Dobesedni zapisi razprav

Torek, 15. junij 2010 - Strasbourg

6. Kakovost statističnih podatkov v Uniji in okrepljene revizijske pristojnosti Komisije (Eurostat) (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o vprašanju za ustni odgovor Komisiji, ki sta ga postavila gospod Karas in gospa Bowles v imenu Odbora za monetarne in ekonomske zadeve o kakovosti statističnih podatkov v Uniji in okrepljenih revizijskih pristojnostih Komisije (Eurostat) (O-0080/2010 – B7-0314/2010).

  Othmar Karas, avtor. – (DE) Gospod predsednik, komisar Rehn, gospe in gospodje, današnja razprava je pomemben političen signal, ki ga želi Evropski parlament poslati v teh časih. Vložitev tega vprašanja za ustni odgovor sredi postopka preoblikovanja Eurostata in priprave izjave Evropskega parlamenta za Komisijo je prav tako znak naše odločnosti.

S predložitvijo ločene resolucije dokazujemo, da Evropski parlament potrebuje in želi, da Eurostat deluje neodvisno in celovito. To je prvi neposredni odziv zakonodajnega telesa na izkušnje v Grčiji in s to državo. Obenem ne smemo pozabiti, da je leta 2005 Svet zavrnil načrt v petih točkah, ki ga je pripravil komisar Almunia, in s tem preprečil Komisiji, da bi imela potrebne instrumente. Zdaj poskušamo nadoknaditi tisto, kar bi lahko in morali storiti že davno. Posledično bi rad opomnil tako Komisijo kot Svet na to, da obstaja politična volja za razvoj vseh instrumentov, ki so potrebni, da se zagotovi podpora evra ne le s stebrom monetarne unije, temveč tudi s stebrom ekonomske unije. Svet pozivam, naj ne blokira, prelaga in preprečuje, temveč raje Komisiji da to priložnost.

Radi bi vedeli tudi, ali se kakor koli preiskuje, v čem so Eurostat in/ali države članice delovali nepravilno v zadnjih letih, saj imamo samo eno jasno analizo, s pomočjo katere lahko ugotovimo, kateri popravki in dodatki so potrebni.

Kaj želi Evropski parlament? Želimo neodvisnost, želimo primerljivost – in s tem minimalne standarde za zbiranje statističnih podatkov, minimalne standarde za institucionalno strukturo organov in sodelovanje z ECB. Želimo, da je vse ukrepe mogoče preveriti, zato mora biti mogoče, da Eurostat izvede nenapovedana preverjanja kadar koli. Želimo, da se njegova pooblastila povečajo, ker želimo vpogled v vse podatke – tudi na regionalni in občinski ravni ter glede socialnega varstva. Želimo tekoče sodelovanje, želimo okrepiti funkcijo usklajevanja in želimo, da nam Komisija, preden zaključimo naše poročilo, pove, ali vse, kar je bilo dogovorjeno s Svetom do zdaj, zadostuje. Mislimo, da ni tako. Govorimo o minimalni izjavi, o tem, da bi nadoknadili, kar ni bilo narejeno, o naslednjem koraku v smeri večje neodvisnosti in bolj celovitih pooblastil.

  Sharon Bowles, avtorica. – Gospod predsednik, Odbor za ekonomske in monetarne zadeve je dosleden in enoten v svojem mnenju, da je treba Eurostat okrepiti, in že dolgo si prizadevamo za večjo kakovost statističnih podatkov.

Poznamo zgodovino, ki jo je že omenil gospod Karas. Leta 2005 je Svet osramotil sebe in zasejal seme obstoječih težav z javnim dolgom, ko je oslabel pakt za stabilnost in rast ter obenem odrekel revizijske pristojnosti Eurostatu. Ob taki zgodovini je potreben čas, da se ponovno pridobi zaupanje, in pomanjkanje zaupanja je v nedavnih težavah pripomoglo k temu, da so morale države članice dati na mizo veliko denarja. Besede in politični komentarji Sveta Ecofin niso bili dovolj.

Kmalu bomo imeli vsaj revizijsko pristojnost za Eurostat, kar je še toliko pomembneje zdaj, saj je to ključ za uveljavitev drugih načrtov o gospodarskem nadzoru. Orodje za obvladovanje rezultata je mnogo boljše kot zgolj oklepanje obljub.

