Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 20. maj 2010 - Strasbourg

3. Unija za Sredozemlje (razprava)

  Predsednik. ─ Prva točka današnjega dnevnega reda je poročilo Vincenta Peillona v imenu Odbora za zunanje zadeve o Uniji za Sredozemlje [2009/2215(INI)] (A7-0133/2010). Našemu poročevalcu dajem besedo za štiri minute.

  Vincent Peillon, poročevalec. ─ (FR) Gospod predsednik, na začetku bi rad izrazil iskreno zahvalo vsem kolegom, ki so sodelovali pri tem poročilu, saj je poročilo resnično kolektiven izdelek. Dosegli smo 28 kompromisov, kompromisov, ki nikakor niso razvodeneli, pač pa obogatili strateško vizijo, ki smo jo želeli vdihniti poročilu oziroma našemu delovanju na območju Sredozemlja. Zato bi rad izrazil najprisrčnejšo zahvalo Marietti Giannakou iz Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), Ivu Vajglu iz Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, Hélèni Flautre in poročevalkama mnenj Odbora za mednarodno trgovino, gospe De Sarnez, ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, gospe Tzavela.

Pomembno se nam je zdelo razjasniti, da gre za zadeve, ki so za Evropo strateškega pomena. V resnici ne velja samo to, da jug potrebuje nas, pač pa tudi mi potrebujemo jug, še zlasti v današnjih časih krize. Če želimo delovati dolgoročno, če želimo trajnostno rast v večpolarnem svetu, potrebujemo tudi jug.

Glede na to se mora Evropa potruditi, da bo Unija za Sredozemlje območje miru, varnosti in blagostanja za svojih 800 milijonov prebivalcev, in to mora biti njena dolgoročna prednostna naloga. To je skupna volja, ki nas je privedla do izdelka, saj vemo, da gospodarska vprašanja, demografska vprašanja, geopolitična vprašanja, s katerimi se spopadamo, podobno kot socialna in kulturna vprašanja, terjajo naše sodelovanje s partnerji na nasprotni obali Sredozemlja. Z naše strani pa gre tudi za kulturna in civilizacijska vprašanja.

To nam je znano; Parlament si ob zavedanju težav prizadeva za ustanovitev Unije za Sredozemlje že dve leti. Ne zakrivamo si oči pred vprašanji sporov na jugu, zelo odločno pa želimo zagotoviti, da je prav pristop Unije za Sredozemlje, s konkretnimi projekti, z enakopravnostjo med severom in jugom v organih odločanja in na primer možnostjo posesti Izraelce in Palestince za isto mizo, pravi način reševanja teh sporov, po drugi strani pa posvariti pred tem, da bi od Unije za Sredozemlje pričakovali, da bo vse svoje cilje uresničevala istočasno, saj se mora osredotočiti na nekaj konkretnih dejavnosti.

V okviru tega projekta ─ in resnično upam, da bomo imeli 7. junija v Barceloni drugi vrh voditeljev držav in vlad ─ želi Evropski parlament voditeljem držav in vlad jasno sporočiti, da si morajo prizadevati, da bo vrh uspešen. V tem smislu smo opozorili na pristope, ki so po našem mnenju potrebni danes. Prvič, odpraviti moramo nekatere ovire, med katere spadajo seveda tudi finančni in ekonomski pogoji.

Zato Evropski parlament upa, da bo Evropska unija sprejela finančne zaveze, sorazmerne vprašanjem, ki jih rešujemo, že v okviru preostanka finančne perspektive 2007-2013, in da bo v finančni perspektivi 2014-2020 Unija sprejela še mnogo večje finančne zaveze, tako da bomo lahko zaključili šest velikih projektov, ki smo si jih zastavili. Izboljšati moramo ekonomsko in pravno okolje. Izboljšati moramo regijsko povezovanje jug-jug. Poleg novih ekonomskih pogojev potrebujemo tudi nove politične pogoje, zato smo poudarili kulturno združevanje, izobraževanje, kulturne projekte in pravice moških ter žensk.

Zaključek: Evropa mora v sedanji krizi delovati širokopotezno. Ne smemo žrtvovati dolgoročnih ciljev kratkoročnim ozirom. Ravnati moramo odgovorno. Evropa potrebuje jug.

  Štefan Füle, član Komisije. ─ Gospod predsednik, v veselje mi je, da vam lahko spregovorim o Uniji za Sredozemlje in o poročilu, ki ga je pripravil gospod Vincent Peillon. Ta dragoceni prispevek Evropskega parlamenta je zelo aktualen, saj je v njem nanizanih nekaj ključnih izzivov, ki čakajo Unijo za Sredozemlje v naslednjih mesecih ─ in, mimogrede, gospod Peillon, v celoti soglašam z vašimi besedami v uvodu v razpravo o poročilu.

Uveljavitev Lizbonske pogodbe je Evropski uniji zagotovila širšo in bolj kohezivno institucionalno identiteto in pooblastila za učinkovitejše delovanje na svetovnem odru. Istočasno večina sredozemskih vlad izvaja ambiciozne programe gospodarskih reform, evropska sosedska politika pa preoblikuje odnose med Evropsko unijo in njenimi sredozemskimi sosedami.

Od leta 2004 so politični stiki vedno živahnejši in na vedno višji ravni. Stopnja rasti obsega trgovinske menjave je dvoštevilčna; k čemur prispevajo tudi procesi sproščanja trgovine in zbliževanja zakonskih ureditev. Pomoč Evropske unije je prilagojena reformnim potrebam partneric in njen obseg je v sedanjem finančnem okviru znatno narasel.

Vse to smo dosegli v dvostranskih odnosih. V Sredozemlju pa moramo, še bolj kot na drugih območjih, mrežo dvostranskih odnosov med Evropsko unijo in posameznimi sredozemskimi sosedami dopolniti s povezovanjem in sodelovanjem jug-jug ter z vzpostavitvijo pravega regijskega gospodarskega območja. Regijsko povezovanje lahko prav tako pomembno kot reforme v posameznih državah prispeva k spodbujanju vlaganj in krepitvi rasti, odpravljanju prepada med bogato Evropo in revnimi sredozemskimi sosedami, ob tem pa tudi zagotovi tesnejše združevanje okoli naših skupnih vrednot in demokratičnih praks.

Projekti povezovanja jug-jug in povezovanja v okviru regije, kot je sporazum o prosti trgovini iz Agadirja, so tudi ključnega pomena za nova delovna mesta, ki jih mladina tega območja potrebuje pet milijonov na leto. Ustanovitev Unije za Sredozemlje v Parizu leta 2008 je vlila evro-sredozemskemu partnerstvu nov zagon, s sistemom sopredsedstva pomembno prispevala k občutku solastništva in soodgovornosti, osredotočila pozornost na konkretne projekte in z vzpostavitvijo tehničnega sekretariata spodbudila regijsko povezovanje in vlaganja.

Vsi se zavedamo, da hitrejše uveljavljanje Unije ovirajo napetosti na Bližnjem vzhodu, lahko pa ugotovimo, da posredna pogajanja med Izraelom in palestinskimi oblastmi pomenijo določen napredek. Zdaj je že utemeljeno zadržano upanje, da bodo politične razmere v regiji kmalu ugodnejše za sodelovanje.

Ob pomembnih globalnih izzivih, kot so mednarodna gospodarska in finančna kriza, podnebne spremembe in energetska varnost, se bo morala Unija za Sredozemlje spopasti tudi s političnimi razmerami na Bližnjem vzhodu, vzpostaviti operativno delovanje sekretariata Unije za Sredozemlje in opraviti pregled dosežkov partnerstva od julija 2008.

To je priložnost za skupno prevetritev naše zavezanosti in politične volje za vzpostavitev območja miru, stabilnosti in skupnega napredka v Sredozemlju. V ta namen bi morali partnerji tudi natančno zastaviti prihodnji razvoj Unije in preučiti, kakšne konkretne pridobitve, kot so projekti, delovna mesta in rast, lahko prinese.

Območje Sredozemlja je izredno dinamično in mlade generacije tega območja potrebujejo nova delovna mesta in več priložnosti. Zahtevajo več odgovornosti in demokratično zastopanost, boljšo izobrazbo, olajšanje mobilnosti za potovanja in šolanje. Vsem njihovim zahtevam ni preprosto ugoditi, vendar bi moralo naše skupno delovanje na koncu koristiti prav tem generacijam.

