Predsednik. − Kolegi, za tiste, ki bi radi slišali pojasnilo o glasovanju o Tőkésu:
glasovalo je 621 poslancev – ti zajemajo glasove za in vzdržane glasove; za je glasovalo 334 poslancev; vzdržalo se je 287 poslancev, vendar se ti ne štejejo kot oddani glasovi. Absolutna večina je 168.
Gospod Tőkés je dobil 334 glasov, kar je več kot absolutna večina, tj. 168. Elektronski glasovalni sistem se uporablja namesto glasovanja z glasovnicami. Na glasovnici za izvolitev lahko volivci glasujejo samo za kandidata ali določeno število kandidatov. Ne morejo glasovati proti, kot je pojasnila gospa Roth-Behrendt. Volivci, ki ne želijo glasovati za, pustijo glasovnico prazno. Zato pozdravljam pastorja Tőkésa v predsedstvu.
Stavros Lambrinidis (S&D). – Gospod predsednik, če prav razumem, pravite, da pri glasovanju o podpredsedniku ni mogoče, da ne bi bila dosežena kvalificirana večina, saj če lahko glasujemo samo za ali se vzdržimo, pri čemer se vzdržani glasovi ne štejejo v skupnem številu glasov, je kvalificirana večina vedno dosežena. Ali to pravite?
Predsednik. – Če se spomnite, gospod Lambrinidis, so bila na začetku tega parlamenta tri glasovanja za izvolitev vseh podpredsednikov s kvalificirano večino, in to je bil postopek, ki smo ga upoštevali takrat. Ob tej priložnosti pa je bil samo en kandidat in glede na to, da je prejel več kot 168 glasov, je dobil več kot kvalificirano večino in je bil zato izglasovan z enim glasovanjem. Ta postopek je nenavaden, vendar smo upoštevali pravila.
Robert Goebbels (S&D). – (FR) Gospod predsednik, morda ste upoštevali pravila, toda če seštejem 334 glasov za, 168 vzdržanih in 287 glasov proti, dobim 789 poslancev, z drugimi besedami, več poslancev, kot jih je v Parlamentu. To pomeni, da so nekateri oddali več glasov, kot se je zgodilo tudi na korziških volitvah. To je očitno prirejeno glasovanje, zato bi ga morali ponoviti.
Predsednik. – Gospod Goebbels, da odgovorim na vaše vprašanje, prišlo je do nesporazuma glede števila poslancev, ki je bilo izpisano na zaslonu, namreč absolutna večina je bila izpisana kot rezultat. To ni bil rezultat. Navedena je bila absolutna večina. To število ne bi smelo biti prišteto k skupnemu številu glasov. Ponavljam: gospod Tőkés je dobil 334 glasov. To je več kot kvalificirana večina. Torej je izvoljen.
Zelo jasno bi moral povedati, da 168 ne pomeni 168 glasov. Gre za število, potrebni prag za položaj podpredsednika. Obžalujem nesporazum. Morda bi lahko bili naslednjič bolj jasni.
Adrian Severin (S&D). – Gospod predsednik, ne želim se spuščati v podrobnosti. Rad bi vas samo opomnil, da sta nas predsednik zasedanja in predsednik Parlamenta obvestila, da bodo tisti, ki se bodo vzdržali, in tisti, ki bodo glasovali za, storili isto. To pojasnilo je bilo seveda zavajajoče, toda ker ga je dal predsednik zasedanja, je bilo veljavno, zato mislim, da je treba glasovanje ponoviti glede na pojasnilo, ki ste nam ga ravnokar dali.
Predsednik. – Prepričan sem, da bi bil ob ponovnem glasovanju rezultat enak. Mislim, da so poslanci razumeli, da glasujejo kot pri običajnem elektronskem glasovanju – gumbi pomenijo isto; rezultat je jasen. Ni pa bila jasna navedba številke 168 na zaslonu, kar je povzročilo nekaj zmede. Če je prišlo do nesporazuma, vam lahko predsednik sam pojasni, o čem je govoril, ko bo naslednjič govoril pred vami.
Joanna Senyszyn (S&D). – (PL) Moje ime je Senyszyn.