Želimo, da se izboljša kakovost podatkov, da so pravočasni, in želimo vpogled v predhodne vložke na nacionalne račune, zato sprašujemo: ali so nova pooblastila, dodeljena Eurostatu, zadostna? Celo zdaj je Svet Ecofin dodal nekatere pogoje glede novih revizijskih pristojnosti, ki so dejansko manj omejujoče, kot smo se mnogi bali, toda ali je spodkopal možnost za res zgodnjo preiskavo in poseganje?

Poročilo Evropskega parlamenta podpira brezpogojno pravico Eurostata do tako imenovanih metodoloških obiskov. Seveda je treba sredstva usmeriti tja, kjer so potrebna, toda preiskava mora potekati, ko obstaja sum, ne po dogodku.

Za konec, kdaj bomo vedeli, da se podobno dejansko primerja s podobnim? Kakšen napredek je bil dosežen, da se zagotovi standardizacija računovodskih postopkov ter dovolj pregleden zajem zunajbilančne dejavnosti in vseh drugih inovativnih praks?

  Olli Rehn , član Komisije. – Gospod predsednik, dovolite, da se najprej zahvalim gospodu Karasu, gospe Bowles in drugim, ker so izpostavili ta zelo pomembna vprašanja o kakovosti statističnih podatkov in Eurostatu. Dovolite mi, da pozdravim tudi podporo, ki ste jo v svojem osnutku mnenja izrazili predlogu Komisije o spremembi Uredbe o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Naj izpostavim, da je to prvi zakonodajni predlog druge Komisije gospoda Barrosa iz februarja. Vesel sem, da bo kmalu sprejet, kar mislim, da bo, in zatem ga bomo imeli v arzenalu. Potrebovali smo ga že zdavnaj, kot je dejala gospa Bowles.

Prvotni predlog v ta namen je bil podan leta 2005, vendar so ga takrat države članice zavrnile. Časi so se spremenili in zdaj ima veliko podporo v Svetu.

Kar zadeva ta predlog, splošni pristop, dogovorjen na Svetu Ecofin 8. junija prejšnji teden, potrjuje, da je pomembno zagotoviti visokokakovostne statistične podatke o javnem dolgu in primanjkljaju, ter priznava vlogo Komisije in Eurostata pri tem.

Uredba, ki se dokončno oblikuje, ohranja glavni cilj predloga, ki ga je predložila Komisija, namreč okrepljeno revizijsko pristojnost Eurostata, ko se ugotovi znatno tveganje ali težava glede kakovosti podatkov. Komisija lahko torej sprejme kompromisno besedilo.

Komisija namerava narediti še nekaj nadaljnjih korakov, kar zadeva okrepitev kakovosti evropske statistike v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Takoj bodo okrepljeni kadri, ki se ukvarjajo s tem delom, večinoma s prerazporejanjem znotraj Eurostata. Obiski v države članice v okviru tako imenovanih obiskov za dialog o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem bodo pogostejši.

Komisija bo zagotovila, da bo več informacij o izvirnih podatkih za pripravo statistike vključenih v popise postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki jih predvideva uredba. Če se bo pojavil izjemen primer, kjer bodo jasno ugotovljena znatna tveganja ali težave glede kakovosti podatkov, bo Eurostat uporabil vse ustrezne pristojnosti, ki jih ima po novih pravilih, vključno, seveda, z revizijskimi.

Preden zaključim, dovolite, da povem nekaj besed o Grčiji v zvezi z nekaterimi aktualnimi vprašanji. To priložnost bi rad izkoristil, kar vam bo morda vzelo kakšno minuto več. Dobro je znano, da je Komisija poglobljeno preučila grške statistične podatke za več let. Spremenjena uredba naj bi v prihodnosti bolje ublažila tveganje prevare ali prirejanja statističnih podatkov in vse druge vrste nepravilnosti.

Včeraj je prišlo do sprememb v zvezi z Grčijo. Gotovo veste, da se je agencija Moody’s včeraj odločila, da zniža bonitetno oceno grških obveznic. O tem sem razpravljal tudi s kolegom Michelom Barnierom in predsednikom Komisije. Moram reči, da je agencija Moody’s sprejela odločitev ob presenetljivem in izjemno neugodnem času, namreč po sporazumu o programu makroekonomske prilagoditve med Grčijo in Komisijo, ECB in MDS.