Praktični projekti, kot so dostopnost vode, hrane in virov energije ali okrepitev zmogljivosti civilne zaščite, bodo v prid našim ljudem.

Cilj Unije za Sredozemlje je pritegniti ljudi, podjetnike, nevladne organizacije, univerze, še predvsem pa mladino, v prve vrste gradnje civilne družbe, sodelovanja in gospodarskega razvoja. Vključevanje državljanov bi morali krepiti tudi s polnim sodelovanjem njihovih izvoljenih predstavnikov.

Zato je Komisija trdno prepričana, da lahko dinamična in čvrsta parlamentarna razsežnost še okrepi demokratično verodostojnost partnerstva. Vlogo evro-sredozemske parlamentarne skupščine bi morali še okrepiti, njeno delovanje pa še bolje uskladiti z drugimi telesi partnerstva.

Vsi si želimo, da bi Unija uspešno delovala, in vsi vemo, da jo bomo presojali po učinkih njenih konkretnih projektov v regiji. Energetske povezave, pomorske avtoceste med južno-sredozemskimi in evropskimi pristanišči ter sredozemski načrt za sončno energijo so področja, ki odpirajo znatne možnosti za vlaganja, nova delovna mesta in širitev trgovinskih odnosov. Te možnosti lahko izkoristimo le ob tesnem sodelovanju med zasebnim sektorjem in finančnimi institucijami. V ta name pa potrebujemo katalizator, in sicer sekretariat Unije za Sredozemlje.

Po večmesečnem trdem delu vseh 43 evro-sredozemskih partneric nam je končno uspelo sprejeti pravne podlage za sekretariat, imenovati generalnega sekretarja in odobriti začasni proračun za delovanje sekretariata. Srčika naših odnosov s partnerskimi sredozemskimi državami je naša želja po krepitvi varnosti, rasti in stabilnost na tem območju. Obenem pa smo prepričani, da smo vključeni v še bolj ambiciozen projekt: gradnjo območja miru in spoštovanja skupnih ciljev ter vrednot.

Prepričan sem, da bomo ob sodelovanju Evropskega parlamenta in parlamentov držav članic Evropske unije ter partnerskih držav ter ob zagonu, ki ga bo zagotovila evro-sredozemska parlamentarna skupščina, temu izzivu kos.

  Marielle De Sarnez, poročevalka mnenja Odbora za mednarodno trgovino. ─ (FR) Gospod predsednik, očitno je, da je usoda barcelonskega vrha negotova. Izraelsko-palestinski spor nedvomno meče dolge sence, ampak kaj hočemo. Unija za Sredozemlje je edina možnost, ki jo imamo na razpolago za pospešitev razvoja držav na jugu, za krepitev vezi med njimi in za krepitev dialoga med obalama Sredozemskega morja. To območje potrebuje hitrejši gospodarski razvoj in več kulturne izmenjave. Potrebuje konkretne projekte za prihodnost, ki bodo zdramili speče energije in pritegnili k sodelovanju več držav.

Glede na to bi morali storiti vse za spodbujanje zasebnih in javnih vlaganj, Evropska komisija bi morala biti bolj aktivna in bi morala prevzeti večjo vlogo pri vlaganjih. Pri pripravi nove generacije pridružitvenih sporazumov bi morala bolj upoštevati učinke procesov liberalizacije.

Ob tem bi morali tudi razširiti agadirski sporazum, da bi učinkoviteje podpiral izmenjave jug-jug. Kar zadeva kmetijsko politiko, bi morala varovati suverenost pri preskrbi s hrano, kot vemo, pa je ključnega pomena tudi energija. Projekti bi morali potekati predvsem v prid tem državam, v skladu z njihovimi potrebami, prispevati bi morali k njihovemu razvoju, kljub težavam, oziroma prav zaradi njih. Oživitev Unije za Sredozemlje je danes še olj nujna kot kdajkoli doslej.

  Niki Tzavela, poročevalka mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. ─ (EL) Gospod predsednik, v poročilu o evro-sredozemskem trgu smo ponovno zapisali, da priporočamo delovanje in razvoj osnovnih infrastruktur, ki omogočajo, da je gospodarstvo enotno in kohezivno, in zanimivo je, da v razmerah gospodarske krize po stanju gospodarstva lahko jasno ugotovimo kohezivnost in skupne imenovalce na jugu. To moramo pri svojem delovanju v prihodnje upoštevati.

V svojem poročilu posebej poudarjam LNG, ki zna biti v bližnji prihodnosti gonilna sila gospodarstev na evro-sredozemskem trgu, ne le glede oskrbe, pač pa tudi glede prodaje, in obnovljive vire energije, še eno gospodarsko panogo na evro-sredozemskem območju, ki pa sta obe bolj kratkoročnega pomena. Imam pripombo: energetska strategija in politika Unije za severno Evropo sta zelo podrobno dokumentirani. Naša energetska strategija in politika, komisar, za južno Evropo, pa sta izredno pomanjkljivi.

(Predsednik je prekinil govornico)

  Marietta Giannakou, v imenu skupine PPE. ─ (EL) Gospod predsednik, rada bi čestitala gospodu Vincentu Peillonu in poročevalkama odborov, gospema De Sarnez in Tzavela, za njihova poročila. Poročilo o Uniji za Sredozemlje je pomembno, ker se ukvarja predvsem z neposrednimi in merljivimi cilji. Rezultati so lahko zelo konkretni, saj Parlament v poročilu poziva k dodelitvi konkretnih proračunskih sredstev v okviru finančne perspektive za delovanje barcelonskega sekretariata Unije za Sredozemlje, pa tudi opozarja na to, da različna nasprotovanja ne bi smela ogroziti ciljev Unije za Sredozemlje, ki so rast, krepitev pravic posameznikov in človekovih pravic, kulturna izmenjava, reševanje energetskih vprašanj in vse drugo, kar lahko poveže ljudi, ki živijo v Sredozemlju.

No, Svet in špansko predsedstvo, za katerega, domnevam, je Unija za Sredozemlje še posebnega pomena, na današnji razpravi nista prisotna, in reči moramo, da me to preseneča, saj bi moral Svet prisluhniti vsemu, kar so imeli povedati poročevalec in soporočevalki, in vsem poudarkom iz razprave, saj gre, z drugimi besedami, za naš poskus preseči konkretne težave, ki so doslej ovirale izvajanje programov.

Spora med Izraelci in Palestinci seveda ne moremo rešiti prek Unije za Sredozemlje, delo članov sekretariata pa nam vliva upanje, da taki spori ne bodo ovirali naših prizadevanj pri razvoju Unije za Sredozemlje po prej opisanih merilih.

Še zlasti pomembno je, da je Unija za Sredozemlje znanilka demokratičnega razvoja, enakosti med moškimi in ženskami in krepitve civilne družbe tudi v državah severne Afrike.

  Raimon Obiols i Germà , v imenu skupine S&D. ─ (ES) Gospod predsednik, pri tem poročilu ─ in rad bi zanj čestital avtorju, gospodu Vincentu Peillonu ─ mi je najbolj všeč, da je jasno in konkretno. Ko bi le jasnost, ki odlikuje poročilo, bila značilna tudi za ustanovo, ki jo obravnava, za Unijo za Sredozemlje!

Namreč, za Unijo za Sredozemlje lahko rečemo najmanj to, da so zadeve trenutno povsem nejasne. Menim, da bi bilo najbolje, če bi voditelji, ki se bodo ─ upajmo ─ sestali 7. junija v Barceloni, upoštevali konkretne in jasne prednostne naloge, naštete v Peillonovem poročilu.

Prvič, politični kontekst. Ne smemo pustiti, da bi Unijo za Sredozemlje v nedogled oviral in hromil spor na Bližnjem vzhodu, obenem pa tega spora ne moremo zanemariti. Unija za Sredozemlje mora po svojih močeh tvorno prispevati k rešitvi tega spora.

Drugič, strokovno in pametno moramo zasnovati in oblikovati kakovostne projekte.

Tretjič, poiskati moramo ustrezne vire in finančna sredstva.

Četrtič, potreben je napredek pri oblikovanju pozitivnih odnosov, premagati moramo ovire in nasprotovanja ter namesto tega poiskati sinergije med Unijo za Sredozemlje in strukturami Evropske unije za Sredozemlje.

Razjasniti moramo te štiri osrednje točke, rešiti te štiri ključne izzive, in sprejeti zaveze v zvezi z njimi in prepričan sem, da je poročilo koristen pripomoček, koristno napotilo pri oblikovanju dogovora o njih.

