošnikov glede vpliva odločitev, ki jih sprejemajo. Zagotavljanje točnih, ustreznih in primerljivih informacij o posebni potrošnji energije izdelkov, povezanih z energijo, bo pomagalo končnim uporabnikom, da se bodo odločali na osnovi potenciala za varčevanje z energijo, da bi dolgoročno zmanjšali račune za energijo.

  Teresa Riera Madurell (S&D), v pisni obliki. – (ES) Glasovala sem za poročilo gospe Podimata, ker menim, da sta uspela Parlament in zlasti Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (S&D) izredno pomembno napredovati v smislu nujne direktive za dosego cilja energetske učinkovitosti, ki smo si ga zastavili. Ne le, da nam je uspelo ohraniti lestvico A–G, ki jo evropski potrošniki poznajo in so jo sprejeli, ampak smo prav tako zagotovili, da je sedaj obvezno navajati nalepko o energetski učinkovitosti gospodinjske naprave, če se na njenem promocijskem ali oglaševalskem gradivu pojavi cena. Še en vidik, ki ga velja omeniti in ga je uvedel Parlament, je obveznost Komisije, da sestavi prednostni seznam izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, vključno z nekaterimi gradbenimi izdelki, ki bodo verjetno v prihodnosti podvrženi ukrepom. Nazadnje, glede na vodstveno vlogo, ki jo mora sprejeti javni sektor, menim, da je nujno, da upravljavci na javnih razpisih pridobijo izdelke, ki sodijo v razred najvišjih standardov energetske učinkovitosti.

Poročilo: Vladimír Maňka (A7-0158/2010)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) V poročilu gospoda Maňke je predlaganih več sprememb proračuna Evropskega parlamenta za leto 2010. Glasovala sem za to poročilo, zlasti zaradi njegovih določb, ki so nastale zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe dne 1. decembra 2009. Sem sodi dvig stroškov za pomoč poslancem v višini 1 500 EUR na mesec. Ta dvig je oblikovan tako, da poslancem omogoči, da bodo izpolnili svoje nove odgovornosti, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe, kar bistveno razširja obseg dela Parlamenta in tako povečuje njegov vpliv na sprejemanje odločitev EU. Parlament mora povečati svoje strokovno znanje o zakonodajnih vprašanjih, da bi bil enak Komisiji in državam članicam. Predstavljamo evropske državljane in, če želimo braniti njihove interese, potrebujemo ustrezne vire. Zato sem podprla to poročilo.

  Göran Färm (S&D), v pisni obliki. – (SV) Menim, da bo treba okrepiti tiste odbore, ki bodo imeli večjo delovno obremenitev zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe. To opravičuje povečanje števila osebja za sekretariate v teh odborih Parlamenta in skupin. Vendar pa se ne strinjam s stališčem, da poslanci EP potrebujemo več osebja. Raje bi videl, da bi se sredstva Parlamenta okrepila najprej in predvsem s prerazporeditvijo in ukrepi za izboljšanje učinkovitosti, da celoten proračun ne bo povečan.

V svoji pristojnosti vodje Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu v Odboru za proračun sem takšna načela zavzel tudi v pogajanjih s predsedstvom Parlamenta. Na koncu smo dosegli kompromis, da bo predlog sedaj delno financiran s pomočjo prihrankov v višini 4,4 milijona EUR. Še vedno menim, da bi morali biti v predlog vključeni nadaljnji prihranki, ampak ker sem v pogajanjih igral aktivno vlogo, sem se odločil podpreti doseženi kompromis.

  Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki. – (PL) Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe bo verjetno povzročil bistveno povečanje delovne obremenitve Parlamenta. Zlasti bo to vodilo do obsežnejše uporabe običajnega zakonodajnega postopka, kar bo vplivalo na približno 95 % sprejete zakonodaje. Dodatni proračunski in človeški viri bodo Parlamentu omogočili izpolnjevanje njegove nove vloge sozakonodajalca, ki bo enakopravna Svetu.

  Mairead McGuinness (PPE), v pisni obliki. – Podprla sem poročilo gospoda Maňke o spremembi proračuna Evropskega parlamenta, hkrati pa se zavedam občutljivosti povečanja proračunov v času, ko od državljanov zahtevamo, da sprejmejo znižanje plač in ko izgubljajo delovna mesta. Delo v Evropskem parlamentu se je nedvomno povečalo zaradi Lizbonske pogodbe. Uporabiti nameravam dodatek za parlamentarno pomoč za zagotavljanje možnosti mladim študentom, ki se v velikem številu prijavljajo na delo v moji pisarni.

To jim bo zagotovilo plačilo za njihovo delo in dragocene delovne izkušnje, ki jim bodo upam pomagale pri njihovih prihodnjih karierah. Vendar pa menim, da mora Parlament pregledati naše celotne delovne metode in osebje z namenom izboljšanja naše uspešnosti in učinkovitosti.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Lizbonska pogodba je dala Parlamentu nove odgovornosti. Ta položaj pomeni dodatno upravno delo, posledično pa potrebujejo poslanci usposobljeno osebje, ki bo imelo svetovalno vlogo. Ta novi položaj vodi do dveh problemov: povečanja stroškov, ki nastajajo zaradi potrebe po večjem številu pomočnikov, in potrebe po dodatnem prostoru, da bodo lahko izvajali svoje dolžnosti v dobrih delovnih pogojih. Ta položaj vodi do povečanih stroškov. To je težko pojasniti v času krize, a če želimo, da bo delo Parlamenta odlično, potrebuje le-ta nujne finančne in človeške vire. Zato sem glasoval, kot sem.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem „za“. Čeprav se morda to zdi kot demagogija ali še en kastni privilegij, pa tu ne gre za to. Spremembe proračuna so pomembne in bistvene za ustrezno upravljanje življenja in dejavnosti Parlamenta.

V svoji vlogi poslancev Evropskega parlamenta se moramo po sprejetju Lizbonske pogodbe lotiti pomembne in jasne naloge. Zaradi tega potrebujemo sodelavce in strokovnjake, ki nas bodo lahko vsakodnevno podpirali pri našem delu. Da bi to storili, potrebujemo sredstva. V svojem imenu in upam, da v imenu kolegov poslancev, se bodo ti viri prenesli v še uspešnejše, učinkovitejše in bolj osredotočeno delo.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Skupaj s 16 drugimi poslanci EP iz moje skupine sem podpisal predlog spremembe o zavrnitvi tranše in zanj glasoval. Razlog za to je, da mislim, da je zelo pomembno pokazati, da se velika skupina poslancev EP ne strinja s povečanjem dodatka za pomoč v času gospodarske krize.

Vendar pa sem ob končnem glasovanju podprl poročilo gospoda Maňke o spremembi proračuna Parlamenta za leto 2010.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. – (SV) Glasovala sem proti poročilu o dopolnilnem proračunu za leto 2010. Povečanje tajniških prejemkov poslancev EP za 1 500 EUR na mesec, da bi rešili povečane delovne obremenitve, ki so posledica Lizbonske pogodbe, ne vzdrži. Ena stvar je, da ne morete zaposliti visoko usposobljenih strokovnjakov za mesečno plačilo v višini 1 500 EUR. Drugič, v delovnih prostorih Parlamenta ni prostora za novo osebje. Tretjič, sorazmerni del proračunskih sredstev je bil vzet iz rezerve posebej za gradnjo investicij. Četrtič, poročevalka, gospa Trüppel, je za kategorijo 5 proračuna za leto 2011 izjavila, da v prihodnosti ne bo mogoče zagotoviti tajniških prejemkov, dokler ne bo izvedena ustrezna ocena njihovih koristi. Menim, da je to povečanje neupravičen dodatek že tako visokih tajniških prejemkov in to v času, ko so se brezposelni, samske ženske, upokojenci in druge socialno ranljive skupine prisiljeni žrtvovati za reševanje projekta evra, ki je v težavah.

Poročilo: Ryszard Czarnecki (A7-0096/2010)

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) V imenu preglednosti – ki jo zahtevajo državljani – in temeljitosti menim, da Svet ni prost obveznosti javne odgovornosti za sredstva, ki so jim dana na voljo. Zato se strinjam z odločitvijo poročevalca za odložitev sprejetja odločitve o podelitvi razrešnice računov Sveta dokler ne bodo predložene zahtevane dodatne informacije.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sem za odložitev sprejetja odločitve o razrešnici izvajanja splošnega proračuna EU za leto 2008 zaradi preglednosti in strogosti, ne le v smislu izvajanja proračuna, ampak tudi celotnega nadzora uporabe vseh finančnih sredstev EU. To bo Svetu nudilo priložnost za pridobitev vseh pojasnil in informacij, ki so potrebne za zagotovitev odločitve, ki jo potrdi Parlament. To je popolnoma nujno za verodostojnost evropskih institucij in javnega zaupanja v tiste, ki so na oblasti. Razen tega pa je gre tu za vprašanje politik in smernic, ki jih določajo demokratična telesa in tista, ki so zakonito pooblaščena za to.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Postopek podelitve razrešnice proračuna je pomemben in od njega so odvisne zakonodajne in nadzorne dejavnosti Parlamenta.

Ni potrebno, da ponavljam nadzorno nalogo, ki jo je Parlament pridobil z leti, nenazadnje zaradi proračunskega postopka, na podlagi katerega je uspel spremeniti obvezno poročanje evropskih institucij v resno in pomembno zadevo. Dalje, prav tako ima bistveni pomen v smislu pričakovanj državljanov.

V času krize, kakršna je sedanja, se evropske državljane poziva k izrednemu žrtvovanju in izvesti moramo previden in točen nadzor birokratskih ali dejanskih stroškov upravljanja. Zaradi razlogov, ki sem jih navedel, bi pohvalil poročevalca in izrazil svoje strinjanje.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ker se strinjam z dejstvom, da moramo odložiti odločitev o podelitvi razrešnice do oktobra.

  Konrad Szymański (ECR), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem proti podelitvi razrešnice v zvezi s proračunom Sveta za leto 2008, ker smo v Parlamentu prepozno prejeli finančno dokumentacijo Sveta. Nadzor financ Sveta s strani Evropskega parlamenta je daleč od tega, da bi bil pregleden.

Poročilo: Miroslav Mikolášik (A7-0106/2010)

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Zadnjih nekaj let je stalno in hitro rasla potreba po presajanju organov v Evropski uniji. Čeprav ostaja pomanjkanje organov največji izziv, s katerim se sedaj srečujemo, pa obstaja še mnogo več težav, povezanih z različnimi sistemi presajanja, ki se uporabljajo v državah članicah.

Leta 2008 je Evropski parlament Evropsko komisijo z resolucijo, ki jo je sprejel aprila, pozval, naj oblikuje direktivo, v kateri bo določen pravni okvir za zagotavljanje kakovosti in varnosti darovanih organov v Evropski uniji. Komisija je nato predložila predlog za direktivo, o katerem smo razpravljali v Evropskem parlamentu in je vseboval naslednje tri cilje: zagotavljanje kakovosti in varnosti za bolnike po EU, zagotavljanje zaščite za darovalce in pospešitev sodelovanja med državami članicami.

