Dobesedni zapisi razprav

Torek, 15. junij 2010 - Strasbourg

8. Obrazložitve glasovanja

Ustna obrazložitev glasovanja

Poročilo: Seán Kelly (A7-0190/010)

  Pat the Cope Gallagher (ALDE). – Gospod predsednik, izjemno vesel sem bil, a ne presenečen, nad tako velikim številom glasov za, kar se sklada z razpravami o Mednarodnemu skladu za Irsko. Seveda je EU med tistimi, ki so največ prispevali k nastanku tega sklada leta 1986, ko sta ga ustanovili londonska in dublinska vlada za spodbujanje gospodarskega in socialnega razvoja v 12 okrožjih na obeh straneh meje.

(GA) V sklad se je v obliki prispevkov steklo več kot 800 milijonov EUR, kar je enako naložbi preko 2 milijardi EUR, če upoštevamo multiplikacijski učinek.

Sam prihajam iz obmejnega okrožja in sem predstavnik obmejne regije ter kot tak dobro poznam vlogo, ki jo je imel Mednarodni sklad za Irsko v mirovnem procesu.

S pomočjo tega sklada je bilo ustvarjenih več kot 40 000 neposrednih delovnih mest in 16 000 posrednih delovnih mest, poleg tega pa so nastale priložnosti za zaposlovanje v gospodarsko prikrajšani regiji.

– Za konec naj povem, da kljub zaključni strategiji o zaključku dela Mednarodnega sklada za Irsko do konca letošnjega leta verjamem, da je treba razmisliti o podaljšanju tega smiselnega in učinkovitega programa. Hvala za potrpljenje.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, glasovala sem za to pobudo, ker je njen glavni cilj nadaljnji proces miru in sprave na Severnem Irskem in na obmejnih območjih Irske, da bi zgradili mostove sprave in komunikacije med najbolj razdeljenimi skupnostmi ter kot Evropejci nadaljevali z zaščito vrednot in človekovih pravic.

V Euskadi – baskovski državi – smo še vedno žrtve terorističnega nasilja in čakamo, da bo Euskadi Ta Askatasuna (ETA) slišala krik baskovske družbe, ki je sita trpljenja in prosi, da se enkrat za vselej odreče nasilju. Čakamo na dokončno razglasitev premirja. V takšnih okoliščinah pričakujem od Evropske unije enako solidarnost in iskreno podporo, da bo Euskadi lahko vzpostavila mir in spravo, po katerih hrepenimo.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, nobena država ni bila tako prikrajšana pri finančnih injekcijah kot Irska in noben narod ni bil tako strogo obravnavan kot irski. Irski finančni minister, Brian Lenihan, je sprejel same prave odločitve. Vsi irski javni uslužbenci od predsednika vlade do najnižjega javnega uslužbenca in celo prejemniki nadomestila za brezposelnost so zategnili pasove in sprejeli ogromno zmanjšanje prihodkov. Zdaj so ugotovili, da če ne bi sprejeli teh bolečih odločitev – če bi preprosto še naprej zapravljali –, bi lahko bili kot Grki upravičeni do finančne injekcije, še huje pa je, da so ugotovili, da morajo sodelovati pri reševanju Grčije. Ne samo to, odkrili so tudi, da je plačilo na prebivalca, ki ga prispeva Irska, večje kot pri večini drugih držav evroobmočja.

Vsak običajen ekonomist bi predlagal, da je zdaj čas, da nekaterim gospodarstvom evroobmočja dovolimo, da si ponovno natisnejo svoje valute zaradi devalvacije, da pridobijo nekaj časa, tako da se lahko z ugodnimi cenami ponovno prebijejo na trg. Namesto tega smo ljudstva južne Evrope obsodili na leta revščine in deflacije ter davkoplačevalce severne Evrope obremenili z ogromnim dolgom, vse zato, da bi maloštevilnim rešili ugled. Zagotovo imamo najdražji ugled po Heleni Trojanski, ki je v boj poslala tisoče ladij!