  Ivo Vajgl, v imenu skupine ALDE. ─ (SL) Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani gospod komisar Füle, naprej bi se rad zahvalil gospodu Peillonu za plodno, odprto in kreativno sodelovanje, in rezultat tega je bilo to poročilo, ki bo, upam, zanimivo tudi za druge, ne samo za nas, ki smo ga pomagali sestaviti. Govori namreč o področju, ki je bilo skozi vso zgodovino dinamično središče kulturnega, duhovnega življenja, gospodarskih, trgovskih inovacij. In danes je na žalost tudi središče številnih problemov, ki zadevajo vse nas in ves svet in ki si jih želimo videti rešene.

Unija za Sredozemlje je pomemben projekt, ki pa na žalost ne napreduje tako hitro, kot smo si želeli. Želim si, da bi postavitvi sekretariata v Barceloni sledil tudi hiter napredek pri uresničevanju prioritetnih projektov. Projekti morajo biti gonilo in cilj, pravzaprav, delovanja Unije za Sredozemlje, vendar si moramo istočasno priznati, da je predvsem nekatera odprta vprašanja, ki so politične narave, predvsem palestinsko vprašanje in nedoločen status Zahodne Sahare, ... da ta vprašanja otežujejo potreben napredek, zato se moramo zavzeti za več dialoga, več tolerance in krepitev zaupanja v regiji.

Pri tem lahko Evropski parlament odigra gotovo zelo pomembno, aktivno vlogo in želim si, da bi ga tudi vsi akterji sprejeli kot enega izmed igralcev, ki lahko prispeva k rešitvi problema.

Na koncu naj dodam, da je nujno, da posvetimo dolžno pozornost prihodnjim generacijam, da podpiramo v okviru Unije za Sredozemlje izmenjave študentov, univerzo Emuni, sodelovanje visokih institucij, visokošolskih, kulturnih forumov. S tem bomo dvigali raven medsebojnega razumevanja in povezanosti.

  Malika Benarab-Attou, v imenu skupine Verts/ALE. ─ (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Unija za Sredozemlje ni bila še nikoli tako življenjskega pomena za našo prihodnost kot danes. V poročilu o Uniji za Sredozemlje skušamo skupaj uveljaviti drugačen pogled na naše Sredozemlje. Unija ni le preprosto območje proste trgovine, pač pa temelji na skupni civilizaciji ljudi, ki so jim skupne temeljne vrednote.

Rada bi spregovorila o najresnejši prepreki našim sredozemskim ambicijam, o nasilju, ki ga trpijo Palestinci pod izraelsko okupacijo, o preganjanju in ubojih, ob tem pa se Evropa izogiba svojim zgodovinskim odgovornostim v tem sporu in ne prispeva k miru s priznanjem palestinske države v skladu z mednarodnim pravom, na katerem temeljijo naše demokracije.

Naslednji teden bo uradna delegacija Parlamenta obiskala območje Gaze in skušala ugotoviti, zakaj pomoč v znesku več sto milijonov evrov, ki jo Evropejci pošiljamo Palestincem, ne prispe do šol in bolnišnic v Gazi, ki sem jo osebno obiskala že januarja. Pretresla in zgrozila me je odločitev predsednika Odbora za zunanje zadeve ─ katerega članica sem tudi sama ─ o kateri ni obvestil niti članov odbora niti podpredsednikov delegacije, namreč, da se ne bo udeležil obiska delegacije Parlamenta v Gazi, ker mu je tako svetovalo izraelsko veleposlaništvo.

Z bojkotom obiska delegacije Parlamenta v Gazi predsednik našega odbora ogroža ugled celotnega Parlamenta, ki je sprejel resolucijo o Goldstonovem poročilu in v njej obsodil blokado stikov s prebivalci Gaze s strani izraelske vojske in zahteval takojšno odpravo blokade. Ne smemo pozabiti na to resolucijo in na stališča Parlamenta.

Glede na to pozivam gospoda Albertinija, naj odstopi s položaja predsednika Odbora za zunanje zadeve, katerega članica sem, ker ne izpolnjuje obveznosti, ki mu jih ta položaj nalaga.

Kakšen je smisel našega financiranja in nadzora volitev, če nato ne priznamo tistih, ki so se odločili za pot volitev namesto za pot orožja?

Končno, naslednja prepreka vzpostavitvi res bratske Unije za Sredozemlje so žrtve, ki se utapljajo v morju na poti z južnih obal Sredozemlja, deloma tudi zato, ker so jim evropske meje nepredušno zaprte. Naša sedanja politika priseljevanja ni več sprejemljiva. Poskrbeti moramo, v skladu s priporočili UNDP, da bo mobilnost državljanov z juga k nam enaka naši mobilnosti na jug. Ravnati moramo v skladu z lastnimi projekti in lastnimi vrednotami. Tako si bomo zaslužili hvaležnost naših otrok in častno opravili svojo nalogo predstavnikov ljudstva.

  Willy Meyer, v imenu skupine GUE/NGL. ─ (ES) Gospod predsednik, Unija za Sredozemlje se sooča z resnimi ovirami in od Evropske unije, od vseh njenih institucij ter od Parlamenta zahtevam odločnost, precej več odločnosti pri premagovanju teh ovir.

Prva in najpomembnejša ovira ─ ki je očitna in jo je omenilo že več kolegov poslancev ─ so konflikti: palestinski konflikt zaradi ravnanja izraelske vlade, ki sistematično krši mednarodno pravo in celo sporazume, ki jih je podpisala sama, kot je sporazum iz Annapolisa o naseljih, zahodnosaharski konflikt, pa tudi vojaška okupacija severnega dela Republike Ciper. To so očitne ovire delovanju vsake institucije, ki si prizadeva za graditev odnosov med državami na obeh obalah Sredozemskega morja. Dokler konflikti ne bodo rešeni, bodo resna ovira.

Skupina, ki jo predstavljam, zahteva več prizadevanja, bolj energično odzivanje na dejanja vseh, ki se norčujejo iz mednarodnega prava.

Ne smemo pa pozabiti niti na problem ekonomskih in socialnih neravnovesij v Sredozemlju. Prepričan sem, da rešitev, pri kateri si prizadevamo odpraviti ta neravnovesja na področju trgovine preprosto s ponujanjem sporazumov o prosti trgovini, ni prava pot. Prava pot bi bilo neravnovesja upoštevati in skušati sklepati trgovinske sporazume po načelih komplementarnosti in solidarnosti. Dejstvo je, da številne države na obalah Sredozemlja trpijo popolno revščino in skrajno pomanjkanje.

Vendar, ponavljam, nujno potrebujemo odločnejše odzivanje Evropske unije na konflikte, ki so trenutno odprti, in sicer na palestinski ter zahodnosaharski konflikt. V zvezi z enim od teh konfliktov, in sicer na področju zahodne Sahare, Evropska unija ne ukrepa popolnoma nič. Ne le, da ne ukrepa, celo nadgrajuje že obstoječe prednostne odnose z Marokom, v primeru Izraela pa skuša nadgraditi pridružitveni sporazum v prednostni sporazum.

  Nikolaos Salavrakos, v imenu skupine EFD. ─ (EL) Gospod predsednik, čestitati moram poročevalcu, gospodu Peillonu, za dragoceno poročilo, ki nam ga je predstavil. Vsi vemo, da je Sredozemlje stičišče številnih kultur, obenem pa je živčni center in kotel, v katerem že vrsto let nevarno brbota. Podnebne spremembe, gospodarska in finančna kriza, onesnaževanje, prelov rib in poškodbe naravnih okolij so samo nekatere med težavami, ki pestijo evropska in neevropska ljudstva, ki živijo v Sredozemlju.

Posebno pozornost moramo posvetiti področju nezakonitega priseljevanja in učinkovitega mejnega nadzora v sredozemskih državah, zlasti v Grčiji in Italiji, ki nezakonitim priseljencem služita kot vrata v Evropsko unijo. Na mejah teh držav se bije neprestana borba. Pozornost moramo posvetiti tudi krepitvi energetskega sektorja in izrabi obnovljivih virov energije ter sredozemskemu programu sončne energije, ki bodo spodbudili gospodarski razvoj držav južnega Sredozemlja.