Glasovali smo za kompromis, dosežen med Parlamentom, Svetom in Komisijo, saj potrebujemo skupne standarde za kakovost in varnost na ravni EU za javno naročanje, prevoz in uporabo človeških organov. To je ukrep, ki bi poenostavil izmenjavo organov in tako koristil več tisoč bolnikom v Evropi, ki vsako leto potrebujejo takšno zdravljenje.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Podpiram to poročilo o standardih kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih za presajanje. Z vse večjim povpraševanjem po presaditvah v Evropski uniji in neravnovesjem med bolniki, ki čakajo na presaditev, in številom darovanih organov, se moramo poskušati izogibati komercializaciji darovanja in prekiniti nezakonito trgovino z organi. Zato moramo uporabljati strogo zakonodajo za žive darovalce, zagotoviti preglednost čakalnih list organov, določiti stroga pravila o zaupnosti, da bi zaščitili osebne podatke darovalcev in ljudi, ki čakajo na organe, ter opredeliti odgovornost zdravnikov. Ko bodo sprejeti skupni standardi kakovosti in varnosti, bodo ustvarjene priložnosti za čezmejne izmenjave organov in to lahko poveča število izvedenih presaditev.

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) V zadnjih petih desetletjih je postalo presajanje organov učinkovita praksa na globalni ravni, kar je prispevalo k izboljšanju kakovosti življenja in podaljšanju življenjske dobe bolnikov. Ta direktiva določa pravila, katerih namen je zagotavljanje visokih standardov kakovosti in varnosti za organe človeškega izvora, ki so namenjeni za presajanje v človeška telesa, da bi zagotovili visoko raven varstva človeškega zdravja. Ta direktiva uvaja kakovostne nacionalne programe, v katerih so opredeljeni standardi in prakse za postopke presajanja v državah članicah. Prav tako podrobneje določa postopek javnega naročanja in vprašanja, povezana z informacijskim sistemom.

Sledljivost in zaščita darovalcev in prejemnikov prav tako zaslužita posebno pozornost. Za poročilo sem glasovala zaradi njegovih treh glavnih ciljev: zagotavljanje kakovosti in varnosti za bolnike na ravni Unije, zagotavljanje varstva darovalcev in pospeševanje sodelovanja med državami članicami. Vseeno pa bi rada poudarila, da se morajo programi presajanja organov skladati z načelom prostovoljnega in prostega darovanja, ki je že vključeno v predhodni zakonodaji o snoveh človeškega izvora, in da se jih ne sme nikakor prodajati.

  Gerard Batten, John Bufton, David Campbell Bannerman in Derek Roland Clark (EFD), v pisni obliki. – Stranka UKIP meni, da tekočega razvoja in izboljšav v sedanji mednarodni mreži sredstev in agencij za izmenjavo organov ne bodo pospešili poskusi EU, da si prisvoji to mrežo in jo ureja. Nasprotno, darovanje organov v državah, kjer je mnogo darovalcev, se bo verjetno zmanjšalo, če bo postalo povpraševanje po organih iz mnogih držav, kjer je malo darovalcev, obvezno na ravni EU. Dalje, v slednjih državah bo takšna sorazmerna obilica tujih organov, ki se bo pri tem pojavila, verjetno tudi tam zmanjšala količino darovanih organov. Zato smo poslanci iz stranke UKIP glasovali proti temu poročilu.

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za ta osnutek direktive o standardih kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih za presaditev. Ta direktiva zajema vse stopnje verige, od darovanja do presaditve, ter zagotavlja sodelovanje med državami članicami. Učinkovit sistem presajanja ne temelji le na podpori darovalcev; prav tako je odvisen od pravilne uporabe informacij in od kakovosti mreže, po kateri se te informacije izmenjujejo. Zato sem podprla zamisel, da se ustvari evropska podatkovna zbirka, v kateri bodo zabeležene informacije o organih, ki so na voljo, ter vseevropski sistem potrjevanja, ki bi zagotovil, da so bili človeški organi in tkiva, ki so na voljo, pridobljena po zakoniti poti. Seveda, morajo biti organi, da bi zagotovili enak dostop do organov, ki so na voljo, darovani prostovoljno in brez kakršnega koli plačila. Vendar pa načelo neplačevanja za organe ne bo preprečilo živim darovalcem, da bi dobili plačilo, če bo takšno plačilo strogo omejeno na pokrivanje stroškov in izgube dohodka zaradi darovanja. Takšen pregleden, varen in učinkovit sistem darovanja je edini način za boj proti trgovini z organi.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Za predlog direktive sem glasoval iz naslednjih razlogov. 1. Glede na povečanje povpraševanja po organih za presajanje in omejeno dobavo, ki bolnike pogosto prisili, da iščejo rešitve svojih težav zunaj nacionalnih meja, je sprejetje skupnega okvira standardov za kakovost in varnost na ravni Skupnosti in ustvarjanje mreže sodelovanja in medsebojnih informacij popolnoma nujno za izboljšanje varstva javnega zdravja in storitev za bolnike. 2. Nacionalne določbe, ki urejajo postopek za zagotavljanje privolitve v darovanje organov, katerih izbira ostaja v pristojnosti držav članic, niso na noben način prizadete. Ravno nasprotno, predlog za direktivo dopolnjuje sedanji pravni okvir vsake države članice EU s posebnimi standardi kakovosti in varnosti po celotnem postopku presajanja in hkrati varuje odsotnost kakršne koli oblike špekulacije ter ohranja anonimnost in varnost osebnih podatkov darovalca in tudi prejemnika. 3. Primeri tihotapljenja organov so zmanjšanji v največji možni meri in okrepljeno je zaupanje morebitnih darovalcev s končnim ciljem povečanja števila darovalcev. 4. Države članice izvajajo sankcije v primeru kršenja zakonodaje, povezane z identiteto darovalcev ali prejemnikov.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o standardih kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih za presajanje, ker prispeva k zmanjšanju čakalnih list za operacije za evropske bolnike. Nesprejemljivo je, da na dan umre povprečno 12 ljudi, ki čakajo na presaditev. Ta direktiva bo poenostavila darovanje in presajanje organov in njihovo izmenjavo med državami članicami, s čimer bo v korist več tisoč bolnim Evropejcem.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomanjkanje organov za presaditve je hranilo strašen trg, ki prizadeva predvsem države v razvoju, a je prav tako zadel prikrajšane ljudi v vzhodni Evropi. Strinjam se z zaskrbljenostjo glede zahtevnosti boja proti tej surovi trgovini in proti grozovitim posledicam za tiste, ki jih prikrajšajo za njihove organe, na silo ali drugače: grozovitemu poslabšanju kakovosti življenja, kroničnim boleznim in v mnogih primerih smrti. Sprejetje skupnih pravil postavlja Evropsko unijo na enako raven v smislu zahtev in odgovornosti, kar je v močnem nasprotju s temačnimi razmerami, ki sem jih opisal.

Bolniki in darovalci imajo pogoje, spremljanje in zaščito, ki jih primanjkuje vpletenim v mreže trgovine z organi, in države članice bodo postale sposobne učinkovito sodelovati. Strinjam se s poročevalcem, da mora biti darovanje nesebično, prostovoljno in svobodno in da se darovalcu nadomestijo le stroški ali neprijetnosti, ki jih povzroči darovanje. Mislim, da je moj kolega gospod Mikolášik predlagal nekatere dobre spremembe, ki izboljšujejo osnovno besedilo; zagotovo so rezultat njegovega medicinskega usposabljanja in njegovega spremljanja te teme od zadnjega parlamentarnega zasedanja.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Toplo pozdravljam ta predlog in njegove tri glavne cilje: zagotavljanje kakovosti in varnosti za bolnike na ravni Unije, zagotavljanje varstva darovalcev in pospeševanje sodelovanja med državami članicami. Na splošno je v EU široko družbeno soglasje glede darovanja organov za presajanje. Vendar pa zaradi kulturnih in tradicionalnih razlik in tudi zaradi razlik v organizacijskem sistemu obstajajo različni pristopi k temu vprašanju znotraj držav članic. Rad bi poudaril, da čeprav je direktiva usmerjena v ohranjanje ali poskus dosege usklajevanja med ukrepi kakovosti in varnosti, pa ne bi smela za države članice ustvarjati dodatnega upravnega bremena. Namesto tega bi morala imeti zadostno mero prožnosti, da ne bi ogrozila dobre prakse, ki že velja. Predlog direktive ustvarja skupne zavezujoče standarde kakovosti in varnosti za organe človeškega izvora, ki so namenjeni za presaditev z namenom zagotavljanja visoke ravni zaščite zdravja po vsej EU. Potrjujem stališče Komisije, da morajo biti načeloma programi presajanja organov usklajeni z načelom prostovoljnega in svobodnega darovanja. Darovanje organov mora biti vedno svobodno in zaščiteno pred kakršno koli politično komercializacijo.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Presaditve organov so pomembno sredstvo za rehabilitacijo pacientov, ki trpijo zaradi več bolezni, ki lahko povzročijo usodne težave določenih organov. Število presaditev v Evropski uniji se je povečalo in tako so bila rešena in podaljšana mnoga življenja. Vendar pa še vedno obstajajo dolge čakalne liste za presaditve. Naše glasovanje „za“ izraža naše strinjanje z izboljšavami, ki jih poskuša uvesti poročilo v zvezi s sedanjim položajem. Poleg tega, da te izboljšave vplivajo na kakovost in varnost in da vzpostavljajo postopke, ki so potrebni za naročanje in prevoz, pa so te izboljšave povezane tudi z zaščito darovalcev in prejemnikov, pri tem pa so ustrezno upoštevana etnična načela in načelo neplačevanja. V poročilu je obravnavano tudi zaskrbljujoče vprašanje trgovine s človeškimi organi na način, ki se nam zdi primeren.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cilj te direktive je dovolj jasen: potrebujemo več organov za paciente in več sodelovanja med državami članicami glede te zadeve in v boju proti trgovini z organi. Zato eden od temeljev te nove zakonodaje skrbi za določanje novega organa v vsaki državi članici, ki bo odgovoren za skladnost s standardi kakovosti in varnosti organov. Ti organi bodo odgovorni za zagotavljanje kakovosti in varnosti organov „skozi ves postopek od darovanja do presaditve, pa tudi pri oceni kakovosti in varnosti med okrevanjem in nadaljnjim spremljanjem zadevnega pacienta.“ Nova direktiva prav tako zahteva, da so zdravstveni delavci, vključeni na vseh stopnjah verige, od darovanja do presaditve ali odstranitve organa, ustrezno usposobljeni. Za te strokovne delavce bi morali biti zato razviti posebni programi usposabljanja. Zaradi tega smo glasovali za ta predlog. Zato sem glasoval, kot sem.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Presaditve organov lahko rešijo življenja, a le takrat, ko se presadi zdrav organ ustreznega darovalca. Žal je v preteklosti vedno znova prihajalo do napak in zaradi tega je na tem področju še bolj pomembno uveljavljati standarde kakovosti in varnosti. Prav tako velja razpravljati o dejstvu, da muslimani pogosto z veseljem sprejmejo darovane organe, sami pa običajno niso pripravljeni darovati organov zaradi svoje vere. Upam, da bo to poročilo prispevalo k izboljšanju standardov kakovosti in varnosti in zato sem glasoval za poročilo.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Rad bi izrazil svoj glas za poročilo gospoda Mikolášika. Vse večja potreba po razpoložljivih organih za presaditev v okviru čezmejne izmenjave in pomembnih razlik med sistemi presajanja, ki so jih sprejele različne države članice, zahteva, da se okrepijo sodelovanje in skupni predpisi glede kakovosti in varnosti organov.