Ukrepi grške vlade ponazarjajo njeno zavezo k izvajanju strategije za reformo statističnega sistema, stabilizacijo javnih financ in obnovitev dolgotrajne trajnostne gospodarske rasti. Odločitev agencije Moody's se zdi neskladna z razvojem trgovanja z grškimi državnimi obveznicami in razponi instrumentov zamenjav valutnega tveganja, ki so se bistveno zmanjšali od sporazuma o programu. Tako se ponovno pojavlja vprašanje, povezano z vlogo bonitetnih agencij v finančnem sistemu in skrbno ureditvijo.

To in druga vprašanja bo Komisija upoštevala, ko bo razmišljala o prihodnosti bonitetnih agencij. V prihodnjih mesecih bo Komisija preučila predvsem raven konkurence v tem sektorju – ki je trenutno zelo koncentrirana – kot tudi preglednost metodologije in navzkrižje interesov, saj sistem še vedno temelji na modelu plačnik-izdajatelj.

Na koncu naj povem še, da je nadvse pomembno, da imamo točne in zanesljive statistične podatke o nacionalnih računih. To je eden od temeljev pravilno in učinkovito delujoče ekonomske in monetarne unije, kot je poudaril na primer gospod Karas. Ta sprememba o pristojnostih Eurostata je zato nepogrešljiva za krepitev gospodarskega upravljanja v Evropi, ki je dejansko nujen cilj.

  Edward Scicluna, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, vesel sem, da je Komisija predložila zakonodajne predloge v podporo Eurostatu, ki jih trenutno podrobno preučuje odbor ECON.

Kakovost statističnega upravljanja je v središču krize v evroobmočju. Niti najmanj ne dvomim, da bi moral imeti Eurostat večje pristojnosti, zlasti za inšpekcijski nadzor na kraju samem v državah članicah. Toda takšne inšpekcije ne bi smele potekati samo v sodelovanju z uradniki iz finančnega ministrstva države članice ali nacionalnimi statističnimi organi ali celo državnimi korporacijami: v njih bi morali sodelovati, če je to potrebno za delo, akademski ekonomisti, sindikati, nevladne organizacije itd. To je nekaj, kar bonitetne agencije in celo delegacije MDS same po sebi počnejo.

Drugič, imeti moramo skupen sistem računovodstva – ki bi ga uporabljale vse države članice na podlagi standardizirane in mednarodno sprejete metode računovodenja in ki bi ga sprejele države članice, Komisija in Parlament. To ne sme veljati samo za finančna poročila, ki se predložijo Komisiji, temveč ga je treba uporabljati tudi v javnih sektorjih držav članic.

Več kot desetletje po nastanku evroobmočja in uvedbi evra smo ugotovili osnovne napake sistema, ki povzročajo škodo. Ironično je, da smo te napake zanemarili zaradi lažnega občutka varnosti, ki ga je ustvaril uspešni evro. Zagotoviti moramo, da bodo v prihodnosti trgi zaupali gospodarskim napovedim in statističnim podatkom vlad. Te napake moramo popraviti, in to hitro.

Zato pozivam Komisijo, naj še naprej tesno sodeluje s Parlamentom in Svetom, da se te težave nujno rešijo.

  Sylvie Goulard, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, komisar, obstoječe krize v evroobmočju ni mogoče pripisati pomanjkljivostim skupnega statističnega sistema. Kljub temu so imele te pomanjkljivosti resne posledice. Prišlo je do gospodarskih posledic, o katerih smo veliko slišali, pa tudi do posledic, kar zadeva verodostojnost Evropske unije. Tu načenjamo pogovor o po mojem mnenju eni od najpomembnejših težav, povezanih s tem, kako deluje Unija danes. Vlade dajejo obljube svojim državljanom, in to upravičeno; pravijo, da se bodo vzajemne zaveze strogo spremljale, merila se bodo preučila do zadnje decimalne vejice – v izvorni nemščini temu rečejo drei komma null –, toda prav te vlade so leto za letom Eurostatu odrekale sredstva, ki jih potrebuje za svoje delo. Vse to gre na škodo javne blaginje, saj kar oslabi Komisijo, oslabi vse nas.

Zato povsem podpiramo to resolucijo, ki poziva, da se Komisiji, Eurostatu, dodeli pristojnosti za preiskovanje in da se okrepijo skupni standardi. Če si ne bomo prizadevali zagotoviti strogosti pri uporabi in zbiranju podatkov, obljube o strogosti ne bodo izpolnjene. Evropejci bodo vse bolj zmedeni in Evropska unija bo izgubila ugled.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, razprava o večjih pristojnostih Eurostata težave pravzaprav ne zadeva. Nikoli več se ne smemo znajti v situaciji, ko država članica prireja proračunske podatke ter leta in leta živi preko svojih zmožnosti na račun drugih; če obstaja razlog, da se v podatke podvomi, jih je treba preveriti. Vendar EU ne sme uporabiti Grčije in obstoječe krize evra kot izgovor, da državam članicam povsem odvzame pooblastila za proračunsko suverenost. Težavo je treba namesto tega izkoreniniti.