(Predsednik je prekinil govornika)

  Louis Bontes (NI). ─ (NL) Leta 2008 je francoski predsednik Nicolas Sarkozy objavil, da sanja o Uniji za Sredozemlje. Unija naj bi dala nov zagon ciljem evro-sredozemskega sodelovanja, ki temeljijo na obojestranskem priznanju skupnih vrednot, kot so demokracija, pravna država, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic.

Sprašujem se, kako lahko govorimo o skupnih vrednotah, ko države, kakršna je Mavretanija, praktično ne poznajo nikakršne verske svobode, saj že več kot tisočletje v njih vlada Islam. Po ustavi je Sirija uradna ljudska demokratična socialistično usmerjena enotna država. V praksi pa je Sirija diktatura. Maroko ima okupirano zahodno Saharo, v Tuniziji pa redno teptajo človekove pravice. Lahko bi še našteval primere s tega dolgega seznama držav, vendar moram spoštovati omejitev časa za govor.

Ali so to države, s katerimi si želimo širše kulturne izmenjave? Ali so to države, s katerimi želimo vzpostaviti območje proste trgovine, čemur bo sledila sprostitev gibanja ljudi čez Sredozemsko morje? Izid vsega tega bo samo še več Islama v Evropi. Ne smemo dovoliti, da bi Evropa postala Evrabija: ne danes in ne v prihodnje! Preden se sanje spremenijo v nočno moro, moramo te procese ustaviti.

Leta 1995 smo imeli še ene sanje v zvezi s Sredozemljem in utelesili smo jih v barcelonski deklaraciji, ki smo jo leta 2005 še ponovili. Poleg milijardnih stroškov za evropske davkoplačevalce niso ti projekti prinesli ničesar. Nehajmo razmetavati denar davkoplačevalcev in nehajmo sanjati! Moje priznanje pa velja gospodu Albertiniju za njegovo pogumno potezo. Naša skupina ga podpira.

  Salvatore Iacolino (PPE). ─ (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, območje Euromed pomeni enega od strateških področij politike EU: ne moremo reševati ključnih vprašanj, kot so okolje, verske vrednote, kultura, infrastruktura, kmetijstvo, energija, varnost in migracijski tokovi, brez odgovornega sodelovanja tretjih držav, ki mejijo na Sredozemsko morje.

Okvir za sodelovanje pa zahteva še veliko priprav: lahko bi rekli od Barcelone do Barcelone in še naprej. Evropska unija se mora intenzivneje vključiti v proces prenove in potrjevanja posameznih pridružitvenih sporazumov s tretjimi državami v Sredozemlju, mora pa tudi financirati pomembne strateške projekte na področju infrastrukture in pristanišč.

Na drugi strani pa moramo skrbno varovati primerljive proizvodne panoge na obeh obalah Sredozemlja, zlasti kmetijstvo, da jim bomo zagotovili trajnostni razvoj in čim bolj enoten regulativni okvir. Zato upamo, da se bo voditeljska vloga EU v zvezi s sredozemskimi državami okrepila, da bomo lahko uveljavili temeljno načelo, namreč sodelovanje, ki pomeni politični in podjetniški uspeh, v okolju, ki bo trdneje jamčilo zaščito posamezniku.

Želel pa bi tudi priporočiti gospe Benarab-Attou naslednje: vsekakor lahko napadate gospoda Albertinija, ki uspešno vodi vaš odbor, vendar to počnite v njegovi prisotnosti, da se bo lahko branil. To je bistvena značilnost vsakega demokratično izvoljenega predstavniškega telesa.

  Pier Antonio Panzeri (S&D). ─ (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da pomeni sprejem tega poročila izredno pomemben korak naprej in da bo poročilo zelo koristno za barcelonski vrh 7. junija, vrh, ki bo, kot vemo, zelo težaven glede na zastoj v pogajanjih med Izraelci in Palestinci, pa tudi zaradi številnih nejasnosti in težav v zvezi z opredelitvijo nove administrativne strukture sekretariata.

Ob teh težavah je Peillonovo poročilo sestavljeno na edini možni način, saj na eni strani poudarja, da konflikti ne bi smeli zatreti opaznega napredka na področju večstranskega sodelovanja na posameznih področjih, obenem pa priznava, da Unija za Sredozemlje ne more polno zaživeti, dokler ti konflikti ne bodo rešeni.

Torej je pravi izziv pred nami na barcelonskem vrhu zagotoviti jasne, čvrste politične zaveze, ki bodo novim institucijam končno omogočile delovanje, in zaveze za financiranje velikih projektov, ki so cilj Unije. Evropa se mora zavedati, da mora svoja politična in gospodarska prizadevanja usmeriti na jug, saj lahko na jugu najde rešitve za vrsto problemov, ki jo trenutno pestijo.

  Niccolò Rinaldi (ALDE). ─ (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, neodvisni raziskovalec Gabriele Del Grande že leta na internetu objavlja podatke o tem, koliko ljudi umre pri poskusu prečkanja Sredozemskega morja na plovilih, s katerimi upravljajo organizirane hudodelske združbe. Njegov vestno vodeni seznam zajema že 4 200 žrtev, od katerih jih je 18 umrlo samo v letošnjem marcu: gre za pravi pokol.

Že vrsto let starejši oskrbnik pokopališča v Lampeduzi iz usmiljenja pokoplje vsako truplo, ki jim ga uspe rešiti iz morja, s križem in cvetjem. Ta dva evropska državljana opravljata svoje delo tudi v našem imenu in skušata nadoknaditi neuspešnost našega političnega delovanja. Njuno prostovoljno delo opozarja, da nujno potrebujemo novo politično zgradbo in vsebino, ne pa zavračanja plovil na morju s silo, ki ga izvaja italijanska vlada v nasprotju z mednarodnim pravom in s katerim spravlja ljudi v še hujšo stisko.

Unija za Sredozemlje bi zato morala predstavljati novo človečnost, ob upoštevanju, da se nam čas izteka. Danes je več kot polovica prebivalcev držav od Maroka do Turčije mlajših od 18 let. Sredozemlje je torej pred burnimi spremembami.

  Takis Hadjigeorgiou (GUE/NGL) . ─ (EL) Začel bi rad z zahvalo gospodu Peillonu za opravljeno delo. Poročilo poziva države članice Unije za Sredozemlje k vzpostavitvi odprtega dialoga ob medsebojnem spoštovanju in razumevanju, v prid človekovim pravicam in svoboščinam, to pa vsekakor podpiramo. Obenem pa poročilo ne vsebuje nobenega konkretnega predloga za boj proti političnim problemom, ki danes pestijo to območje. Razumem razmišljanje gospoda Peillona, ki lahko koristi zagonu Unije za Sredozemlje. Na drugi strani pa je zakrivanje oči in pretvarjanje, da se na primer v Gazi „nič ne dogaja“, huda napaka, ki nam onemogoča odpraviti probleme.

Skrbi me, ker se v Evropski uniji vedno bolj učimo živeti s problemi, namesto da bi jih reševali. Postati moramo bolj proaktivni pri temeljnih vprašanjih, ki nas zadevajo. V poročilu ni niti besedice o tem, da bi se moral Izrael nemudoma lotiti iskanja poštene in trajnostne rešitve palestinskega vprašanja. Niti besedice ni o tem, da bi morala Turčija izkazati ustrezno spoštovanje vseh držav članic Unije za Sredozemlje, brez izjem. Zahteva po umiku turških okupacijskih sil iz ene od držav članic Unije v poročilu bi bila osnovni ─ lahko rečemo celo nujni ─ izraz spoštovanja do evropske pravice.

Sredozemsko morje obliva tisoče mest in vasi najrazličnejših kultur, ki jih združuje eno morje že več kot deset tisočletij. Eno od teh mest, le eno od več tisoč mest in vasi ob obalah Sredozemlja, pa je prazno. Namesto, da bi v njem živeli ljudje, živijo v njem podgane, kuščarji in kače. Domovi ljudi in spomini, ki jih hranijo, se rušijo. To je vse, kar je ostalo od sanj več tisoč ljudi, od katerih so mnogi umrli v izgnanstvu. Vsaj v prid živim bi lahko vrnili mesto Famagusta prebivalcem. To bi morala biti osrednja zahteva poročila o Uniji za Sredozemlje, saj si prizadevamo za združevanje, ne za delitev Sredozemlja.

(Predsednik je prekinil govornika)

  Gerard Batten (EFD). ─ Gospod predsednik, samoiniciativna poročila so navadno zgolj prazno besedičenje, ko jih sprejmemo, pa so izraz politične volje Evropskega parlamenta.