Predlog direktive je namenjen doseganju teh ciljev z osredotočanjem na povečanje števila presaditev in dvig standardov kakovosti pri postopkih darovanja, pridobivanja, nadzora, konzerviranja, prevoza in presajanja. Dalje, s poudarjanjem načela prostovoljnega darovanja v nasprotju s trgovino ali trgovanjem z organi, je njen namen zagotoviti pravice darovalcev in bolnikov. Kljub temu, da poročevalec priznava potrebo po uskladitvi ukrepov glede kakovosti in varnosti, pa poudarja, da direktiva ne sme ustvarjati dodatnega upravnega bremena za države članice in mora pustiti dovolj prožnosti brez ogrožanja sedanjih dobrih praks.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Presajanje je ena od medicinskih specialnosti, ki so najbolj napredovale v zadnjih desetletjih, pri čemer so dosegle velik uspeh in so bile ključnega pomena pri reševanju življenj ljudi. Presenetljivo pa je uspeh presajanja tisti, ki je poleg drugih dejavnikov vodil do vse večjega števila kandidatov za presaditve organov, katerih posledica so bile dolge čakalne liste. To je prav tako vodilo do človeške drame, povezane s smrtjo približno 12 pacientov na dan v EU, ker niso mogli prejeti organa, ki ga potrebujejo, da bi preživeli. Eden od načinov za skrajno zmanjšanje tega problema je izmenjava med državami članicami EU, kar zagotavlja večjo združljivost med darovalcem in prejemnikom v krajšem času in z večjo ravnjo sprejema organov. Vendar pa so za to izmenjavo na splošno potrebni standardi kakovosti in varnosti, kakor je določeno v tej direktivi Parlamenta in Sveta. Poročilo gospoda Mikolášika o standardih varnosti in kakovosti za organe, namenjene presajanju, tako predstavlja pomemben prispevek k skrajnemu zmanjšanju pomanjkanja organov in k osnovni zaščiti zdravja prejemnika in živega darovalca. Zato ga z veseljem pozdravljamo.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Presaditve organov so nedvomno eden najbolj pozitivnih vidikov napredka na področju zdravja, a hkrati odpirajo celo vrsto problemov v smislu pravic darovalcev in bolnikov, ki jih je treba obravnavati z etičnega, socialnega, pravnega in gospodarskega stališča.

Gre za vprašanje vzpostavitve pozitivnega procesa za obravnavanje velikega neravnovesja med potrebo in številom organov, ki so na voljo, brez ogrožanja načela svobodnega in prostovoljnega darovanja, da bi preprečili vse oblike komercializacije in nezakonite trgovine in hkrati zagotovili kakovost in varnost organov za presajanje z ukrepi, ki zagotavljajo zaupnost in tudi sledljivost.

Sprejetje skupnih standardov kakovosti je zagotovo korak naprej, ki ga je treba pozdraviti kot del okvira, v katerem lahko Svetovna zdravstvena organizacija še dalje prispeva. Vendar pa je pri vzpostavitvi evropske podatkovne zbirke pomembno, da poskrbimo, da ne bomo uvedli nepotrebno strogega okvira ali ustvarili dodatne birokracije, ki bi ovirala sedanji popolnoma primeren in učinkovit proces.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Podprl sem poročilo, ki ga je vodil naš kolega Mikolášik v zvezi s standardi kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih za presajanje, kot zelo nujen ukrep za podaljšanje življenjske dobe več kot 60 000 ljudi v Evropi, ki čakajo na presaditev. Upam, da bo to predstavljalo možnost hitrejše in varnejše pridobitve organov.

  Olga Sehnalová (S&D), v pisni obliki. – (CS) Glasovala sem za to poročilo, čeprav se je treba sočasno z zaželenim prizadevanjem za poenotenje zahtev za varnost in kakovost glede človeških organov, določenih za presaditev, osredotočiti zlasti na vse večje število darovalcev v različnih državah članicah in pri tem upoštevati različne nacionalne tradicije zdravstvenih sistemov. Zato je to področje nujno strogo oceniti s stališča načela subsidiarnosti.

  Peter Skinner (S&D), v pisni obliki. – Vesel sem, da sem lahko podprl to poročilo z glasovanjem v Parlamentu. Na jugovzhodu Anglije je mnogo družin žrtev krute resničnosti slabe preskrbe z organi, potrebnimi za presajanje. To poročilo je v pomoč pri ustvarjanju čezmejnega standarda EU, ki bi lahko določal izboljšano oskrbo v in po EU, da bo mogoče takšnim družinam posameznikov, ki potrebujejo organe, lažje izpolniti upanje v omilitev njihovih pogojev.

  Konrad Szymański (ECR), v pisni obliki. – (PL) Podprl sem poročilo o standardih varnosti pri darovanju organov, ker poročilo vsebuje načelo preprečevanja komercializacije.

Koledar delnih zasedanj Evropskega parlamenta – 2011

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropski parlament je sprejel koledar plenarnih zasedanj za leto 2011. Obžalovanja vredno je, da se vsako leto še naprej troši letno 200 milijonov EUR davkoplačevalskega denarja za izvedbo 12 zasedanj v Strasbourgu. Hinavščina dosega točko, ko ni niti v skladu z določbami pogodb, saj bi za skladnost veljalo eno zasedanje na mesec; z drugimi besedami, tudi avgusta. Upravičena prizadevanja mesta Strasbourg bi bilo mogoče zadovoljiti, če bi tu trajno ustanovili eno ali dve agenciji Evropske unije. Kar zadeva „cirkus“, ta bi se moral očitno prenehati! Dalje, nikakršnega smisla nima, da bi se Evropski parlament sestajal 48 dni na leto v mestu, ki nima neposrednih zračnih povezav s skoraj nobeno prestolnico držav članic.

Dalje, tiste, ki obstajajo, imajo komercialne razporede, ki so popolnoma nezdružljivi s parlamentarno dejavnostjo. Ni težko videti, da voditelji držav ali vlad, ki sprejemajo te odločitve, potujejo z zasebnimi letali in ne izgubljajo na desetine ali stotine ur na leto za potovanje v Strasbourg.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem proti predlogu nekaterih poslancev, da se zasedanje razdeli na dva dela, a se še vedno izvede v enem tednu. Poleg dejstva, da to ni preveč smiselno, bi dodatna potovanja na zasedanje in nazaj povzročila nepotrebne stroške in zapravljanje dragocenega delovnega časa.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Navdušeno sem podprl spremembo o predlogu za to, da se dve septembrski delni zasedanji združita v enega. Sem velik podpornik zamisli, da se dva sedeža EP zmanjšata na enega s sedežem v Bruslju. Tako podpiram vsako pobudo, pripravljeno za to, da se rešimo sedeža v Strasbourgu.

Resolucija: Aditivi za živila razen barvil in sladil (goveji in/ali svinjski trombin) (B7-0264/2010 )

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Vprašanja, povezana s prehrano in zdravjem državljanov, so izredno občutljiva in jih je treba obravnavati previdno in objektivno. To zelo drži za razpravo o odobritvi aditivov za živila, kot je trombin. Trombin je izdelek, pridobljen iz živalske (goveje ali svinjske) plazme in krvi, katere značilnosti celjenja se uporabljajo v kmetijsko-živilski industriji za pripravo mesa iz kupa kosov. Ta aditiv izpolnjuje štiri merila v Uredbi (ES) št. 1333/2008, ki dopušča odobritev: aditivi za živila morajo biti varni pri uporabi (potrdila EFSA v svojem mnenju z leta 2005); obstajati mora tehnološka potreba za njihovo uporabo (zelo koristen kot stabilizator); njihova raba ne sme zavajati potrošnika (uporaba omejena na predpakirane in tako z nalepkami označene izdelke); biti morajo v korist potrošniku (končni izdelek je stabiliziran). Poleg tega pa ogromna večina držav članic poziva k odobritvi trombina. Zato, glede na to, da ta aditiv ne predstavlja nevarnosti za zdravje in pri pripravi živil igra edinstveno vlogo, ni razloga za nasprotovanje njegovi odobritvi.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to resolucijo, katere cilj je omejiti uporabo aditivov za živila v živilskih izdelkih, ki so nevarni za zdravje, da bi zavarovali zdravje potrošnikov. Zakonodaja, ki trenutno velja v Evropski uniji, zagotavlja, da se lahko aditive za živila uporablja, če koristijo potrošniku. Ker korist trombina („mesnega lepila“) za potrošnike ni bila dokazana in lahko proces lepljenja velikega števila ločenih kosov mesa bistveno poveča nevarnost za okužbo z bakterijami, nisem podprl predloga za dovoljenje uporabe tega aditiva za živila v govejih in svinjskih izdelkih. Poleg tega moramo stremeti k preprečevanju, da bi takšni izdelki, obdelani z „mesnim lepilom“, našli pot v javne ustanove, kjer se streže hrana.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za resolucijo, ki poziva, da se trombine ne uporablja v mesu. Trombin se uporablja kot „lepilo“ v pripravljenem mesu. Predstavlja nevarnost za zdravje, ker proces vezanja različnih kosov mesa bistveno poveča površino živila, ki je lahko okužena z bakterijami. Poleg tega bi pripravljeno meso lahko zavajalo potrošnike, ki želijo kupiti meso.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem za resolucijo Parlamenta, ker ne dovoljuje uporabe živil, ki vsebujejo aditive in encime, kot je trombin, ki so nevarni in ogrožajo kakovost hrane in varnost potrošnika. Jamstva, ki jih je dala Komisija, niso le neprepričljiva in nezadostna, ampak povečujejo tudi moje skrbi. Dalje, Komisija in sam komisar nista pokazala potrebne ozaveščenosti, kar je pokazala tudi nedavna odločitev o odobritvi gensko spremenjenega krompirja.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Predlog resolucije izraža nekatere pridržke glede uporabe encimskega pripravka, ki temelji na trombinu s fibrinogenom kot aditivu za živila za spremembo oblike živil, ki se nam zdijo primerna. Predlogi Komisije ne obravnavajo v celoti teh pridržkov. Ostajajo dvomi glede možnosti uporabe nepakiranih izdelkov, katerih oblika je spremenjena, kar ogroža informacije, potrebne za kupce, pa tudi o učinkovitosti prepovedi uporabe teh izdelkov v restavracijah in drugih javnih ustanovah, ki strežejo hrano.

Sama Komisija priznava, da bi lahko uporaba tega prehranskega dopolnila zavajala potrošnika glede stanja končnega živila. Predlagana rešitev zgornjega problema označevanja z nalepkami sama ne bi zadostovala za reševanje tega problema. Prav tako še naprej obstajajo dvomi glede procesa lepljenja živil (na primer hladno lepljenje brez dodatka soli in brez naknadnega grelnega postopka) in glede varnosti končnega izdelka. Zato menimo, da je ta resolucija vredna naše podpore.