  James Nicholson (ECR). – Gospod predsednik, nisem nameraval pojasniti glasovanja o tem vprašanju, toda med govorom je poročevalec omenil samo dr. Paisleyja in gospoda Adamsa, rekoč, da sta prinesla mir Severni Irski. Gospod Adams in dr. Paisley sta morda prinesla marsikaj, toda miru nikoli. Mnogi si lahko lastijo zasluge za mir na Severnem Irskem, toda dejansko sta bila David Trimble in John Hume tista, ki sta opravila težko delo vzpostavitve miru na Severnem Irskem, in upam, da bo v prihodnje poročevalec podal točna dejstva. Onadva sta opravila vse težko delo v preteklosti.

Naj pojasnim, da sem danes glasoval za, ker verjamem, da na Severnem Irskem še vedno potrebujemo podporo, da ohranimo, kar je bilo doseženo. Niti najmanj ni gotovo, da bo mir trajal, saj so na obeh straneh ljudje – videli smo, ko so se pred kratkim pokazali –, ki še vedno poskušajo zrušiti, kar je bilo doseženo.

Izvolitev podpredsednika Evropskega parlamenta

  Jacek Olgierd Kurski (ECR). – (PL) Gospod predsednik, bil sem med 334 poslanci Evropskega parlamenta, ki so podprli imenovanje pastorja Tőkésa na položaj podpredsednika Evropskega parlamenta. On je junak iz moje mladosti. Kot novinar pri Solidarnosti leta 1989 sem med obstreljevanjem s strani Ceauşescove varnostne službe Securitate poročal o romunski revoluciji, ki se je začela v Temišvaru z govorom gospoda Tőkésa 16. decembra 1989.

Toda danes me žalosti, da je bil žrtev najprej računalniške napake, ko je bilo napačno preštetih 168 glasov, zatem pa je predsedujoči postopku teh 168 glasov prištel skupnemu številu, kar je povzročilo splošno polemiko. Če bodo torej ljudje dvomili v zakonitost izvolitve gospoda Tőkésa za podpredsednika Evropskega parlamenta, potem sem za ponovno glasovanje. Prepričan sem, da bo njegov rezultat še boljši. Mandata tako ugledne osebe v Evropskem parlamentu ne bi smel nihče postavljati pod vprašaj. Zato mislim, da je tudi v interesu gospoda Tőkésa, da se glasovanje ponovi, če bi kdor koli imel pomisleke.

Poročilo: Marian-Jean Marinescu (A7-016/2010)

  Alfredo Antoniozzi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospoda Marinescuja –, kateremu bi se rad ob tej priložnosti zahvalil, – ker verjamem, da je najsodobnejši, učinkovit tovorni promet osnovna zahteva ne le za konkurenčnost, pač pa tudi za samo preživetje evropskih podjetij. Poleg tega povsem podpiram željo poročevalca po ponovni uvedbi nekaterih delov besedila, ki jih je ta parlament odobril na prvi obravnavi.

Poročilo: David Martin (A7-0043/2010)

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, ko smo danes začeli glasovati, smo naleteli na postopek, ki ga v Parlamentu še ni bilo – postopek, pri katerem se beležijo samo glasovi „za“. Mislim, gospod predsednik, da je bilo to samo vprašanje časa. Seveda je to točno tak pristop, ki ga je EU ubrala pri sledečih referendumih.

Evropska ustava in Lizbonska pogodba sta se vztrajno zavračali na voliščih, zavrnilo ju je 54 % francoskih volivcev, 62 % nizozemskih volivcev in 53 % irskih volivcev, vsakič pa je bil odziv, da se kar nadaljuje ne glede na to, brez upoštevanja pripomb ljudi, da se sliši samo „da“ tudi tam, kjer so ljudje izrazili nasprotovanje. Zdaj smo ta pristop vključili ali opredelili v sklopu postopkov tega parlamenta. Ljudem smo onemogočili, da bi se njihovo nestrinjanje s projektom beležilo. Mika me, da bi priredil stari rek: katerega dela „ne“ ne razumete?

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, ko danes gledam to poročilo o postopku in prilagoditvi postopka Lizbonski pogodbi, se mi zdi zanimivo, da smo govorili z mnogimi poslanci tega parlamenta, ki pa pravzaprav ne vedo, kaj dejansko vsebuje Lizbonska pogodba in kako vpliva na naše volivce v vsakodnevnem življenju.