Socialno-ekonomske strukture držav članic se v nekaterih primerih zelo razlikujejo. Celo Eurostat, ki žonglira s podatki za EU, se mora tega zavedati. Biti brezposeln v Londonu ni enako kot biti brezposeln v Parizu, ker veljajo različna merila. Razlike v socialno-ekonomski realnosti med državami s tradicionalno trdo in tistimi z mehko valuto so še bolj vidne.

Eurostat ne sme vzdrževati tega mita primerljivosti za vsako ceno; primerljivost med državami evroobmočja je treba temeljito pretehtati.

  Anni Podimata (S&D). – (EL) Gospod predsednik, komisar, dovolite mi, da najprej povem, da sem nadvse zadovoljna z vašo opazko, ki ste jo izrazili o včerajšnji nenadni in nepotrebni odločitvi bonitetne agencije Moody’s, da zniža bonitetno oceno Grčije, odločitve, ki ste jo imenovali zgrešeno in napačno ter s tem potrdili pravilnost naše odločitve o nadaljnjem radikalnem pregledu okvira delovanja teh podjetij na evropskem ozemlju in temeljiti preučitvi možnosti ustanovitve javne evropske bonitetne agencije.

Kar zadeva današnjo razpravo in predlog o reviziji uredbe o kakovosti statističnih podatkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, vsi vemo, da to sledi tako imenovani „grški aferi“ v smislu varljivih statističnih podatkov.

Kot grška poslanka Evropskega parlamenta seveda nisem vesela, da se Grčija v tej razpravi navaja kot primer, ki se ga je treba izogibati. Vendar želim opozoriti Parlament – kot ste ga vi, komisar –, da je bila Grčija, obstoječa grška vlada, prva, ki je prepoznala težavo in takoj sprejela radikalne odločitve, da bi jo odpravila, sprva tako, da je preoblikovala nacionalni statistični urad v povsem neodvisen organ, ki ga nadzira parlament, in zatem z ukrepi za vzpostavitev preiskovalnega odbora za preiskovanje in ugotavljanje krivde tistih, ki so bili vključeni v ta nesprejemljiv postopek.

Kljub vsemu moramo priznati, da je ta razprava na evropski ravni zapoznela, saj so bili od leta 2005 na voljo zadostni statistični podatki, ki bi nas morali spodbuditi k ukrepanju.

  Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Razpravo bi rad usmeril v malo bolj praktično smer, kajti prejšnji teden je Komisar razglasil, da bo Eurostat opravil posebno revizijo statističnih podatkov, ki jih je Komisija prejela od Bolgarije.

Žal pa iz izjave gospoda Rehna ni bilo jasno, zakaj je takšna revizija potrebna. Zato bi rad to priložnost izkoristil, da mu zastavim vprašanje.

Po katerih merilih je bila izbrana najbolj stabilna država članica na Balkanu, ko pa imajo vse druge države članice na Balkanu velike težave? Na podlagi katerih meril je bilo določeno, da je treba revizijo opraviti ravno v Bolgariji? Ali ni tudi to nek znak zapoznelosti na vaši strani, ki izhaja iz prejšnjega področja, za katerega ste bili zadolženi, širitve?

Ravnokar ste tudi rekli, da je izjemno obžalovanja vredno, da je agencija Moody's znižala kreditno boniteto Grčije. Toda ali se zavedate, da s tem, ko dajete take izjave v javnosti, lahko povzročite, da se zniža tudi kreditna boniteta Bolgarije? Ne morete se potem jeziti na agencijo Moody's. V tem primeru boste lahko jezni samo nase.

  Olle Ludvigsson (S&D). – (SV) Gospod predsednik, za dosego gospodarske stabilnosti v EU je treba uvesti preproste ukrepe. Eden od najpreprostejših, vendar pomembnih ukrepov je večja kakovost gospodarske statistike. Na tem področju je čisto mogoče doseči pomembna izboljšanja razmeroma hitro. Zato pozdravljam pozitivne signale, ki jih dajeta tako Komisija kot Svet. Upam, da bo mogoče hitro doseči dogovor o učinkovitih svežnjih ukrepov, ki bodo izboljšali kakovost statističnih podatkov.