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. – (FR) Močno obžalujem sprejetje te resolucije v zvezi s prepovedjo svinjskega in govejega trombina. Besedilo nima veljavne znanstvene osnove. Ta aditiv za živila, ki izhaja iz živalske plazme in krvi in se uporablja v predpakiranih izdelkih za lepljenje ločenih kosov mesa, vsekakor izpolnjuje vsa zdravstvena in varnostna merila, ki jih določa Evropski organ za varnost hrane. Odobren je v Franciji in se na primer uporablja za krvavice. Zato je pomembno, da svoje odločitve sprejemamo na podlagi podatkov, ki jih zagotavlja znanstvena skupnost in ne mediji. Ne zaidimo v čustveno razpravo! Še več, zahteve za označevanje izdelkov, ki vsebujejo ta aditiv, naj bi bile poostrene. Beseda „trombin“ in besedna zveza „pripravljeno meso“ sta bili dozdevno jasno pokazani. Zato ni nikoli šlo za vprašanje zavajanja potrošnikov, ki so bili vsekakor bolje obveščeni.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Varnost hrane in zdravja evropskih državljanov sta na kocki. To vprašanje je bilo izpostavljeno v Parlamentu v primeru trombina, ki je aditiv za živila in se uporablja za „lepljenje“ kosov mesa, katerega končni videz bi lahko brez težav zavedel potrošnika. Kmetijsko-živilska industrija je bila že zadovoljna, ko je bila priča temu, kako razširjena je postala uporaba te snovi, in zaradi dobrega razloga, ker jim je omogočila, da so se znebili mesnih odpadkov in poceni prodajali nizkokakovostno meso. Čeprav je Evropski organ za varnost hrane sklenil, da je trombin neškodljiv, sem še vedno zelo skeptična glede teh rezultatov. Čas je, da Komisiji pokažemo, da sta varnost hrane in zdravje glavni skrbi Evropskega parlamenta. Zato pozdravljam glasovanje o zavrnitvi tega encima.

  Christa Klaß (PPE), v pisni obliki. – (DE) Potrošniku ne smemo dovoliti, da bi ga zavajal aditiv za živila trombin. Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. decembra 2008 ureja pogoje za aditive za živila po vsej EU in sedaj vanjo poskušamo vključiti nove snovi. Tu je ključna stvar varnost snovi. Da bi izpolnili povpraševanje potrošnikov po hrani, ki je videti privlačna, je živilska industrija ustvarila snovi, ki se dodajajo le zaradi boljšega izgleda. Ena takšnih snovi je trombin, ki se pridobiva iz jedilnih delov živali in ni nevaren za zdravje. Njegova vloga je združevanje posameznih kosov mesa v en sam mesni izdelek.

Čeprav sam po sebi ni nevaren za zdravje, razkazovanje posameznih kosov mesa, zlepljenih skupaj, kot en kos šunke predstavlja prevaro potrošnikov. Čeprav takšnih izdelkov zato ni mogoče prepovedati na zdravstveni podlagi, pa jih je treba zelo jasno in nedvoumno označiti z navedbo ne le imena izdelka, ampak tudi njegovega učinka in jasno določiti predelani izdelek. Za kos mesa, ki je zlepljen s trombinom, ne bi smeli nikoli dovoliti, da se prodaja kot šunka. Namesto tega ga je treba jasno označiti kot „kombinirane dele mesa, obdelane s trombinom“. Za odobritev te snovi bom glasovala le, če bomo uveljavili jasno zahtevo za označevanje.

  Mairead McGuinness (PPE), v pisni obliki. – Danes je Parlament glasoval za blokiranje odobritve trombina, ki se uporablja kot aditiv za živila. Ne poznamo še posledic te odločitve, ki temelji na čustvenem odzivu na pripravljeno meso in ne na znanstveni oceni dejanskega encima. Komisija je jasno navedla, da je EFSA, Evropski organ za varnost hrane, dejal, da niso vključena varnostna vprašanja.

Predlog Komisije bi dopuščal, da se izdelek uporablja le v predpakiranih in jasno označenih izdelkih kombiniranega mesa z imenom encima, trombin – izdelka, ki je izvlečen iz krvi – na seznamu sestavin. Trombin se sedaj uporablja. Od danes naprej ne bo več dovoljen. Ali je pametno, da Parlament začne govoriti ljudem, kaj naj jedo, namesto, da jim zagotovi informacije o tem, kaj jedo? Obstaja razlika.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Predlog, v katerem je navedeno, da bi bilo treba trombin govejega in/ali svinjskega izvora vključiti na seznam aditivov za živila, ki so v EU odobrena, nam ne daje nikakršnega zagotovila, da ima ta snov jasno korist za potrošnike in na koncu lahko to pomeni zavajanje potrošnikov. Poleg tega celotni proces povezovanja različnih kosov mesa močno poveča površino, ki jo lahko okužijo patogene bakterije. Zato sem glasoval, kot sem.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Ko pomislimo zlasti na vse večje ravni alergij in preobčutljivosti na hrano ter na dejstvo, da se na tem področju neprestano razvija znanje, je nujno, da s predpisi uredimo aditive. Natanko zaradi preteklih škandalov je zelo pomembno, da preprečimo vsako možnost zavajanja potrošnikov. Zaželeno bi bilo večje število raziskav glede varnosti in občutljivosti na nekatere aditive, kot je aspartam, a to ni bilo predmet te resolucije. Kljub temu sem glasoval za resolucijo.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem proti resoluciji, glede na to, da je trombin aditiv, ki ga ne moremo obravnavati kot vzrok za skrb v smislu varnosti hrane. Meso, ki med svojimi sestavinami vsebuje trombin, bi se lahko prodajal le z nalepko, na kateri je navedeno „kombinirani deli mesa“, medtem ko bi lahko bile vse sestavine navedene na nalepki v skladu s pravnimi določbami. To bi državljanom omogočilo prosvetljeno izbiro, kar pomeni, da ne moremo nikogar zavesti. Uporaba trombina bi lahko mnogim državljanom omogočila nakup živilskih izdelkov po mnogo bolj dosegljivih cenah.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Nasprotujem uporabi trombina za lepljenje različnih kosov mesa, ki imajo večinoma slabo kakovost. Potrošniki se običajno ne zavedajo, kaj se dogaja, in so zavedeni. Po drugi strani pa proces za potrošnika ne prinaša nikakršnih vidnih koristi. Zato sem glasoval za to poročilo, katerega namen je omejiti te prakse.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za resolucijo, ker se strinjam, da mora biti uporaba aditivov za živila zmerna – upravičiti jo je mogoče le, ko daje potrošnikom dodatno korist. Vendar pa mislim, da „mesno lepilo“ trombin ne izpolnjuje te zahteve. Če bi postala uporaba „mesnega lepila“ močno razširjena, bi bilo potrošnikom težko razlikovati med resničnim mesom in kosi mesa, zlepljenimi skupaj. Kakor je omenjeno v poročilu, to povečuje nevarnost za okužbo mesa. Trombin bi bil koristen le za proizvajalce, ki bi lahko na trg dali kose mesa, ki drugače ne bi bili uporabni. V vseh drugih industrijah se poskuša Evropska unija boriti proti ponaredkom in poneverbam. Mislim, da živilska industrija ne bi smela biti izjema.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Zaščita potrošnika je ena ključnih nalog Evropskega parlamenta in evropski potrošniki se pogosto ne zavedajo narave izdelkov, ki jih bodo kupili in aditivov, ki jih vsebujejo.

Jasno in točno označevanje je očitno pomembno. Vendar pa moramo v svoji pristojnosti zakonodajalcev prepovedati določene škodljive izdelke. Medtem ko osnutek direktive Komisije ne bi dovoljeval uporabe trombina kot aditiva za živila v mesnih izdelkih, ki se strežejo v restavracijah ali nad drugih javnih mestih, kjer strežejo hrano, pa obstaja očitno tveganje, da bi meso z vsebnostjo trombina zašlo v mesne izdelke, ki se strežejo v restavracijah ali na drugih javnih mestih, kjer strežejo hrano, glede na to, da je za kose mesa, ki so postreženi kot en sam mesni izdelek, mogoče zaračunati višjo ceno.

Pogoji označevanja, ki jih vsebuje osnutek direktive Komisije, potrošnika ne bi uspeli varovati pred ustvarjanjem lažnega ali zavajajočega vtisa glede obstoja izdelka iz enega kosa mesa in zato obstaja nevarnost, da bi bili potrošniki zavedeni in da bi se jim preprečila možnost izbire na podlagi dejstev v zvezi s potrošnjo mesnih izdelkov, ki vsebujejo trombin. Zato se strinjam z mnenjem, izraženim v resoluciji.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Zelo sem zadovoljen z današnjim glasovanjem za prepoved trombina. To je zmaga za potrošnike. Težava trombina ni v nevarnosti, ki jo predstavlja, čeprav so seveda vključena zdravstvena vprašanja, ampak njegova zavajajoča narava. Če nismo vnaprej opozorjeni, s prostim očesom ni mogoče razlikovati med kosom mesa in drugim kosom mesa, ki je bil zlepljen s trombinom.

To je zelo varljivo. Uporaba trombina pomeni enako kot dajanje na trg nekakšnega vnaprej izdelanega, umetnega mesa. Ne morem si predstavljati, kako bi lahko to koristilo potrošnikom. A kljub temu se trombin uporablja v nekaterih državah članicah ne da bi bili potrošniki o tem obveščeni. Poskusi goljufanja potrošnikov in prikrivanja resnice se morajo prenehati. To ni način, kako si lahko proizvajalci povrnejo zaupanje potrošnikov.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – Popolnoma podpiram to resolucijo in prizadevanja za preprečitev odobritve trombina ali „mesnega lepila“. To pomeni zavajanje potrošnikov, ker predvidevajo, da kupujejo en kos mesa, dejansko pa kupujejo mnogo kosov, ki so bili umetno zlepljeni skupaj. Industrija je zagovarjala trditev, da jim ta snov omogoča ustvariti poceni meso za ljudi, ki si ne morejo privoščiti držajih izdelkov, a dejstvo je, da industriji omogoča prodajo manjših kosov za več denarja in ne manj.

Tu pa gre tudi za zdravstveno vprašanje – mnogo malih kosov mesa, zlepljenih skupaj, ima mnogo večjo površino, kot pa en sam večji kos, kar znatno poveča površino, kjer lahko uspevajo patogene bakterije.

Zavajanje potrošnika je v nasprotju s pravom EU in obstajajo potencialno resne zdravstvene posledice takšne uporabe te snovi. Zato sem glasovala za to resolucijo.

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam sprejetje te resolucije, ki ščiti potrošnike, pred uporabo „mesnega lepila“ trombina kot aditiva za živila, ki se uporablja za lepljenje kosov mesa v en mesni izdelek, z „zelo tesnim izidom“’ (370 glasov, potrebovali pa smo jih 369). Njegova uporaba je jasno potencialno zavajajoča za potrošnike v smislu kakovosti izdelka, ki ga kupujejo. Zato je bila moja dolžnost in dolžnost kolegov poslancev EP, da močno nasprotujemo želji Komisije, da kmetijsko-živilski industriji dovoli uporabo novega aditiva za živila, katerega edini namen je na koncu ustvariti nadaljnje dobičke s spremljajočim neupoštevanjem varstva pravic potrošnikov, ena med njimi je pravica do prejemanja točnih informacij o hrani, ki jo nameravajo zaužiti.