Na primer finančna injekcija Grčiji. Če pogledate, boste videli, da se je v Svetu razpravljalo o členu 122 Lizbonske pogodbe, ki naj bi govoril o solidarnosti: „V duhu solidarnosti, če ima država članice hude težave pri oskrbi z nekaterimi izdelki, zlasti na področju energetike, ali kadar je država članica v težavah ali ji zaradi naravnih nesreč resno grozijo hude težave“. To zdaj države članice uporabljajo kot izgovor, naj so članice evroobmočja ali ne, da rešijo iz težav državo, ki si je godljo nakopala sama in ni v težavah zaradi izjemnih okoliščin.

Volivcem moramo jasno povedati, kaj Lizbonska pogodba pomeni zanje. Ali pomeni, da se bo denar „davkoplačevalcev“ namenjal za finančne injekcije državam, ki ne zmorejo same upravljati svojih zadev?

  Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospod predsednik, Parlament je posebej nadarjen, kar zadeva spremembe poslovnika, ki vedno zmanjšajo pravice manjšin ali zatirancev, Untermenschen, kar smo mi do neke mere. Zadnje leto smo se požvižgali na pravilo, da člen 24 poslovnika samostojnim poslancem dovoljuje, da imenujejo svojega predstavnika.

V pripombi, ki je bila – oprostite – ena izmed najbolj neumnih, kar sem jih slišal v svoji parlamentarni karieri, ste ravnokar povedali, gospod predsednik, da to ni mogoče, ker imate drugačno politično prepričanje kot jaz. Res je, da sem jaz samostojen zaradi načela, vi pa ste bili samostojni samo zato, ker so vas izdali vaši prijatelji.

Toda ta spor bi lahko rešili, gospod predsednik, in to z glasovanjem. Glasovanje je običajen postopek v demokraciji. Toda ne, predstavnike samostojnih poslancev bo zdaj izbiral predsednik Parlamenta. To je še ena farsa.

Dejansko je gospod Martin prišel na to zamisel in to načrtoval skupaj s predstavniki dveh glavnih skupin. To me spominja tudi na prejšnje spremembe poslovnika, za katerimi je stal gospod Corbett, čeprav je zdaj utonil v pozabo in ga je na srečo na volitvah za Evropski parlament porazil moj prijatelj Nick Griffin.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, sprememba 86 v poročilu gospoda Martina določa, da predstavnika samostojnih poslancev na konferenci predsednikov določi predsednik Parlamenta in ne sami samostojni poslanci. Kot razlog je podano nesoglasje med samostojnimi poslanci. Sprašujem se, v čem je težava. Tudi v Parlamentu ni soglasja, ko se voli predsednik parlamenta, ravno zato pa imamo demokratične volitve. Predstavnik samostojnih poslancev mora biti reprezentativen, zato je najbolje, da se organizirajo volitve.

Evropski parlament se začenja kazati kot neke vrste parlament Mikija Miške, kjer predsednik sam odloča, kdo bo zastopal nekatere njegove nasprotnike. Sprašujem se tudi o podlagi za to odločitev. Ali temelji na zastopanosti? Ali temelji na osebni naklonjenosti ali prijateljstvu z določenim samostojnim poslancem? Na podlagi katerih meril se bo predsednik odločal o predstavnikih samostojnih poslancev? Rad bi bil videl, da bi predsednik dal izjavo o tem pred glasovanjem, toda na žalost nismo bili upravičeni do tega.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospod predsednik, z vsem spoštovanjem do vas in te institucije, mislim, da bi morala razprava o prilagoditvi poslovnika Lizbonski pogodbi vključevati tudi pomanjkljivost poslovnika, zaradi katere je mogoče glasovati tako in dobiti tak izid, kot je bil ob izvolitvi gospoda Tőkésa na položaj podpredsednika.

Ne morem razumeti, kako lahko predsednika objavita sporno glasovanje in s tem sporen izid glasovanja, in strinjam se z vsemi kolegi poslanci, ki dvomijo v to, da so bili njihovi glasovi pravilno prešteti. Gledano iz tega stališča, mislim, da bi morala Evropska unija in Evropski parlament delovati pregledno in jasno, in dokler nekateri poslanci menijo, da so bili njihovi glasovi zaradi glasovalne opreme obravnavani drugače, kot so glasovali, pri čemer niso imeli možnosti, da bi to preverili na svojih monitorjih, glasovanje ostaja sporno.