Mislim, da moramo okrepiti vlogo in pristojnosti Eurostata. Eurostat mora tudi še naprej sodelovati z nacionalnimi pripravljavci statistike, toda hierarhija in stopnje odločanja morajo biti jasneje opredeljene. Eurostatu mora biti omogočeno, da zahteva vpogled v točne nacionalne podatke in da uporabi tako sankcije kot posebne inšpekcije, če je kakovost preslaba.

Za izboljšanje statistike je potrebnih več sredstev. Pomembno je, da spoznamo, da večja kakovost zahteva večje naložbe v tem smislu. Oblikovati moramo načrt za Eurostat. Njegovo zmogljivost je treba povečati in zagotoviti moramo, da je v proračunu prostor za to povečanje zmogljivosti. Skrbi me, da do zdaj statistični podatki niso bili prednostna naloga na tem področju v razpravah, ki potekajo o odločanju. Upam, da bomo videli te večje naložbe.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, vsi vemo, da je sprememba uredbe glede kakovosti statističnih podatkov v smislu postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem posebej pomemben in nujen ukrep glede na obstoječe težave v večini nacionalnih proračunov držav članic. Brez točnih, jasnih podatkov se je težko odločati in oblikovati dodatne ukrepe. Za ta namen je treba uvesti kontrolni mehanizem, ki bo nacionalnim organom omogočal pravočasno predložitev podatkov v preverjanje. V vsakem primeru se ne smemo še enkrat znajti v situaciji – kot smo se pri Grčiji –, ko šele kasneje postane jasno, da so bile obsežne posledice rezultat odločitev, sprejetih na podlagi netočnih ali ponarejenih podatkov. Razmisliti moramo tudi o kaznih za države, ki namerno predložijo netočne podatke ali statistiko. Zato je treba v vsakem primeru razmisliti o okrepitvi Eurostata in njegovem razvoju v neodvisen organ. To niti najmanj ne posega v proračunsko suverenost držav članic, temveč gre za učinkovito preverjanje podatkov.

  Liisa Jaakonsaari (S&D). – (FI) Gospod predsednik, mislim, da se je treba Komisiji zahvaliti za tako hiter napredek, kar zadeva ta vprašanja. Še pred nekaj meseci, na primer, se je vpogled v statistične podatke države štel za poseg v nacionalno suverenost. Takrat je to veljalo za tako rekoč nemogoče, zdaj pa smo očitno prišli že daleč. Odlično je, da se bodo pristojnosti Eurostata povečale. Evropa bi zašla v neke vrste moralno krizo, če bi ljudje zgolj s kotičkom očesa opazili, da je statistika izkrivljena.

Strinjam se s kolegico gospo Podimata, da morajo ljudje nehati tako zasmehovati Grčijo. Morali bi jo spoštovati, ker je sprejela nekaj zelo težkih odločitev. Tudi ljudje tam bi morali imeti boljši dostop do statističnih podatkov kot prej in splošne informacije o gospodarstvu.

  Olli Rehn , član Komisije. – Gospod predsednik, dovolite mi, da se zahvalim za vsebinsko zelo polno razpravo in vašo podporo temu predlogu za okrepitev pristojnosti Eurostata. Moram reči, da se strinjam z gospo Jaakonsaari glede tega, da smo videli neverjetno spremembo – pravo kulturno spremembo –, kar zadeva odnos do usklajevanja gospodarske politike v Evropi v zadnjih mesecih.

Sprejetje tega predloga je eden od temeljnih kamnov naših prizadevanj za okrepitev naše ekonomske in monetarne unije. Grčija in Bolgarija sta bili večkrat omenjeni in rad bi pojasnil ter odgovoril na nekatera vprašanja, o katerih se je danes razpravljalo. Glede Grčije se ne bom spuščal v celotno dolgo zgodovino sage. Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da ni pošteno še naprej „udrihati po Grčiji“, kajti Grčija je zdaj na pravi poti in njen program se učinkovito izvaja. Grčija si zasluži zaupanje in podporo, ne „udrihanja“. Kar zadeva statistične reforme, sodelujemo z grškimi oblastmi. To zimo in pomlad smo jih večkrat obiskali in se pred kratkim dogovorili o akcijskem načrtu, s katerim naj bi povečali zmogljivost grškega statističnega sistema in izboljšali statistiko o grških javnih financah.