Ta pojasnila so kljub vsemu povsem nezadovoljiva, če upoštevamo dejstvo, da nam je bilo pred glasovanjem rečeno, da se bodo glasovi da in vzdržani glasovi sešteli, kar je v skladu z zahtevo glede kvalificirane večine. Kaj navsezadnje mislimo s „kvalificirano večino“? To pomeni, da mora biti več glasov za kot glasov proti in vzdržanih glasov skupaj. V tem primeru ni niti najmanj jasno, kakšen je bil izid glasovanja. Gospod Buzek je dejal, da je bilo 334 glasov za, 287 proti in 168 vzdržanih glasov. Glede na to se zdi, da je res glasovalo 789 poslancev, pojasnilo, da nekateri glasovi ne štejejo, pa pomeni, da morda ne štejejo nekateri izmed 334 glasov za.
To je povsem nesprejemljiva situacija po opredelitvi v večini držav. Mislim, da v Parlamentu ne bi smelo biti drugače. „Kvalificirana večina“ ali „absolutna večina“ pomeni več glasov za kot glasov proti in vzdržanih glasov. V tem primeru do tega sploh ni prišlo, ker je bilo število danih glasov napačno. To pomeni, da glasovalna naprava ni delovala ustrezno in da je glasovanje nujno treba ponoviti.
Nicole Sinclaire (NI). – Gospod predsednik, dovolite mi dve vprašanji glede pravilnosti postopka. Prvo zadeva glasovanje o podpredsedniku. To nikakor ne more biti zanesljivo glasovanje. Bili smo zavedeni, kar zadeva navodila. V tej vrsti smo želeli glasovati proti, naprave pa nam tega niso omogočale. Želeli smo opozoriti na pravilnost postopka, kar se takrat ni omenilo, zato pozivam k ponovnemu glasovanju z glasovnicami ali preprostim glasovanjem da/vzdržan/ne, z jasno prikazanimi rezultati. V imenu tistih, ki so kot jaz kritični do te institucije: pravzaprav najlepša hvala – to je za vas nezgrešljiva priložnost in to bomo zelo kritizirali, hvala lepa!
Moja druga kritika se nanaša na to, da nisem smela pojasniti svojega glasovanja o poročilu gospoda Tremopoulosa. Šlo je za poimensko glasovanje o preglednosti in glasovala sem proti. Zdaj ne smem pojasniti, zakaj sem glasovala proti, toda moji volivci bodo videli, da sem glasovala proti preglednosti. Rada bi pojasnila, zakaj sem glasovala proti poročilu. Prosim, dovolite, da pojasnim glasovanje o tem.
Predsednik. – Glede prve točke naj povem, da je bilo prisotno osebje kot tudi predsednik, ki je predsedoval glasovanju. Če so v zvezi s tem kakršna koli vprašanja, se bodo obravnavala.
Glede druge točke, poenostavljenega postopka, pa ni razprave, ni pojasnila glasovanja, toda gospa Sinclaire, pojasnilo lahko daste v pisni obliki, zato prosim izkoristite to možnost.
Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospod predsednik, slišal sem vas in pozorno sem prisluhnil vašim besedam. Dejali ste, da je 168 prag za kvalificirano večino. To sem slišal oziroma tako je bilo slišati v prevodu. To se mi zdi precej neverjetno, kajti v tem primeru bi približno polovica tistih, ki so glasovali za, predstavljala volilni prag.
Torej kar koli se zgodi, vedno se doseže kvalificirana večina. To je očitno. Tokrat sem prvič slišal, da je 168 glasov kvalificirana večina v tem parlamentu. Morda sem vas narobe razumel, toda celoten postopek se mi zdi popolnoma nesmiseln. Morda je primeren, ko se voli izmed več kandidatov, toda zagotovo ne pri ponovnem imenovanju podpredsednika.
Predsednik. – Številko 168 je računalnik na podlagi oddanih glasov izračunal kot večino.
Veste, nikoli nisem pozitivno pisal matematičnega testa, zato bom tu zaključil!