To poročilo predlaga ustanovitev unije s 17 državami, ki niso članice EU, s parlamentarno skupščino in sekretariatom za financiranje resnično ambicioznih projektov. Financiranje teh programov bi zahtevalo milijarde evrov, ki bi jih seveda morali plačati državljani Evrope. Nikjer ni omenjeno, od kod naj bi prišel ta denar ─ da realnost ne bi motila fantazije.

To poročilo je prava bedarija! Preden ga preprosto izžvižgamo, pa si moramo priklicati v spomin, da ima po lizbonski pogodbi Evropska unija zakonsko pravico podpisovati pogodbe, kakršna je predvidena v tem primeru. Poročilo predlaga vzpostavitev unije z neevropskimi državami, ki bi jih lahko naša Unija kasneje preprosto vsrkala ─ za to gre v resnici v tem poročilu.

  Andreas Mölzer (NI). ─ (DE) Gospod predsednik, ob ustanovitvi Unije za Sredozemlje pred skoraj dvema letoma je bil naš cilj, kot se spomnimo, povezati unijo z barcelonskim procesom in vzpostaviti tesnejše odnose med sredozemskimi državami in EU. Ti procesi pa so očitno obstali zaradi spora med arabskimi državami in Izraelom. EU je sklenila pridružitveni sporazum z Izraelom in zagotovila finančno pomoč, vključno s 440 milijoni EUR pomoči za obnovo območja Gaze. Državljani EU se upravičeno sprašujejo, čemu njihov davkoplačevalski denar odteka v območje Gaze, če pa tam vse, kar se zgradi, z bombami takoj spet zravnajo z zemljo, in pozivajo, naj se iz tega že vendarle kaj naučimo. Morda pa dobiček iz te pomoči kuje Hamas.

V vseh letih doslej EU ni uspelo ravnati kot nepristranski posrednik v konfliktu na območju Gaze. Videti je, da bo tudi vrh Unije za Sredozemlje, načrtovan v začetku junija v Barceloni, spodletel zaradi konflikta med Izraelom in arabskimi državami. Še zlasti v času krize je po mojem mnenju pomembno skrbneje tehtati načrte, po potrebi pa katerega tudi odložiti na ugodnejši čas. V današnji krizi si ne bomo mogli privoščiti projektov, pri katerih gre zgolj za prestiž ali ki pomenijo samo vreče brez dna.

  Dominique Baudis (PPE). ─ (FR) Gospod predsednik, v okviru barcelonskega procesa Unija za Sredozemlje pomeni priložnost za krepitev naših odnosov z državami južnega in vzhodnega Sredozemlja. Kot poudarja odlično poročilo Vincenta Peillona, ne smemo spregledati možnosti, pa tudi ne zanemariti tveganj, povezanih s tem območjem.

Bodimo realisti in priznajmo, da sta bombardiranje Gaze in vztrajna kolonizacija palestinskih ozemelj spravila Unijo za Sredozemlje v precep. Politični vidik je blokiran. Ni gotovo niti to, ali bo do načrtovanega junijskega barcelonskega vrha sploh prišlo. Ne bi me presenetilo, če bi v naslednjih dneh ali urah izvedeli, da je odložen za nedoločen čas. Ne smemo pa se vdati; Evropska unija mora sprejeti nase večje odgovornosti pri iskanju politične rešitve. Ne smemo dopustiti, da bi Združene države igrale monopolno vlogo pri reševanju politične krize na tem območju, na našem dvorišču, naša vloga pa bi bila omejena zgolj na pomoč pri razvoju območja. Od razvoja in stabilnosti Sredozemlja sta odvisna naša varnost in rast, zato je Unija za Sredozemlje kljub vsemu še vedno najboljši instrument, kar jih imamo pri roki.

  Maria Eleni Koppa (S&D). ─ (EL) Gospod predsednik, rada bi začela s čestitko poročevalcu za zelo izčrpno poročilo. Unija za Sredozemlje lahko odločilno prispeva k oblikovanju uravnoteženih evro-sredozemskih odnosov in krepitvi zaupanja med državami tega območja. Sredozemlje bi moralo biti območje miru, stabilnosti in varnosti ter doslednega spoštovanja demokratičnih načel in človekovih pravic. Med sredozemskimi državami obstajajo socialne in gospodarske razlike. Naš izziv je v razmerah gospodarske krize še zahtevnejši. Naš izziv je z rastjo, sodelovanjem in trgovino doseči pravo zbližanje med Unijo in sredozemskimi državami. Tesno sodelovanje zahtevajo tudi področja energetske varnosti, boja proti podnebnim spremembam in pomorskega okolja.

Unija za Sredozemlje seveda ni pravo mesto za urejanje regionalnih konfliktov. S spodbujanjem duha sodelovanja in političnega dialoga ter s skupnim delovanjem s konkretnimi cilji pa bomo veliko prispevali k vzpostavitvi in krepitvi zaupanja, ki je nujno pri iskanju trajnih rešitev. Da bomo lahko vse to uresničili in da bo Unija za Sredozemlje uspešna, pa moramo poskrbeti za ustrezna finančna sredstva in tokrat tega vprašanja ne smemo odpraviti z levo roko.

  Bastiaan Belder (EFD). ─ (NL) Najlepša hvala, da ste me kljub poznemu prihodu vseeno uvrstili v razpravo. Zadržala me je nujna seja razširjenega predsedstva Odbora za zunanje zadeve. Hvala za razumevanje.

Gospod predsednik, poročilo gospoda Peillona v 5. točki upravičeno poudarja potrebo po pravični in trajni rešitvi arabsko-izraelskega spora. Poročevalec poziva Evropsko unijo in vse države članice Unije za Sredozemlje, naj tej zadevi posvetijo vso pozornost. Kot vodja izraelske delegacije močno podpiram ta mirovna prizadevanja, menim pa, da bodo lahko učinkovita šele, ko bosta izpolnjena dva pogoja, in sicer: a) predlagana rešitev z dvema državama mora povsem nedvoumno pomeniti koeksistenco judovske države, to je Izraela, in palestinske države, in b) države članice Evropske unije in države članice Unije za Sredozemlje morajo spodbujati vzdušje medsebojnega zaupanja strani v sporu na Bližnjem vzhodu. Pri tem ima osrednjo vlogo boj proti zlemu duhu protisemitizma v vseh oblikah (tudi v obliki protisionizma). Četudi bi v vaš sekretariat imenovali enako število Izraelcev in Palestincev, bi se še vedno morali skupaj boriti za vzpostavitev medsebojnega zaupanja. To je lakmusov preizkus.

  Francisco José Millán Mon (PPE). ─ (ES) Gospod predsednik, uvodna opomba: po mojem mnenju bi moral v današnji razpravi sodelovati predstavnik predsedstva Sveta ali pa predstavnik sedanjega francoskega sopredsedstva Unije za Sredozemlje; odsotnost teh udeležencev je vredna obžalovanja.

Gospe in gospodje, ena od prednostnih nalog Evropske unije je skrbeti, da bo njeno neposredno sosedstvo območje miru, blagostanja, svobode in varnosti. To bi moral biti osrednji cilj Unije za Sredozemlje, katere vrh se bo, upam, drugič sestal naslednji mesec.

Rad bi čestital gospodu Peillonu in se mu še posebej zahvalil za njegov odprt in izredno konstruktiven pristop.

Kljub zemljepisni bližini Evropske unije in južnih obal Sredozemlja nas ločujejo znatne gospodarske, politične, socialne, demografske in kulturne razlike. Nekatere od teh razlik izvirajo iz resnih pomanjkljivosti, ki pestijo naše sosede.

Za krepitev odnosov med obema obalama in za omilitev neravnovesij je nujno spodbujati živahen dialog in sodelovanje v okviru Unije za Sredozemlje ter uresničevati glavne projekte, ki si jih je ta unija zastavila, pa tudi delovati na področju dvostranskih odnosov prek pridružitvenih sporazumov. V ta namen pa so potrebne tudi reforme v naših sosedah. Vztrajanje pri sedanjem stanju ne pride v poštev.

Omenil bi rad še tri zadeve. Prvič, barcelonski sekretariat Unije za Sredozemlje mora nujno čim prej začeti polno delovati.