V zvezi z Bolgarijo smo zaskrbljeni predvsem zaradi dveh vidikov proračunske napovedi. Upam, da vsaj bolgarski poslanci poslušajo moje pojasnilo glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in statističnih težav Bolgarije.

Prvič, Bolgarija je Komisijo šele z zamudo obvestila o znatnem rebalansu proračunskega načrta, kar je v nasprotju z obveznostmi iz pogodbe. Drugič, nimamo informacij, zakaj je Bolgarija izvedla rebalans načrtovanega proračuna za leto 2010, namreč iz uravnoteženega proračuna na 3,8-odstotni primanjkljaj v vsega nekaj tednih, čeprav je makroekonomski scenarij ostal nespremenjen ali se je celo izboljšal. Zato Komisija trenutno ni v položaju, da bi ocenila bolgarske proračunske načrte za to leto.

Obisk Bolgarije, ki ga je Eurostat načrtoval v drugi polovici letošnjega leta, ne bo posvečen razlikam in vprašanjem glede proračunskega načrta za leto 2010. To ni stvar statistike. Namesto tega se bo Eurostat osredotočil na možna tveganja, povezana s preteklimi podatki glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za leto 2009 v povezavi s predhodno neporočanimi pogodbenimi obveznostmi vlade.

Zelo sem hvaležen, da se posveča pozornost tem pomembnih vprašanjem, ki imajo lahko tudi nekatere posledice za položaj Bolgarije na trgih. Po podatkih bolgarskih oblasti bodo notranje revizije proračuna zaključene šele sredi poletja. Ugotovitve teh revizij bo Eurostat uporabil v okviru načrtovanega obiska Bolgarije zaradi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Odvisno od tega, kako hitro bo sprejeta uredba, ki dodeljuje večje pristojnosti Eurostatu, lahko ta pri svojem delu te pristojnosti po potrebi izvaja.

Gospe in gospodje, še enkrat se vam zahvaljujem za pozornost in zlasti za vašo obsežno in trdno podporo našega predloga, ki je prvi zakonodajni predlog druge Komisije gospoda Barrosa. Dejansko je njegovo sprejetje ključno za učinkovito delovanje ekonomske in monetarne unije.

  Predsednik. – Hvala, komisar, in hvala tudi za vaše dobronamerne pripombe o nas; nismo jim prisluhnili dovolj pozorno. Obžalovanja vredno se mi zdi, ko ob govoru osebe v tem parlamentu prihaja do odzivov, na primer aplavza, ki nimajo nič opraviti s temo razprave in govora.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 16. junija 2010.

Pisne izjave (člen 149)

  Enikő Győri (PPE) , v pisni obliki. – (HU) Evropski parlament mora v današnji razpravi zavzeti stališče o zelo pomembnem vprašanju, namreč o smeri, v katero mora iti statistični informacijski sistem, za katerega je trenutno pooblaščen Eurostat, da se v prihodnosti izogne situacijam, podobnim grškemu škandalu. Naj vas spomnim, da je prišla goljufija, ki so jo zagrešile grške oblasti, na dan že leta 2004 in približno ob istem času so bile sumljive tudi finance madžarske vlade, ki so jo vodili socialisti. Kljub temu EU še ni sprejela nobenih ukrepov za reformo statističnega informacijskega sistema. Čeprav mislim, da je načrt Komisije, da dodeli revizijske pravice Eurostatu, korak v pravo smer, sem prepričana, da bomo morali storiti več, saj je zdaj na kocki prihodnost skupne valute. Kaj mislim, da bi morali narediti zdaj? Po mojem mnenju je treba pri postopkih v zvezi s čezmernim primanjkljajem naložiti sankcije ne le državam članicam, ki večkrat ne izpolnijo svoje obveznosti 3 % proračunskega primanjkljaja skladno z Maastrichtskimi merili, temveč tudi tistim, ki so več let posredovale netočne statistične podatke, s tem zavedle vlagatelje in EU ter ogrozile stabilnost evroobmočja. Strinjam se s pristopom, da se uradniki nacionalnih statističnih uradov štejejo za osebno odgovorne za kakovost podatkov, ki se posredujejo Eurostatu. Zato predlagam, da upoštevajoč delo, ki ga opravlja delovna skupina Sveta pod vodstvom Hermana Van Rompuyja, zaprosimo Komisijo, da izdela strožji sistem sankcij, ki bi nadomestil obstoječega.

PREDSEDSTVO: JERZY BUZEK
predsednik