Poročilo: Andres Perello Rodriguez (A7-0103/2010)

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Leta 2008 je Evropska komisija predstavila Akcijski načrt o darovanju in presajanju organov (2009–2015) z namenom, da bi okrepila sodelovanje med državami članicami na področju darovanja organov z izmenjavo dobrih praks. Ukrepi, določeni v tem načrtu, dopolnjujejo evropski pravni okvir, določen v predlogu Komisije za direktivo o darovanju in presajanju organov. Čeprav sedaj med državami članicami obstajajo pomembne razlike v smislu praks in rezultatov, pa bo izmenjava informacij in dobrih praks pomagala državam, kjer je na razpolago malo organov, izboljšati raven razpoložljivosti.

Drugi ukrepi, določeni v načrtu, so usmerjeni v izboljšanje kakovosti in varnosti presajanja organov, ustvarjanju registra za ocenjevanje rezultatov po presaditvah in vzpostavitev sistema za izmenjavo organov v posebnih primerih, kot so otroci in odrasli s posebnimi potrebami. Skupaj z drugimi kolegi poslanci EP sem glasovala v podporo takšnemu načrtu, ki bo pospešil sodelovanje med državami članicami pa tudi boj proti nezakoniti trgovini z organi.

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Presajanje organov se je izkazalo za nepogrešljivo pri zdravljenju bolezni in zagotavlja možnost reševanja življenj, ponuja boljšo kakovost življenja bolnikov in ima najboljše razmerje med stroški in koristmi v primerjavi z drugimi načini zdravljenja z nadomestki. Vseeno pa imamo več zaskrbljujočih vprašanj glede tega zdravljenja, nenazadnje so to nevarnost prenosa bolezni, omejena razpoložljivost organov in trgovina z organi.

Sedaj nimamo nobene podatkovne zbirke, ki bi pokrivala celotno Evropsko unijo in bi vsebovala informacije o organih, namenjenih za darovanje in presajanje ali o živečih oziroma umrlih darovalcih, niti nimamo vseevropskega sistema potrjevanja, ki bi zagotavljal dokaze, da so človeški organi in tkiva pridobljeni zakonito. Za to poročilo sem glasovala zato, ker pozdravljam Akcijski načrt o darovanju in presajanju organov (2009–2015), ki ga je Komisija sprejela decembra 2008 in določa pristop sodelovanja med državami članicami v obliki sklopa prednostnih ukrepov, ki temeljijo na določanju in razvoju skupnih ciljev in oceni dejavnosti darovanja in presajanja v okviru dogovorjenih kazalcev, ki bi lahko pomagali določiti merila in najboljše prakse.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Vsak dan v Evropi umre 12 ljudi, ker ne dobijo pravočasno presaditve, in trenutno na presaditev čaka 60 000 ljudi. Vendar pa na ravni EU 27 še ni bila vzpostavljena mreža za izmenjavo organov. Čeprav bo direktiva kmalu ugledala luč sveta, pa sem z drugimi poslanci glasoval za resolucijo, ki določa pot, po kateri mora v zvezi s tem vprašanjem Parlament. Imamo tri posebno občutljiva vprašanja: čezmejna izmenjava organov, ki so na voljo, informacije za državljane in identifikacija morebitnih darovalcev. V resoluciji je na primer navedeno, da bi morali imeti državljani možnost uporabiti internet in tam izjaviti, da so pripravljeni darovati organe.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Presaditev organov je zadnja možnost za življenje več tisoč ljudi vsak dan. V Romuniji umre vsak dan 13 ljudi, ki so na čakalni listi za presaditev, zaradi pomanjkanja darovalcev.

Romunija se sedaj srečuje s tragičnim položajem v času, ko imamo na milijon prebivalcev enega darovalca. Romunski parlament je poskusil uvesti pojem domnevne privolitve, a javna razprava je ta korak vedno znova blokirala. Ukrepi, ki sta jih sprejela Komisija in Evropski parlament, služijo le za to, da v sistem, ki je pomemben v smislu reševanja čim večjega števila ljudi, prinesejo nekaj reda in podajo priporočila. Financiranje zdravstvenega sistema ni poceni. Odstranitev organov in presaditev skupaj z zdravljenjem po presaditvi, so dragi zdravstveni postopki, a vsaka država članica si mora prizadevati za spodbujanje te vrste zdravstvenega postopka.

Španija dejansko nudi dober model, ker je uspešno dosegla največje število darovalcev v Evropski uniji. Dokler imamo v naši sredini uspešen model, ni potrebno izumljati kolesa. V teh okoliščinah nam dajejo spodbudo ukrepi, kot so spodbujanje v okviru te direktive, sodelovanje med državami članicami in izmenjava organov, ki so vsi strogo urejeni s standardi kakovosti in varnosti.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Številke povedo vse. Na čakalni listi za presaditev je približno 60 000 bolnikov v državah članicah EU. Vsak dan jih umre 12. Razpoložljivost organov se bistveno razlikuje od ene države članice do druge: od 33,8 mrtvih darovalcev v Španiji do 1 mrtvega darovalca v Romuniji na milijon ljudi. Razkorak med ponudbo in povpraševanjem organov izkoriščajo kriminalne skupine, ki so to spremenile v dobičkonosen posel. Akcijski načrt Komisije o darovanju in presajanju organov ima dodano vrednost, ker bo predlagana okrepitev sodelovanja med državami članicami povečala razpoložljivost organov, izboljšala učinkovitost in dostopnost do sistemov presajanja, izboljšala kakovost in varnost organov ter spodbujala izmenjave najboljših praks.

Glasoval sem za poročilo gospoda Perella, ker predlaga sveženj prednostnih ukrepov, ki bodo do največje mere povečali odstotek darovanj s strani darovalcev, uvedli pojem koordinatorjev za presaditve v vseh bolnišnicah, kjer je mogoče darovati organe, ki so ciljno usmerjeni v javno ozaveščenost, izboljšano znanje in izkušenost zdravstvenih delavcev in skupin za podporo bolnikom ter uvedbo registrov za pospešitev ocenjevanja rezultatov po presaditvi.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Število darovanj in presaditev organov se v Evropi vsak dan povečuje in tako omogoča rešitev več tisoč življenj. Vendar pa je treba odpraviti še veliko število ovir, ker še vedno ni dovolj organov, da bi zadovoljili povpraševanje. Vsak dan umre 12 bolnikov v EU zaradi pomanjkanja ustreznih darovalcev. Darovanje organov se bistveno razlikuje od ene države članice do druge; v Španiji je na primer 34,6 darovanj na milijon prebivalcev, v primerjavi z Romunijo, kjer jih je 0,5. Še več, organi se le redko izmenjujejo med državami članicami. Glasovanje Parlamenta je prvi korak proti evropski mreži, ki bo izpolnjevala potrebo po hitrih prožnih in varnih presaditvah po modelu Eurotransplant (Avstrija, Beneluks, Hrvaška, Nemčija, Nizozemska in Slovenija) ter Scandiatransplant (Švedska, Danska, Finska, Norveška in Islandija). EU bo prav tako razširila uporabo kartice darovalca, ki jo ima le 12 % evropskih državljanov, čeprav jo podpira 81 % državljanov. Države članice morajo zagotoviti, da za darovane organe ne bodo izvedena plačila in morajo zagotoviti svojo sledljivost in zaupnost, zlasti za boj proti meddržavni trgovini z organi.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kaže, da razlika v odstotkih darovalcev organov v različnih državah Evrope namiguje na to, da so sistemi v nekaterih državah članicah učinkovitejši kot v drugih. Zato je treba te sisteme preučiti in morebiti prilagoditi tiste, ki se kažejo za manj uspešne. Na področju, ki je tesno povezano z zdravjem in življenji javnosti, poleg sprejetja najboljših praks jasno postaja nujno optimizirati sredstva in kolektivno uporabljati evropsko lestvico razpoložljivosti organov.

Ni smiselno, da nekdo umre, ker v njegovi državi ni na razpolago organa, ko ta morda obstaja ali je na razpolago v drugi državi. Podpiram zamisel, da je treba vsakega, ki spodbuja ali podpira tako imenovani „presaditveni turizem“, kaznovati, enako pa velja tudi za zatekanje k mrežam trgovine z organi. Kazni morajo biti še zlasti resne za zdravstvene delavce ali zavarovalnice. Poudaril bi potrebo po učinkovitem spremljanju prejemnikov in tudi nesebičnih in prostovoljnih darovalcev, ki jim je javnost dolžna hvaležnost.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sedaj je v EU 56 000 bolnikov, ki čakajo na ustreznega darovalca organov in vsak dan umre 12 ljudi, ki čakajo na zanesljivo presaditev organa. Presajanje organov predstavlja edino terapevtsko izbiro za bolnike v zadnjem stadiju odpovedi jeter, srca ali pljuč. Vendar pa obstajajo znatne razlike med številom bolnikov, ki čakajo na presaditev, in med številom bolnikov, ki jo dejansko prejmejo. Ta razlika je posledica pomanjkanja organov za presaditev v primerjavi s potrebo. Vključitev večjega števila bolnikov na čakalne liste skupaj z minimalnim povečanjem števila bolnikov, ki prejmejo presaditve, se odraža v daljši čakalni dobi. Ta čas je drag in lahko ima negativen vpliv na odstotek preživelih bolnikov in na odstotek uspešnosti vsadkov. Predlog Komisije, da pripravi Evropski akcijski načrt o darovanju in presajanju za obdobje 2009–2015 določa pristop za sodelovanje med državami članicami, ki je oblikovan okoli sklopa prednostnih ukrepov in temelji na določitvi in razvoju skupnih ciljev, vzpostavitvi sporazumnih, količinskih in kakovostnih referenčnih kazalcev in parametrov, rednega poročanja in prepoznavanja najboljše prakse.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Presaditev organov lahko zagotovi mnoga leta polnega in zdravega življenja ljudem, ki bi v nasprotnem primeru pogosto potrebovali intenzivno nego ali pa preprosto ne bi preživeli. Število presaditev v Evropski uniji se je povečalo in tako so bila rešena in podaljšana mnoga življenja.

Vendar pa še vedno obstajajo dolge čakalne liste za presaditve. Sedaj je v Evropski uniji 56 000 bolnikov, ki čakajo na ustreznega darovalca organov, in vsak dan umre 12 ljudi, ki čakajo na zanesljivo presaditev organa. Število preminulih darovalcev samo po sebi ne zadostuje in število živih darovalcev ne izpolnjuje zahtev.

Dalje, obstajajo velike razlike med državami članicami v stopnjah darovanja organov umrlih darovalcev in sedaj nimamo nobene podatkovne zbirke, ki bi pokrivala celotno Evropsko unijo in bi vsebovala informacije o organih, namenjenih za darovanje in presajanje, ali o živečih oziroma umrlih darovalcih, niti nimamo sistema potrjevanja, ki bi zagotavljal dokaze, da so človeški organi in tkiva pridobljeni zakonito. V tem okviru poročilo, o katerem razpravljamo, predlaga korake, ki mislimo, da so pomembni za krepitev sodelovanja med državami članicami na tem področju, od katerega bi lahko imele vse koristi.