Mário David (PPE). – Gospod predsednik, točno v tem se končno enkrat strinjam z gospodom Gollnischem, čeprav upam, da prvič in zadnjič. Dejstvo je, da če voli 621 poslancev, bi morala viti večina vsaj 311. Zelo sem vesel rezultata, kajti naš kandidat je dobil 334 glasov, torej je bil v vsakem primeru izvoljen, toda prosim, da to popravite, kajti če gre za računalniški program, je vsekakor matematično napačen.
Predsednik. – To smo vzeli na znanje.
Matthias Groote (S&D). – (DE) Gospod predsednik, nisem mogel glasovati „ne“, ker je glasovalna naprava sploh kaj prikazala šele, ko sem pritisnil gumb „da“, zatem pa gumb „vzdržanje“. Prosim, preverite ponovno, kako naprava zbira in šteje glasove, kajti mislim, da to ni bilo zanesljivo. Tega nisem opazil samo jaz; mnogi drugi poslanci so imeli isto težavo. Niso mogli pritisniti gumba „vzdržanje“ ali „ne“, temveč so morali najprej pritisniti gumb „da“. Zato je ta glasovalni postopek razmeroma nenavaden. Prosim, preverite še enkrat, kako so se šteli glasovi.
Predsednik. – Nekaj mi pravi, da ne bomo nikoli več uporabili tega sistema. V prihodnosti bomo uporabljali papir!
Pat the Cope Gallagher (ALDE). – Gospod predsednik, tistim, ki so ostali v Parlamentu, bi predlagal, da se vzdržimo nadaljnje razprave o tem. Povsem jasno je, da je bilo 621 glasov. Podpredsednik jih je dobil 334. To je večina; pojdimo dalje. Če javnost v 27 državah članicah to gleda, ne bodo spoštovali tega parlamenta. Obstajajo pomembnejša vprašanja, kot je to, na primer visoka brezposelnost. Razpravljajmo o vprašanjih, ki so pomembna, in ne zapravljajmo več časa s tem. Sprejemam vašo razlago, gospod predsednik; sprejemam razlago predsednika. Pojdimo torej dalje in obravnavajmo pomembna vprašanja.
Toine Manders (ALDE). – (NL) Gospod predsednik, predlagam, da vsem poslancem Evropskega parlamenta po elektronski pošti pošljete pojasnilo, ki ste ga dali in ki se mi je zdelo jasno, saj je žal veliko poslancev, ki se vedno razburjajo glede preglednosti, jasnosti in demokracije, odhitelo na kosilo. Morda jim bo bolj jasno, če jim pošljete po elektronski pošti.
Predsednik. – To je odločitev predsednika, toda vsekakor mu bom to predlagal.
Alexandra Thein (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, gospod podpredsednik, naša plenarna zasedanja so javna in to daje zelo slab vtis. Naj doslej povedanemu dodam še nekaj. Ne prosim, da se pošlje sporočilo po elektronski pošti; raje bi videla, da se to uradno predstavi in pojasni na spletni strani Parlamenta, kajti vsaj ena izjava ni točna. 168 ni mogel biti prag. Če je bilo oddanih 621 glasov, je moral biti prag 310 – če prav razumem zadevo. Zato prosim, da se na spletni strani objavi pisna izjava, razumljiva vsem državljanom. Glede na to, da nas je gledalo veliko ljudi, smo res naredili zelo slab vtis v javnosti.
Vasilica Viorica Dăncilă (S&D). – (RO) Ker so bila pojasnila predsednika Buzeka o postopku glasovanja nejasna in nasprotujoča si ter nekatere glasovalne naprave niso delovale, mislim, da bi s ponovitvijo glasovanja zagotovili preglednost in zakonit rezultat. Kot je dejal eden od mojih kolegov, gledajo nas državljani 27 držav. Mislim, da moramo dokazati preglednost in integriteto tistim, ki so nas izvolili.
Obžalovanja vredno je, da je bil pri tem, ko se veliko poslancev Evropskega parlamenta prepira o poteku glasovanja, zavrnjen predlog, da se glasovanje ponovi v običajnih pogojih, kar kaže, da niso vsi poslanci obravnavani enako pravično.
Zato mora biti vaše prepričanje, prepričanje predsednika in prepričanje kolegov poslancev, ki so trdili, da so bili ti glasovi prejeti, tudi prepričanje vseh nas, prepričanje vsakega člana Evropske unije.