Drugič, a v tesni povezavi s prejšnjo točko, Unija za Sredozemlje ne sme postati talka konfliktov, kot je bližnjevzhodni. Unija za Sredozemlje lahko prispeva k rešitvi, ne sme pa postati orodje za reševanje, niti je taki spori ne smejo blokirati.

Tretjič in nazadnje, Unija za Sredozemlje mora posebno pozornost posvetiti četrtemu poglavju evro-sredozemskega sodelovanja: preseljevanju, varnosti, socialnem vključevanju in pravici.

  Predsednik. ─ Rad bi se samo opravičil v imenu Sveta. Predstavnik Sveta v današnji razpravi ne more sodelovati, ker imamo razpravo v četrtek dopoldne, razprava o tem poročilu pa je bila prvotno na programu v ponedeljek.

  Bernd Posselt (PPE). ─ (DE) Gospod predsednik, prosim, da v okviru trialoga uredite, da bo Svet redno pošiljal predstavnika na zasedanja v četrtek dopoldne. Pri nekaterih dosedanjih predsedstvih Sveta, ki jih iz skromnosti sicer ne bom našteval, je bil predstavnik Sveta prisoten celo v četrtek popoldne. Menim, da bi moral biti predstavnik Sveta prisoten na večini plenarnih delnih zasedanj.

  Predsednik. ─ Hvala, storil bom tako. Skušal sem vam samo prenesti pojasnilo Sveta. Storil bom tako. Najlepša hvala.

  Josefa Andrés Barea (S&D). ─ (ES) Gospod predsednik, komisar, rada bi se v imenu Odbora za mednarodno trgovino zahvalila gospe De Sarnez za njeno sodelovanje z nami.

Danes potrebujemo Unijo za Sredozemlje še bolj kot doslej, v podporo velikim projektom in razvoju institucij. Danes še bolj kot doslej potrebujemo odgovore na izzive krize, raziskav, podnebnih sprememb, oskrbe z vodo, novih energetskih modelov, trajnostnega razvoja. Zato moramo spodbujati in utrjevati trgovinske in gospodarske odnose na tem območju, s kratkoročnim iin srednjeročnimi ukrepi, območjem proste trgovine, odpravljanjem tarifnih preprek in odpiranjem trgov sever-jug in jug-jug.

Na barcelonskem vrhu bo špansko predsedstvo ponudilo nov sporazum, nove pogoje, novo sodelovanje, demokratizacijo, gospodarske in socialne rešitve. Barcelonski vrh nam lahko omogoči prevzeti vodilno vlogo v Sredozemlju.

  Mario Mauro (PPE). ─ (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, danes medsebojno bližino sredozemskih narodov zaznavamo še zlasti v obliki prevladujočega pojava priseljevanja, kot je že omenil tudi gospod Rinaldi.

Evropska unija bi morala ta pojav obravnavati prednostno, saj priseljevanje lahko in dejansko tudi povzroča probleme na človeški, socialni, kulturni in ekonomski ravni, ti problemi pa bi prav lahko ogrozili celo prihodnost obeh obal Sredozemlja. Bližino sredozemskih narodov pa zaznavamo tudi prek gospodarskega in socialna sodelovanja v Evropskem gospodarskem prostoru in sodelovanja med Evropsko unijo in sredozemskimi državami.

Naša ukoreninjena vsestranska prisotnost na tem območju nam mora omogočiti vodilno vlogo, da se pri Uniji za Sredozemlje ne bi ponovile pomanjkljivosti barcelonskega procesa. Koliko napak smo napravili, kolikokrat smo mislili, da napredujemo, pa smo v resnici nazadovali?

Zato moramo najprej in predvsem vzpostaviti socialni, kulturni in humanitarni dialog na podlagi medsebojnega razumevanja in spodbujanja pozitivnih vrednot, ki so temelj naše civilizacije, uspeh tega nujnega elementa odnosov pa je odvisen od uspeha sodelovanja, predvsem na gospodarskem področju.

Dejansko je širitev sporazumov in trgovine že doslej koristila in bo tudi v prihodnje koristila krepitvi uravnoteženih gospodarskih in socialnih odnosov med obema stranema. Poleg tega moramo v političnem smislu tudi v prihodnje nujno vztrajati pri dialogu o varnosti, da se bodo odnosi med udeleženimi državami lahko še okrepili.

  Predsednik. – Kolegi poslanci, držite se, prosim, dodeljenega časa. Zdaj je ura 10.57, ob 12.00 pa imamo glasovanje.

  Mario Pirillo (S&D). ─ (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vrh voditeljev držav ali vlad v Barceloni 7. in 8. junija bo vsekakor pomemben za začetek konkretnega delovanja Unije za Sredozemlje. Zato pomeni izredno priložnost za vzpostavitev trajnih podlag za pravo in tesno sodelovanje za mir in varnost.

Prav zato moramo to priložnost kar najbolj izkoristiti za oblikovanje strategije sodelovanja in za opredelitev projektov, ki bodo lahko območje oživili in spodbudili njegovo gospodarsko rast. Upam, da bo srečanje podprlo pobude, kot sta Sončna energija za mir in Desertec, pomembna instrumenta za oblikovanje povezanega regijskega energetskega trga.

Nazadnje pa mora Unija za Sredozemlje tudi spodbosti temeljne in tehnološke raziskave in inovacije in prek obstoječih raziskovalnih zmogljivosti okrepiti konkurenčnost lokalnih gospodarstev, ki so zaenkrat prešibka za spopad z izzivi globalnega trga. Prepriča sem, da lahko krepitev Unije za Sredozemlje okrepi tudi enotnost Evrope.

  Cristian Dan Preda (PPE). ─ (RO) Rad bi povedal, da je po skoraj dveh letih od vzpostavitve Unije za Sredozemlje čas za inventuro tega novega združevalnega projekta in pregled možnosti za njegov nadaljnji razvoj. Menim, da je s tega vidika poročilo, ki ga je sestavil gospod Peillon, koristno, in rad bi se pridružil kolegom poslancem pri čestitkah avtorju.

Glede bližajočega se vrha v Barceloni v juniju mislim, da moramo nujno ponovno potrditi zavzemanje Parlamenta za uspeh tega projekta, ki zadeva območje, kjer se srečujejo tri celine in je nedvoumno pomembno za Evropo v geostrateškem in kulturnem smislu. Rahlo me skrbi skeptičnost gospoda Baudisa v zvezi z možnostjo odloga vrha. Upam, da do tega ne bo prišlo in da bomo izkoristili vsa možna institucionalna sredstva, da se bo vrh sestal. To ne bo zgolj priložnost za razmislek, pač pa tudi institucionalni dosežek, saj mora Unija za Sredozemlje premagati politične prepreke in institucionalne težave, ki ovirajo izvedbo šestih strateških projektov, ki pomenijo samo jedro te institucije.

Trajnost in verodostojnost Unije za Sredozemlje sta odvisni od njene sposobnosti za konkretno delovanje. V ta namen so potrebna ne le ustrezna finančna sredstva za izvajanje projektov in delo sekretariata, pač pa po mojem mnenju tudi več vključevanja civilne družbe, državnih in parlamentarnih dejavnikov, pa tudi Evrosredozemske parlamentarne skupščine, ki bo Uniji za Sredozemlje zagotovilo demokratično verodostojnost.

  Roberta Angelilli (PPE). ─ (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ena od političnih prednostnih nalog Evropskega parlamenta mora biti tudi poskrbeti, da bo bližnji barcelonski vrh v celoti uspel, po zastoju, ki traja že dve leti, od pariškega vrha leta 2008. Ciljev je precej, kot smo danes že slišali, od ureditve nezakonitega priseljevanja do boja proti kršenju človekovih pravic, pomemben pa je tudi ekonomski vidik: Sredozemlje nudi ogromne priložnosti, prva od njih so obnovljivi viri energije.

Zato moramo polno podpreti sredozemski načrt za sončno energijo in panožne pobude, kot je Desertec, v okviru katerih bodo podjetja in univerze izvajale konkretne projekte sodelovanja. Vsekakor mora mirovni proces, ki je na prvem mestu, spremljati tudi proces gospodarskega razvoja, ki lahko edini zagotovi potrebno socialno kohezijo za odpravo konfliktov.