  Nick Griffin (NI), v pisni obliki. – Trajno pomanjkanje organov za presajanje ovira čudovita prizadevanja zdravstvenih delavcev za pomoč bolnikom. Prav tako je žalostno dejstvo, da primanjkuje darovalcev in da to poganja nekatere nizkotne kriminalne dejavnosti. Vendar je poskus reševanja teh problemov z ustvarjanjem podatkovne zbirke na ravni EU napaka. Naivno je polagati upanja v podatkovno zbirko, ki zajema celotno EU z vsemi različnimi jeziki in sistemi IT, ko smo samo z neuspelim poskusom, da bi ustvarili podatkovno zbirko o zdravstvenih storitvah samo za Združeno kraljestvo zapravili več milijard funtov.

Zdravstvene storitve po Evropi ne morejo niti financirati osnovnih stvari in se srečujejo z divjim zmanjšanjem, saj navadni državljani plačujejo za uničenje globalizma. Glede na to, da je tako, je mogoče storiti mnogo več za spodbujanje darovanja organov z vlaganjem v programe izobraževanja na nacionalnih ravneh kot pa z odvzemanjem sredstev za plačevanje dobronamernega birokratskega vmešavanja. Poleg tega pa za uporabnost organov veljajo stroge časovne omejitve. Tako bi bila mreža na ravni EU v korist le zelo redkim bolnikom. Predlogi, da se ta mreža ustvari, so še en lep izgovor za napredovanje agende, ki nima ničesar z blaginjo bolnikov in vse s federalistično dogmo.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) V Evropi vsako leto umre več tisoč ljudi, ker ne morejo pravočasno dobiti presaditve. Potreba po izvajanju ukrepov na ravni EU za pospešitev izmenjav človeških organov znotraj Skupnosti, v okviru izboljšanih standardov kakovosti in varnosti na tem področju je zato postajajo vse bolj nujno vprašanje. Zato sem glasoval za to direktivo, katere namen je zaščititi žive darovalce in posameznike, ki imajo koristi od njihovih darovanj, in varuje osnovna etnična načela, kot so anonimnost, prostovoljstvo in neprenosljiva značilnost človeškega telesa, ki ne sme biti vir dobička. Zamisel o vzpostavitvi mreže pristojnih organov v državah članicah se prav tako zdi posebno pozitivna, enako pa velja tudi za zamisel spletne registracije v nacionalne ali evropske registre. Seveda je treba sprejeti vsak možen previdnostni ukrep, da bi zagotovili primerno delovanje teh ukrepov.

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo o Akcijskem načrtu o darovanju in presajanju organov 2009–2015. Tehnični napredek, dosežen na področju presajanja organov je velik vir upanja za vse tiste posameznike, za katere ostaja presaditev edino mogoče zdravljenje. Danes je glavni izziv pomanjkanje darovalcev organov, kar je očitno iz dolgih čakalnih list za presaditve. Da bi bili kos temu izzivu, je nujno sprejeti ukrepe za identifikacijo morebitnih darovalcev in doseči je mogoče velik napredek za povečanje števila organov, darovanih v Evropi. Kot poudarja poročevalec, je določitev ključne osebe za darovanje organov v bolnišnicah verjetno ključni dejavnik pri izboljšanju ureditev na tem področju.

Povečano sodelovanje med državami članicami bo zagotovilo boljšo izmenjavo informacij in dobrih praks, ciljno usmerjenih v povečanje števila darovalcev. Na primer, omogočanje državljanom, da dodajo svoje ime v register darovalcev, ko se prijavijo za potni list ali vozniško dovoljenje, je pobuda, ki bi jo morale obravnavati države članice in za katero sama in večina mojih kolegov poslancev menimo, da je pozitivna.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) To novo direktivo smo odobrili zaradi različnih razlogov, a zlasti, ker verjamemo, da je to načrt, ki bo ključen pri reševanju mnogih življenj v EU. V EU vsak dan umre dvanajst bolnikov, 60 000 pa jih čaka na ustreznega darovalca za presaditev organov. Število presaditev se zadnji dve desetletji nenehno povečuje in je edini način zdravljenja, ki je na razpolago za primere popolne odpovedi organov kot so jetra, pljuča in srce. Stopnje smrtnosti med ljudmi, ki čakajo na srce, jetra ali pljuča, znašajo med 15 % in 30 %, torej bodo morali bolniki, ki potrebujejo presaditev organov, zaradi te direktive na operacijo čakati manj časa. Zato sem glasoval, kot sem.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Trije ključni cilji na področju darovanja in presajanja organov so zagotavljanje kakovosti in varnosti za bolnike na ravni EU, zagotavljanje zaščite darovalcev in pospešitev sodelovanja med državami članicami.

Evropski pristop k temu vprašanju je pomemben, med drugim glede na mobilnost bolnikov v Evropski uniji. Na splošno je v Evropski uniji široko družbeno soglasje glede darovanja organov za presajanje. Vendar pa zaradi različnih ozadij kulturnih, tradicionalnih in organizacijskih sistemov obstajajo razlike med državami članicami v pristopu k temu vprašanju.

Nekatere države imajo visoko stopnjo darovanj, medtem ko je treba v drugih kulturo darovanja še razviti. Izmenjava dobrih praks, modelov in stroke po Evropski uniji bi se lahko izkazala za zelo koristno pri povečanju stopenj darovanja organov.

Lahko bi pospeševali sodelovanje, da bi določili uspešne elemente različnih sistemov presajanja in te spodbujali na evropski ravni, ter tako pripeljali do izboljšav pri zagotavljanju visokokakovostnega in varnega darovanja in presajanja organov. Zato sem glasoval za to resolucijo.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo določa vrsto ukrepov, ki so ciljno usmerjeni v spodbujanje sodelovanja med državami članicami na področju presajanja, da bi prispevali k povečanju števila presaditev, zmanjšanju čakalnih list in posledičnemu zmanjšanju števila bolnikov, ki umrejo med čakanjem na organ. Hkrati pa akcijski načrt določa tudi skupne standarde kakovosti in varnosti za države članice, ki ne prispevajo le k zaščiti bolnikov, ampak pospešujejo tudi sodelovanje med državami. Ustvarjanje nacionalnih in EU registrov postopka, vključenega v presajanje (izogibanje diskriminaciji, spremljanje rezultatov, itd.), prav tako izstopa. To bo pripeljalo do večje in temeljitejše ozaveščenosti glede sedanjega položaja v Evropi, pa tudi k zmanjšanju možnosti za trgovino z organi. To poročilo podpira akcijski načrt in poudarja potrebo in nujnost ukrepov, ki so izpostavljeni, in pri tem zavzema odločno držo proti vsem oblikam trgovine z organi, ki trenutno poteka v različnih delih sveta. Menim, da je to poročilo pomemben dodatek k izdelkom Komisije in dragocen prispevek k perečemu človeškemu vprašanju v okviru zdravstvene oskrbe, ki se zagotavlja evropski javnosti.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (ES) Rad bi čestital gospodu Perellu Rodriguezu iz Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov za Evropo za poročilo, o katerem smo ravno glasovali. Akcijski načrt bi moral pomeniti, da se bo za 60 000 ljudi, ki sedaj upajo, da bodo prejeli organ, bistveno povečala njihova pričakovana življenjska doba. Prav tako je pomembno izpostaviti vodilno mesto španskega zdravstvenega sistema glede tega vprašanja. To so priznali vsi poročevalci in vse skupine.

  Olga Sehnalová (S&D), v pisni obliki. – (CS) Glasovala sem za poročilo, čeprav mislim, da se je treba najprej osredotočiti zlasti na povečanje števila darovalcev v različnih državah članicah in pri tem upoštevati različne nacionalne tradicije zdravstvenih sistemov. Zato je treba to področje nujno strogo oceniti s stališča načela subsidiarnosti.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Gospe in gospodje, statistika govori zase. Glede na to poročilo je sedaj v Evropski uniji 56 000 bolnikov, ki čakajo na ustreznega darovalca organov. Vsak dan umre 12 ljudi, ki čakajo na presaditev organov. Žal mnogo ljudi preprosto umre zaradi velikega pomanjkanja darovalcev organov in nezadostnega čezmejnega usklajevanja. To občutljivo vprašanje je povezano z različnimi pravnimi in kulturnimi vidiki. Vendar pa stvari še bolj zapletajo različne nacionalne politike in bistveno različni odstotki darovanja organov v državah članicah EU. Nekatere od teh pomanjkanj bi bilo mogoče ublažiti s podatkovno zbirko EU in s sistemom potrjevanja, ki bi zagotovil informacije o razpoložljivosti organov in zagotovil njihovo kakovost in zakonitost.

Prav tako je pomembno mobilizirati in obveščati družbo. Mnogo državljanov načeloma ni proti darovanju, a se bojijo dodati svoja imena v register. Zato bi moralo biti darovanje kar se da dostopno – spodbujanje je pogosto lahko učinkovito. Na primer, pozdravljam oblike, ki bi dale državljanom možnost, da dodajo svoje ime neposredno v register darovalcev, ko se prijavijo za vozniško dovoljenje. Pomanjkanje organov za presajanje je tudi močna spodbuda za trgovino z organi in ljudmi. EU bi morala ustvariti boljše usklajevanje darovanja in presajanja organov, ker, kakor vidimo, postajajo najrevnejše regije Evrope plodna tla za nezakonito trgovino z organi.

Poročilo: Ramón Jáuregui Atondo (A7-0144/2010)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Lizbonska pogodba določa, da mora EU pristopiti k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP), in to pozdravljam. Da bi zagotovili učinkovitost tega pristopa, sta potrebna soglasje članov Sveta in odobritev Evropskega parlamenta. Sama popolnoma podpiram ta pristop, ki bo dopolnil Evropski sistem za varstvo temeljnih pravic.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Lizbonska pogodba določa, da mora EU pristopiti k Evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta pristop ni le simboličen; omogoča izboljšanje varstva temeljnih pravic državljanov EU. Prav tako bo imel učinek, da bodo odločitve sprejete in ukrepi izvedeni v okviru skupne zunanje in varnostne politike, ki je predmet Evropske konvencije, čeprav so zunaj sodne pristojnosti Sodišča Evropske unije.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Lizbonska pogodba določa pravno osnovo za pristop EU h konvenciji EKČP – najpomembnejšemu instrumentu za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Evropi, jedru Evrope. Pristop EU h konvenciji bo še bolj okrepil sistem EU za zaščito temeljnih pravic. S predlogom se strinjam, ker je to zgodovinska priložnost, da omogočimo varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin za državljane EU in države članice na enaki osnovi. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu bo dobilo pristojnost, da pregleda, ali je zakonodaja institucij, teles in agencij EU, vključno s sodbami Sodišča Evropske unije, skladna z določbami Evropske konvencije o človekovih pravicah. Zelo pomembno je, da bodo imeli ljudje novo priložnost zagovarjati svoje pravice. Ko jim bo zmanjkalo nacionalnih sredstev, bodo lahko vložili tožbe pri Evropskem sodišču za človekove pravice in tako spodbudili bolj usklajen sistem sodne prakse na področju človekovih pravic. Enotna in celotna uporaba Listine o temeljnih človekovih pravicah na ravni EU je enako pomembna za zagotavljanje verodostojnosti Unije. Ker bo imela pridružitev h konvenciji velik pravni vpliv na ustvarjanje usklajenega sistema za varstvo človekovih pravic, pozivam Komisijo in države članice, naj premislijo o priložnosti za razvoj smernic z jasnimi razlagami vseh posledic pristopa, vpliva na človekove pravice in predvidenega postopka za vlaganje pritožb.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Človekove pravice in temeljne svoboščine so bistvo vrednot in načel, ki nas označujejo kot ljudi, in so osnova našega soobstoja; so splošne, nedeljive in medsebojno odvisne. Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe predstavlja pomemben korak v smislu človekovih pravic, ne le zato, ker je po njej Listina o temeljnih pravicah zavezujoča, ampak tudi zato, ker z dajanjem pravne osebnosti Evropski uniji omogoča EU, da pristopi h Konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Ta pristop ima velik pomen na politični in pravni ravni pri ustvarjanju resničnega področja človekovih pravic. Kar zadeva ukrepanje Unije, na katero so države članice prenesle znatno količino pristojnosti, to omogoča zagotavljanje varstva za javnost, ki je podobno tistemu, ki ga že uživamo v zvezi z državami članicami.

Evropske institucije so dolžne ravnati v skladu z njo, nenazadnje med postopkom oblikovanja in sprejemanja osnutkov zakonodaje. Po drugi strani pa mora usklajevanje zakonodaje in sodne prakse med EU in EKČP na področju človekovih pravic prispevati k ustvarjanju celostnega sistema, v katerem morata evropski sodišči za človekove pravice (Sodišče Evropske unije in Evropsko sodišče za človekove pravice) delovati sinhrono z odnosom, ki ni hierarhična povezava ampak specializacija.

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Podpiram to poročilu o pristopu EU k Evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), kakor je določeno v Lizbonski pogodbi. Sedaj bodo institucije Unije sodile v obseg tega sistema za varstvo temeljnih pravic. Pridružitev EU h konvenciji EKČP izboljšuje položaj Unije, ko poziva tretje države, naj ostanejo zveste njenim standardom za človekove pravice, in ljudem EU širi isto raven varstva proti ukrepanju Unije, kot jo uživajo glede ukrepanja držav članic. Kljub dejstvu, da se EU ne bo pridružila Svetu Evrope, bi morala pridružitev h konvenciji sprožiti pravico do imenovanja kandidatov za mesto sodnika in dopuščati zastopstvo Evropskega parlamenta v parlamentarni skupščini Sveta Evrope, ko bo to telo volilo sodnike za Evropsko sodišče za človekove pravice. Dalje od tega napredka bi morala Komisija dobiti mandat za pogajanja o pristopu k protokolom, ki dopolnjujejo konvencijo EKČP in zadevajo pravice, vključene v Listini o temeljnih pravicah. Naslednji logični korak, tudi v skladu z Listino o temeljnih pravicah, je pristop institucij EU k Evropski socialni listini.

  Philippe de Villiers (EFD), v pisni obliki. – (FR) Varstvo temeljnih človekovih pravic mora ostati v nacionalni pristojnosti, ker se razlage razlikujejo od ene države do druge in od ene kulture do druge. To še zlasti velja za pojme diskriminacije, sekularizma in same opredelitve človeškega življenja (od spočetja do naravnega konca).

Sodišče Evropske unije – ustanova, katere odločitve postajajo vse bolj politične – si bo prizadevalo še malo bolj odpraviti nacionalne ustavne sisteme in temelje evropske civilizacije. Poleg tega, da je nekoristen in potrata sredstev, pa bo pristop EU h Konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vodil do zmedenosti in nerešljivih pravnih sporov s sodiščem v Strasbourgu.

Zaradi logičnih razlogov nasprotujem temu novemu vplivu pravne osebnosti EU, kakor je določeno v Lizbonski pogodbi.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da je pristop Evropske unije h Konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) močno sporočilo, ki krepi verodostojnost Unije v očeh tretjih držav, ki jih redno poziva k spoštovanju EKČP.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pristop Evropske unije k Evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin je posledica postopka, ki se je začel v Maastrichtu v smislu, da je dal Evropski skupnosti pravno osebnost in pripeljal do Lizbonske pogodbe. Sprejetje Listine o temeljnih pravicah, najprej v zmanjšanem obsegu in nato razširjeno z vključitvijo v pogodbo, je predstavljajo pomembno stopnjo v tem postopku.

Evropska unija sedaj tesneje sodeluje na področju človekovih pravic v celinskem merilu. Pozdravljam ta razvoj. Upam, da bo mogoče najti rešitve za različna pravna, tehnična in institucionalna vprašanja, ki sedaj nastajajo, in da bodo te rešitve temeljile na načelu subsidiarnosti, prostovoljnega sodelovanja med državami članicami in spoštovanju njihovih sistemov suverenosti in nacionalnih pravnih sistemov ter na pravni državi.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam sprejetje tega poročila, ki prispeva k zavezanosti EU za Evropsko konvencijo za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Ta zaveza pomeni korak naprej v postopku evropskega povezovanja in še en korak proti politični enotnosti. Dalje, ker je sistem EU za varstvo temeljnih človekovih pravic konsolidiran in okrepljen z vključitvijo Listine o temeljnih pravicah v primarno pravo, bo pristop EU k EKČP predstavljal močno sporočilo v smislu usklajenosti med EU in državami, ki so članice Sveta Evrope in njegovega vseevropskega režima v zadevah, povezanih s človekovimi pravicami. Ta pridružitev bo še povečala verodostojnost EU v očeh tretjih držav, ki jih neprestano poziva k EKČP kot delu njihovih dvostranskih odnosov. Glede dejavnosti EU ta pridružitev prav tako zagotavlja javno varstvo, podobno varstvu, ki ga že uživajo v svojih odnosih z vsemi državami članicami.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo, da bi dala zeleno luč pogajanjem o pridružitvi EU kot samostojni pravni osebi k Evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic. Ta pristop bo državljanom dejansko zagotovil nova sredstva, h katerim se bodo lahko zatekli: sedaj bodo lahko primer predali Evropskemu sodišču za človekove pravice, če bo njihove temeljne pravice kršila institucija EU ali država članica zaradi ukrepanja ali opustitve ukrepanja na njihovi strani. Prav tako moramo vztrajati, da EU pristopi k dodatnim protokolom Evropske konvencije za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin in k revidirani Evropski socialni listini, ker mora EU napredovati tudi na teh področjih.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe je zaradi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah obvezno, da Evropska unija pristopi k Evropski konvenciji za varstvo pravic in temeljnih svoboščin. Podpiram ta ukrep, saj bo okrepil verodostojnost EU v očeh njenih državljanov z zagotavljanjem spoštovanja pravic. Pristop h konvenciji bo državljanom zagotovil varstvo proti ukrepanju EU in njenih institucij, ravno tako kot varstvo, ki ga sedaj uživajo proti ukrepanju držav članic. Hkrati pa bomo dosegli tudi tesnejše sodelovanje med Sodiščem Evropske unije, Evropskim sodiščem za človekove pravice in nacionalnimi sodišči.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice glede ločevanja cerkve in države so v skladu s posvetno tradicijo Francoske republike. Sodbe, ki podpirajo prepoved, da bi učiteljice nosile ruto v razredu, in nasprotujejo razpelom v šolah, pričajo o tem. Vendar pa Sodišče Evropske unije predlaga omejitev državljanskih svoboščin, le če to zahtevajo vrednote, vključene v temeljna besedila EU. Dejstvo je, da v teh besedilih ni nikjer omenjeno obvezno ločevanje cerkve in države ali posvetna narava institucij. Evropska unija zato ne more zagotoviti svobode vesti Evropejcev.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Eden od temeljev Evropske unije pri njenem začetku je bilo spoštovanje človekovih pravic – vrednota, ki ostaja trajno v središču interesov EU. Pravo EU je temu priča, a enako velja za ustavne določbe vsake države članice. Pristop Evropske unije k Evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) je pomemben korak proti močnejšemu varstvu temeljnih pravic posameznikov. Zaradi te odločitve je EU del mednarodnega sistema varstva pravic, zaradi katerega je okrepila svojo verodostojnost v očeh tretjih držav pa tudi svojih državljanov. Medtem ko konvencija ne spreminja institucionalne zgradbe EU, pa dodaja še eno sodišče, Evropsko sodišče za človekove pravice, ki bo nadzorovalo, kako Unija izpolnjuje svoje obveznosti glede določb EKČP. Ob upoštevanju dejstva, da poročilo o institucionalnih vidikih pristopa Evropske unije k Evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin predstavlja določbe, ki so v skladu z zgornjimi pripombami, sem se odločil glasovati za njegovo sprejetje.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Pomembnost pristopa EU h konvenciji EKČP je povezana s simbolično in tudi politično verodostojnostjo ter z dejstvom, da bodo EU in njene institucije bolj strogo obvezane podpirati temeljne pravice posameznikov. Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe zagotavlja pravno osnovo za začetek pogajanj glede pristopa EU k EKČP.

Podpiram pristop Evropske unije k Evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vendar pa je pomembna predhodna zadeva spoštovanje določenih zagotovil, ki bi jih moral vsebovati sporazum o pristopu Evropske unije k EKČP, zlasti glede ohranjanja posebnih značilnosti prava Unije in EU. Pristop se sme posegati v pristojnosti Unije niti z obveznostjo držav članic, da ne predložijo sporov, ki sodijo v okvir prava EU zunanjim sistemom za reševanje sporov. Zato je pomembno varovati pristojnosti Sodišča, kadar koli je sodišče v Strasbourgu pozvano k sodbi o združljivosti zakona Unije s temeljnimi pravicami preden je imelo Sodišče možnost to storiti.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Zahvaljujem se poročevalcu za njegovo odlično delo o pristopu Evropske unije k Evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), ki bodo koristne za državljane Evrope, saj nam bo to zagotovilo novo sodišče, ki ni del Evropske unije, in da bodo pravice evropskih državljanov vedno izvajale Evropska unija in države članice.

V skladu z načeli demokracije morajo imeti Evropska unija in države članice vedno pravico, da se zagovarjajo. Zato menim, da je nujno, da bi morala imeti vsaka država, ki pristopa h konvenciji, sodnika, ki bo pojasnil ozadje vsakega primera, ravno tako kot menim, da je pomembno, da bi moral imeti Evropski parlament neformalni organ za usklajevanje izmenjave informacij med Evropskim parlamentom in Parlamentarno skupščino Sveta Evrope. Dalje je pomembno tudi, da se je treba v pogajalskem postopku posvetovati s Parlamentom in ga vanj vključiti.