PREDSEDSTVO: GOSPOD VIDAL-QUADRAS
podpredsednik

  Olga Sehnalová (S&D). ─ (CS) Unija za Sredozemlje je vsekakor tudi pogumen medkulturni projekt, katerega uspeh je odvisen med drugim tudi od pripravljenosti preseči razlike med različnimi kulturnimi in družbenimi tradicijami. Kulturna raznolikost nas lahko medsebojno obogati, če pobude sprejemamo odprto, kot priložnosti, ne pa kot grožnje. Eno od takih priložnosti pomenijo pogledi družbe na enakost med spoloma. To področje je v obravnavani regiji nekoliko občutljivo. Unija za Sredozemlje mora zato temu področju posvetiti ustrezno pozornost, ne le zaradi zavez, sprejetih na ministrski konferenci v Marakešu novembra 2009, glede spoštovanja duha in črke načel enakosti med spoloma in krepitve vloge žensk v družbi, tudi njihovega vključevanja v javno življenje, ter boja proti nasilju nad ženskami. To je eno od ključnih področjih, ki lahko sprosti in aktivira ogromne človeške potenciale v celotni regiji in ji s tem lahko samo koristi. Dvojna merila in odpor proti spremembam, ki se pogosto skrivajo za izgovori na navade in tradicijo, niso sprejemljivi in moramo jih zavrniti kot oviro razvoju Sredozemlja.

  Lara Comi (PPE). ─ (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prepričana sem, da bi morala Evropska unija bolj zavzeto podpreti Unijo za Sredozemlje, politično, pa tudi finančno. V Barceloni bo 7. junija vrh 43 voditeljev držav ali vlad članic Unije za Sredozemlje, kot člani Evropskega parlamenta pa upamo, da bo to srečanje uspešno z vidika vzpostavitve institucij Unije za Sredozemlje in izvajanja projektov. Kot poročevalka v senci v imenu Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) pri pripravi mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko sem opozorila na vidike, ki se mi zdijo pomembni, kot so vzpostavitev sredozemskega območja proste trgovine, sodelovanje na področjih raziskav in izobraževanja, širitev širokopasovne in informacijske tehnologije, pa tudi odpiranje priložnosti malim in srednjim podjetjem. Še zlasti zadnje, MSP in razvoj podjetij, že spada med naše strateške naloge. Glavnim projektom moramo zagotoviti zadostno podporo evropskih in mednarodnih finančnih institucij, zato bi morali novi projekti vključevati čim več evropskih partnerjev.

  Charles Tannock (ECR). ─ Gospod predsednik, predlog predsednika Sarkozyja o ustanovitvi Unije za Sredozemlje je pomenil vrhunec francoskega predsedovanja EU. Videti je, da je blesk tega projekta do danes nekoliko obledel. To morda niti ni slabo, saj EU že sama razvija čvrsto in uspešno južno razsežnost v okviru svoje sosedske politike. To je nasledek skoraj dveh desetletij razvoja barcelonskega procesa in delovanja njegovega političnega aparata.

Evropski davkoplačevalci upravičeno s precejšnjim odporom spremljajo podvajanje dela in razmetavanje denarja, vsi ti med seboj tekmujoči procesi pa povzročajo določeno zmedo: Kakršno koli že usodo bo namenil Uniji za Sredozemlje vrh 8. junija, pa ne smemo pustiti, da bi potisnila vzhodno razsežnost evropske sosedske politike v ozadje. Žal nismo poskrbeli, da bi se predvidena skupščina Euronest razvila enako kot skupščina Euromed, ki že nekaj časa deluje. Glavni razlog so problemi v zvezi s sodelovanjem Belorusije.

Za konec, naša skupina ECR v celoti podpira gospoda Albertinija, predsednika Odbora za zunanje zadeve, pri njegovi zavrnitvi vodenja delegacije na obisku Bližnjega vzhoda. Glede tega je bilo nekaj nesoglasij in razprave na razširjenem predsedstvu danes zjutraj. Kakršnemu koli pozivu skupine socialistov k nezaupnici predsedniku Odbora za zunanje zadeve bomo nasprotovali.

  Franz Obermayr (NI). ─ (DE) Gospod predsednik, Sredozemlje je bilo zibelka evropske kulture in je ostalo njeno gonilo skozi tisočletja, zato moram pozdraviti ta skupni pristop.

Sredozemlje pa je tudi pot za skoraj neomejene tokove priseljevanja v EU. Po našem mnenju ta najpomembnejši problem v zvezi s Sredozemljem, z drugimi besedami, nezakonito priseljevanje, spada med šest glavnih projektov, zato ga je treba nujno vključiti mednje. Samo skupni pristop sredozemskih držav, vključno z državami severne Afrike, lahko zajezi poplavo nezakonitega priseljevanja. Edini možni način za zaustavitev množic beguncev je na njihovem izvoru. Poleg boja proti organiziranemu tihotapljenju ljudi se mora EU tudi vedno bolj usmeriti na boj proti revščini, osveščanju in obveščanju v državah, iz katerih tokovi priseljevanja izvirajo. Ljudem, ki želijo priti v Evropo, je treba jasno povedati, da evropske ulice niso tlakovane z zlatom, da Evropa ne more zagotoviti dela, blagostanja in azila vsem in da se številna mučna potovanja končajo v priporu in z izgonom.

  Raffaele Baldassarre (PPE). ─ (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, kljub ustanovitvi Unije za Sredozemlje in vrhu voditeljev držav ali vlad še vedno pogrešamo jasno opredelitev sredozemske politike EU in dolgoročno vizijo razvoja in stabilizacije te regije.

Ob tem pa Sredozemlje nudi neverjetne možnosti: danes gre tretjina svetovnega pomorskega prometa skozi Sredozemsko morje, skozi Sueški prekop iz Kitajske, Azije, evropskih držav, Indije. Obalne države na Bližnjem vzhodu in v Afriki so najbolj razvite med državami v razvoju in so za nas življenjskega pomena na vrsti pomembnih področij, vključno s področjem migracijskih tokov.

Zato moramo bolje opredeliti operativno strukturo institucij Unije za Sredozemlje, zagotoviti sekretariatu finančna sredstva in predpisati merila za članstvo in izvajanje projektov. Ključna področja obsegajo kmetijstvo, prevoz, pomorske avtoceste, nadnacionalne koridorje, obnovljive vire energije in načrt za sončno energijo. Po besedah Paula Moranda, francoskega diplomata in pisatelja, je Sredozemlje predvsem civilizacija, ki nas ščiti pred puščavo. Potrdimo te njegove besede!

  Diane Dodds (NI). ─ Gospod predsednik, naj pustim ob strani vprašanje, ki bi bilo danes najbolj na mestu, in sicer: kako neki naj evropski davkoplačevalci pokrivajo stroške za ves aparat in za sekretariat, o katerem poslušamo predloge in govorimo v tej dvorani to dopoldne? Rada bi povedala, da ne dvomim, da je stabilnost Sredozemlja v prid celotni Evropski uniji.

Pomoč Evropske unije pa državam, ki želijo uživati rezultate dela institucij in nove poslovne priložnosti, nalaga tudi odgovornosti. Naj bežno omenim samo en vidik, namreč letošnjo zavrnitev več tisoč ton semenskega krompirja iz Severne Irske s strani maroških oblasti; to trgovanje poteka že dvajset let, krompir je bil pregledan po običajnih pravilih in je bil odpremljen iz moje domovine, nato pa so ga maroške oblasti zavrnile zaradi spremembe režima pri njih.

Vem ─ in cenim ─ da zadevo preučuje komisar De Gucht, rada pa bi poudarila, da se morajo odgovorno obnašati tudi tisti, ki se nadejajo koristi.

  Štefan Füle, član Komisije. ─ Gospod predsednik, razprava je bila resnično koristna in navdihujoča. Soglašam s tistimi, ki trdijo, da smo zapravili veliko časa, zlasti z vzpostavljanjem sekretariata. K tej zadevi se bom čez nekaj trenutkov še povrnil.

Še vedno je pred nami nekaj zelo pomembnih vprašanj: kako poskrbeti, da Unija za Sredozemlje ne bo talka dogajanj v zvezi z bližnjevzhodnim procesom, kako zagotoviti, da se bo vrh res sestal in vlil zadevam zagon, o katerem ste govorili, in kako rešiti vprašanja uglasitve medvladnega pristopa in pristopa Skupnosti v zvezi z Unijo za Mediteran. Imam pet zelo kratkih pripomb.

Prvič, rad bi izrazil svoje priznanje španskemu predsedstvu. V zadnjih mesecih smo skupaj s španskim predsedstvom zelo trdo delali. 4. marca smo vzpostavili sekretariat in špansko predsedstvo si zelo prizadeva, da bi do vrha v Barceloni prišlo.