  Evelyn Regner (S&D), v pisni obliki. – (DE) Za resolucijo sem glasovala, ker zavzemam stališče, da bi bil pristop Evropske unije k Evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) dober korak proti ustvarjanju pravne gotovosti in pravne skladnosti. Zadnja desetletja je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo vrsto odločitev, zaradi katerih je obramba temeljnih pravic evropskih državljanov oprijemljiva. Pristop Evropske unije h konvenciji bi prispeval tudi k verodostojnosti Unije v očeh tretjih držav.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (ES) Vesel sem zaradi sprejetja poročila, ki ga je pripravil moj kolega poslanec, gospod Jáuregui, o pridružitvi EU k Evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Skrbi me, da nekateri evrofobni poslanci še naprej vztrajno zanikajo potrebo po tem ukrepu, medtem ko menim, da pridružitev k tej konvenciji pomeni močnejše zagotovilo za varstvo človekovih pravic, tudi v EU.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pristop EU k Evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bil zagovarjan že v Pogodbi o Evropski uniji; zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je postal obvezen. Pristop bo okrepil varstvo človekovih pravic v Evropi in podvrgel pravni sistem Unije zunanjemu nadzoru. To bo zagotovilo usklajenost v sodni praksi med Sodiščem Evropske unije in Evropskim sodiščem za človekove pravice, evropski javnosti pa bo zagotovilo varstvo pred ukrepanjem evropskih institucij pod enakimi pogoji, kot že veljajo za države članice.

Upoštevati je treba, da pristop ne jamči članstva EU v Svetu oziroma ne postavlja pod vprašaj avtonomnosti prava Unije, ker Sodišče Evropske unije ostaja edini organ, ki razsoja o vprašanjih glede veljavnosti in razlag prava Unije. Prav tako bi poudaril pomembnost glede na možnost, da bi Unija morala imeti možnost predložiti kandidate in izbirati sodnika, ki jo bo zastopal, in potrebo, ki je omenjena, da mora biti Parlament vedno ustrezno obveščen o pristopnih pogajanjih, ter da se v prihodnosti ustanovi mehanizem za izmenjavo informacij med parlamentarnimi skupščinami obeh institucij.

  Rafał Trzaskowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Podpiram poročilo, predvsem zato, ker pomeni razširitev varstva človekovih pravic v Evropski uniji in daje večjo verodostojnost v očeh državljanov. Ko se ne bo mogoče pritožiti na nacionalni ravni ali na ravni EU, ko vlagatelj ne bo dobil dovoljenja, da sproži postopek, ali ko proti instituciji EU ne bo mogoče sprožiti postopka – to so položaji, kjer bo dodana vrednost očitna. Zato nadaljujmo boj za okrepitev sistema zaščite človekovih pravic v EU.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Gospe in gospodje, kakor veste, je spoštovanje človekovih pravic temeljna vrednota Evropske unije, ki je zasidrana v Pogodbi o delovanju Evropske unije. Nedvomno bi lahko bil pristop EU k Evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, če bo vse narejeno ustrezno, zgodovinska priložnost za okrepitev položaja človekovih pravic v EU in vsej Evropi. To bi lahko bila naša priložnost za zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin državljanov EU. Pristop EU h konvenciji EKČP bi dal Evropi odlično priložnost za ukrepanje kot moralni svetilnik, da bo za vzor. Ta dogodek ne bi okrepil le verodostojnosti EU v smislu odnosov z državami, ki niso članice EU, prav tako bi izboljšal javno mnenje o strukturah EU. Vendar pa se bo to zgodilo le, če bomo uporabili vsa skupna prizadevanja za odpravo dvojnih standardov v našem političnem programu in pravnem sistemu.

Žal, kakor so v zadnjih letih pokazali dogodki, imajo obtožbe običajno popolnoma političen prizvok. Sodišča v moji domači državi in v preostali Evropi so še vedno zelo pogosto dovzetna za politične manipulacije. Če se to ne bo spremenilo, bodo zelo obetavni dogodki, kot je pristop EU h konvenciji EKČP, preprosto izguba časa. Zato z vsem srcem podpiram pristop h konvenciji EKČP, če bo to resnično pomenilo zagovarjanje človekovih pravic in svoboščin ter najpomembneje v sami EU.

  Geoffrey Van Orden (ECR) , v pisni obliki. – Podpiram konvencijo EKČP, hkrati pa priznavam, da so sodne razlage določenih določb konvencije ustvarile ovire za izgon osumljenih terorizma. To je treba spremeniti.

Ne glede na kakršne koli izjave o spoštovanju položaja držav članic v zvezi s konvencijo EKČP bo pristop EU h konvenciji zapletel in morda oviral svobodo držav članic, da odstopajo od konvencije EKČP ali da posamezno razlagajo njene vidike.

V političnem smislu načelno nasprotujem temu, da je gonilni motiv pristopa EU h konvenciji EKČP „napredek v procesu evropskega povezovanja in hkrati korak naprej k uresničitvi politične Unije“. Ta napačno razumljena težnja je dalje poudarjena v izjavi, da pristop EU predstavlja „pristop nedržavne strani k pravnemu instrumentu, ustanovljenemu za države“. Zaradi vseh teh razlogov sem glasoval proti tej resoluciji.

Resolucija: Pregledna konferenca o Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča v Kampali (Uganda) (B7-0265/2010)

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Organizacija konference Mednarodnega kazenskega sodišča v Ugandi je pomemben znak sprejetosti te mednarodne ustanove po afriški celini, zlasti zato, ker so bile prvotne preiskave sodišča, potem ko je bilo leta 2002 ustanovljeno, sprožene tu. Nihče ne more zanikati pomembnosti takšnega mednarodnega sodišča, ki preiskuje resne primere v zvezi s kršenjem človekovih pravic, genocidom, zločini proti človeštvu in vojnimi zločini. Posledično je pomembno, da vedno večje število držav priznava pooblaščenost Mednarodnega kazenskega sodišča in da podpisnice rimskega statuta nujno ratificirajo ta sporazum. Pojem ustanovitve mednarodnega sodišča za preiskovanje zločinov proti človeštvu se je pojavil že leta 1919 med mirovno konferenco v Parizu. Trajalo je 83 let, da smo dosegli mednarodni sporazum in ustanovili Mednarodno kazensko sodišče. Sedaj morajo države, ki so ratificirale Rimski statut mednarodnega kazenskega sodišča, s predpisi urediti tudi pravico Sodišča, da preiskuje zločine agresije. Dalje, države podpisnice morajo uskladiti svojo nacionalno zakonodajo z določbami rimskega statuta v skladu z zavezo, ki so jo sprejele.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Evropska unija je vneta zagovornica Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) in pri njenem pristopu k temu pomembnemu sodišču sodelujejo vse države članice. Upam, da bodo države pogodbenice lahko izpolnile svoje odgovornosti in da bo rezultat konference v Kampali MKS, ki bo bolj kos izzivom naših časov, s katerim bodo ustrezno sodelovali nacionalni pravni sistemi in ki bo prejelo dovolj sredstev, da bo lahko učinkovito izvajalo svoja pooblastila; to je potrebno zaradi izjemno hudih zločinov, na katere bodo večinoma osredotočene njegove dejavnosti.

  José Manuel Fernandes (PPE) , v pisni obliki. – (PT) EU je neomajna podpornica Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS), ki spodbuja univerzalnost in podpira nedotakljivost Rimskega statuta, da bi zaščitila in utrdila neodvisnost, zakonitost in učinkovitost mednarodnega sodnega postopka. To dokazuje dejstvo, da EU sistematično spodbuja vključitev določila o MKS v pogajalske mandate in sporazume s tretjimi državami. EU je v sklopu evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice v desetih letih zagotovila 40 milijonov EUR za projekte v podporo MKS in mednarodnemu kazenskemu pravosodju. Revizijska konferenca o Rimskem statutu MKS v Kampali v Ugandi predstavlja edinstveno priložnost za države pogodbenice, nepogodbenice, civilno družbo in tudi druge zainteresirane strani, da glasno ponovijo svojo zavezo k pravici in odgovornosti. MKS šteje 111 držav pogodbenic, pri čemer so nekatere regije premalo zastopane, na primer Bližnji vzhod, Severna Afrika in Azija. Upam, da bodo države članice sodelovale v tej konferenci tako, da bodo zastopane na najvišji ravni in da bodo javno potrdile svojo zavezo MKS.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Z zadovoljstvom ugotavljam, da resolucija, ki jo je predlagal Parlament o reviziji Rimskega statuta, zahteva, da se agresija uradno vključi kot vojno hudodelstvo in da ne bo potreben filter pristojnosti za odločitev, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje agresije. Toda kako je mogoče to novo zakonodajo izvesti, če pa glavne države, kjer se vršijo kazniva dejanja agresije od začetka veljavnosti Rimskega statuta leta 2020 (Združene države in Izrael), niso obvezane, da jo ratificirajo?

Kako lahko postane učinkovita, če teh držav ne pozovemo, naj prenehajo vršiti pritisk na države pogodbenice Mednarodnega kazenskega sodišča, da naj zajamčijo imuniteto njihovim državljanom? Obžalovanja vredno je tudi, da Parlament, ki trdi, da je na čelu boja proti podnebnim spremembam, ne predlaga, da se okoljski zločini vključijo kot zločini proti človeštvu, kot je bilo predlagano na vrhu v Cochabambi. Najhujše zločine proti človeštvu je treba kaznovati. Mednarodno kazensko sodišče bi lahko bilo uporabno orodje na tem področju. Gre samo za to, da se mu dejansko dodeli sredstva. Ker se to ne dogaja, se vzdržim.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Čutim se dolžnega, da izrazim strinjanje s predlogom resolucije o revizijski konferenci Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki bo potekala v Kampali v Ugandi.

Sama Evropa je vzniknila iz potrebe, da se naredi konec izrazom rasnega sovraštva, ki so dosegli vrhunec z grozodejstvi med drugo svetovno vojno. Evropska unija si že od nekdaj dosledno prizadeva okrepiti sodelovanje med državami, da bi dokazala in preganjala zločine proti človeštvu.

Prav je, da osem let po začetku veljavnosti Rimskega statuta države potrdijo svojo močno zavezo h gradnji na temeljih miru, stabilnosti in načela pravne države. Zlasti se morajo države zavezati k politikam, usmerjenim v sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem in zaščito žrtev nasilja. V mnogih primerih v praksi žrtve naletijo na velike težave pri dostopanju do informacij o sodišču in so neuspešne v poskusih, da bi zaščitile lastne pravice.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Z navdušenjem sem glasoval za resolucijo in vesel sem predvsem, da je bila sprejeta ustna sprememba mojega kolege, tj. o vključitvi „avtohtonega prebivalstva“ na seznam skupin, ki potrebujejo posebno pozornost.

  Sabine Wils (GUE/NGL), v pisni obliki. – Pozdravljam predlog resolucije o revizijski konferenci Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS), ki bo potekala v Kampali v Ugandi, saj vsebuje zelo pomembne in ključne točke in zahteve glede ratifikacije ter izvajanja MKS. Zato sem glasovala za to resolucijo.

Želim pa izraziti resno zaskrbljenost zaradi nekaterih fraz v resoluciji, ki se pozitivno nanašajo na „stockholmski program“, „evropski instrument za demokracijo in človekove pravice“ in Evropsko unijo kot „globalnega akterja“. V tej zadevi sta morda imela „stockholmski program“ in „evropski instrument za demokracijo in človekove pravice“ pozitiven vpliv, toda na številnih drugih področij se ta dva programa/instrumenta ne uporabljata demokratično in pregledno. Evropska unija dejansko deluje kot „globalni akter“, toda po mojem mnenju nikakor ne pozitivno v smeri bolj poštenega in solidarnega svetovnega reda.