Moja druga pripomba je, da ni pomembno samo to, da sekretariat začne z delom, pač pa je pomembno tudi, da ima zagotovljena finančna sredstva. Zaenkrat ga financira samo Komisija. Strokovnjak, ki ga bomo poslali, bo poskrbel za združljivost projekta s politiko EU. Sekretariat bi moral biti majhen ─ s približno 40 zaposlenimi ─ in delovati bi moral kot instrument, ki nam bo omogočal izvajati vedno več projektov v prid članicam Unije za Sredozemlje.

S tem v zvezi je treba tudi povedati, da poteka vrsta resornih srečanj, ki se bodo gotovo izkazala za koristna. Naslednji teden imajo v Marseillu srečanje finančni ministri, naslednji mesec pa v Kairu kmetijski ministri.

Unija za Sredozemlje je sicer zelo pomembna sestavina sosedske politike, glavnina našega sodelovanja s temi državami pa teče prek dvostranskih odnosov, pri katerih si številne južne partnerice želijo prednostnega statusa. Prednostni status pa po mojem pomeni tudi prednostne zaveze naših sogovornic, tudi glede človekovih pravic in mobilnosti, ki so tudi zelo pomembne zadeve. Soglašam s spoštovanimi poslanci, ki so nas pozivali k zagotovitvi močnejših sinergij med dvostranskim in večstranskim pristopom.

Moja zadnja pripomba je, da smo odločeni sodelovati z Evropskim parlamentom. Ena od bližnjih priložnosti za to bo razprava o sosedskem svežnju, v kateri bomo ocenjevali tako dvostranski kot večstranski vidik naše sosedske politike.

  Vincent Peillon, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, komisar, imam tri kratke pripombe.

Prvič, nismo obravnavali nespoštljivo nikogar, še najmanj pa ljudi, ki bi lahko bili žrtve, smo pa menili, da sočutje, moralno ogorčenje in žalitve niso dovolj za oblikovanje politike.

Drugič, nikakor nismo spregledali konfliktov na Cipru in v Sahari, seveda pa tudi ne konflikta na palestinskih ozemljih. Bodimo pa resni: ali naj ob skupni zunanji in varnostni politiki ali ob vseh dosedanjih pogajanjih naložimo nalogo reševanja teh vprašanj Uniji za Sredozemlje? Ne moreš nekomu naprtiti vseh nalog, ki se jih spomniš, zmeda v glavi pa ni pravi recept za učinkovitost.

Tretjič, tudi osebno obžalujem, da med nami ni predstavnika Sveta. Ni dober znak, če ugotoviš, da nas tako pomanjkanje politične volje lahko napelje na misel ─ Dominique Baudis ima prav ─ da barcelonski vrh visi na nitki. Kakorkoli že, Parlament bo opravil svoje obveznosti. Ljudje, ki so zasnovali Evropo, so ravnali dolgoročno in z izostrenim občutkom ─ po bratomornih vojnah, ki so nas dolgo časa delile ─ za pomen konkretne politike. To je duh, ki smo ga želeli izraziti v poročilu v zvezi s Sredozemljem.

Ob tem, ko Evropa preživlja hudo krizo, moramo biti sposobni opredeliti strategijo rasti, kot sem omenil že prej. Poskrbeti pa moramo tudi, da se ne bomo zaprli vase. Ko se zapreš vase, ko prekineš vsako izmenjavo z zunanjim svetom, začneš odmirati. Zato menim, da je naš kolektivni izdelek pomemben in upam, da ga bodo voditelji držav ali vlad ─ ki v zadnjem času ne ravnajo ravno v skladu s svojo odgovornostjo pred zgodovino ─ prebrali in upoštevali.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. ─ (RO) Unija za Sredozemlje in vzhodno partnerstvo sta dve pobudi sodelovanja, s katerimi želimo utrditi sosedsko politiko Evropske unije. Prepričan sem, da mora Evropski parlament budno spremljati dogajanja v zvezi s tema pobudama, zlasti v sedanjem prelomnem času preoblikovanja globalnih geopolitičnih in gospodarskih razmerij. Ta pobuda bo omogočila oblikovanje medsebojnega zaupanja, ki bo potrebno za uresničevanje skupnih ciljev na gospodarskem, kulturnem, izobraževalnem in varnostnem področju.

Rad bi poudaril, da bosta resnični napredek k tesnemu regijskemu sodelovanju omogočila le izvedba velikih projektov in dialog na vseh ravneh. Poleg šestih naštetih velikih naložbenih projektov je po mojem mnenju treba sprožiti tudi nove projekte na področjih hrane, kmetijstva in kulture.

  Erminia Mazzoni (PPE), v pisni obliki. ─ (IT) Barcelonski proces je zastal iz političnih razlogov, predvsem zaradi regionalnih konfliktov v Sredozemlju, tehnično pa še teče, kot kažejo veliki projekti povezovanja, ki jih s finančnimi sredstvi podpira Unija, in postopek opredeljevanja institucionalne strukture sekretariata. Od svoje ustanovitve v Neaplju leta 2003 sta nalogi evro-sredozemske parlamentarne skupščine usklajevanje in demokratični nadzor nad izvajanjem teh projektov, ki so povezani z vrsto pomembnih izzivov v regiji: čiščenjem morja, prevozom, obnovljivimi viri energije, izobraževanjem, malimi in srednjimi podjetji ter civilno zaščito. Doslej pa je manjkalo politične energije, potrebne za pravi zagon evro-sredozemske strategije. Resolucija o Uniji za Sredozemlje je pomembno politično dejanje, ki po več kot dveh desetletjih precejšnjih vložkov energije v širjenje proti vzhodu opozarja Svet, Komisijo in države članice, da morajo spremeniti svoje geopolitične poglede in postaviti krepitev odnosov z državami Sredozemlja v osrčje svoje zunanje politike, za začetek pa sprejeti skupna stališča o bližnjevzhodnem konfliktu.

  Tokia Saïfi (PPE), v pisni obliki. ─ (FR) Poročilo o Uniji za Sredozemlje je znak zanimanja in zavzetosti Evropskega parlamenta za dialog med obema obalama Sredozemskega morja. Vzpostavitev sedeža sekretariata Unije za Sredozemlje v Barceloni in imenovanje prvega generalnega sekretarja sta pomembna koraka k opredeljevanju projektov, ki naj se izvedejo pod okriljem Unije. Unija za Sredozemlje pa se sooča z določenimi političnimi napetostmi. Njen razvoj še vedno ovira izraelsko-palestinski spor: prekinitev procesa po dogodkih v Gazi, bojkot prejšnjega vrha v Istanbulu ─ primerov je precej. V teh težavnih okoliščinah resnično upamo, da bo drugi vrh, načrtovan 7. junija v Barceloni, vlil nov zagon in novo dinamiko procesu in njegovemu poslanstvu. Nedvomno bodo trdovratni konflikti v regiji poslanstvo ovirali, če ne bodo razrešeni, pozivamo pa voditelje držav oziroma vlad držav članic Unije za Sredozemlje, naj ravnajo v skladu s svojimi političnimi in zgodovinskimi odgovornostmi. Srečanje v Barceloni bo glasnik naše zavezanosti Sredozemlju.

  Richard Seeber (PPE), v pisni obliki. ─ (DE) Unija za Sredozemlje, ustanovljena pred skoraj dvema letoma na podlagi barcelonskega procesa in pod vodstvom Francije, se še vedno sooča z vrsto izzivov. Politični dialog med EU in njenimi južnimi sosedami ni omejen zgolj na preseljevanje in gospodarske sporazume. Zajema tudi druga področja, kot so obvladovanje nesreč, energija in okolje.

Sredozemlje trpi hudo pomanjkanje vode in sušo. Leta 2007 je tretjina Evropejcev živela na območjih, kjer vode primanjkuje. Ta težava je še bolj pereča v državah Magreba, ki nimajo potrebnih tehničnih in finančnih možnosti za učinkovitejšo rabo vode. Ob nenadnih hudih nalivih pa lahko zaradi pomanjkljive infrastrukture na tem območju še več škode povzročijo poplave.

Voda je nujna za življenje, zato moramo razširiti naše finančno in gospodarsko sodelovanje. Projekte za izboljšanje varstva okolja lahko izvedemo le ob tesnejšem sodelovanju med državami Sredozemlja.