Glede na to mislim, da je v interesu gospoda Tőkésa in verodostojnosti Evropskega parlamenta, da se glasovanje ponovi, tako da ne bo nobenega dvoma več o izvolitvi podpredsednika Evropskega parlamenta.

Poročilo: Sidonia Elżbieta Jędrzejewska (A7-0183/2010)

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, rak Grčije je razsejal metastaze po celotnem Sredozemlju. Ta teden smo brali, da se Evropska komisija pripravlja na finančno injekcijo Španiji in da predsednik Evropskega sveta, gospod Van Rompuy, odkrito priznava, da bo v tem primeru 750 milijard EUR, namenjenih za nujni sklad za finančne injekcije, bistveno premalo.

Tumor se razrašča, naši voditelji pa so se namesto razmisleka o amputaciji odločili za dolgotrajno kemoterapijo, ki bo draga, boleča in negotovega izida. S tem mislim, da si bodo prizadevali ustvariti sistem, ki ga gospod Van Rompuy imenuje gospodarsko upravljanje, njegov predhodnik pa mu je rekel fiskalni federalizem: davčna uskladitev, obdavčitev finančnih transakcij, evropska dolžniška agencija ali evropski denarni sklad. Vsi ti sistemi so namenjeni poskusom prenosa sredstev, da bi se ohranil njihov projekt, mnogo lažje pa bi seveda bilo umakniti breme te finančne injekcije z ramen davkoplačevalcev in dati prizadetim gospodarstvom ogromno spodbudo tako, da se jim omogoči devalvacija in preboj na trg z ugodnimi cenami. Kako visoko ceno pričakujemo, da bodo plačala naša ljudstva na ljubo domišljavosti svoje elite!

Poročilo: Michael Cashman (A7-0165/2010)

  Clemente Mastella (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na vrhu tisočletja 2000 so najbogatejše države, vključno z državami Evropske unije, obnovile svojo zavezo, da bodo dosegle določene cilje do leta 2015: zmanjšanje lakote in revščine, izboljšanje izobraževanja in zdravja ter zaščita okolja v državah v razvoju.

Skoraj 10 let kasneje verjamemo, da mora Evropa kot glavni mednarodni akter na področju pomoči za razvoj zdaj bolj kot kdaj koli prevzeti vodilno vlogo. Ni dvoma, da je povečanje razvojne pomoči v zadnjih nekaj letih pomagalo omiliti trpljenje milijonov ljudi. Res je, da pomoč deluje, toda še veliko je treba narediti, tudi zato, ker bodo morale zaradi obstoječe mednarodne krize mnoge države članice zmanjšati svoje proračune za pomoč tem državam.

Gospod predsednik, glasoval sem za to poročilo, ker verjamem, da moramo v tem času raziskati inovativne mehanizme financiranja. Države članice EU morajo začeti resno jemati strateška partnerstva s temi državami, ki so politične narave. To pomeni, da morajo vsi partnerji pokazati obnovljeno politično voljo, da dosežejo prednostne cilje, ki so še vedno: skladnost politik za razvoj, reševanje podnebnih sprememb in svetovne krize, upravljanje in pravice, pravica do hrane in razvoj izobraževanja. To ostaja naš izziv številka ena, gospod predsednik.

  Sonia Alfano (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasovala sem za poročilo gospoda Cashmana, ker verjamem, da so ta parlament in evropske institucije odgovorni za spoštovanje in uveljavljanje zavez, danih ljudem, ki živijo v manj razvitih državah, zlasti v afriških državah.

Ne moremo leta 2015 spoznati, da osmih ciljev, ki smo si jih zadali, nismo izpolnili, kajti v ozadju razvojnih ciljev tisočletja, v ozadju the odstotkov – tega ne smemo pozabiti – so milijarde ljudi, ki trpijo in nimajo priložnosti za dostojanstveno življenje.

Evropska unija mora biti za zgled in povesti na področju razvojne pomoči. Odpis javnega dolga, skupaj z večjim prizadevanjem, da se zagotovi učinkovita uporaba pomoči, je ena od ključnih točk tega projekta, temelječega na solidarnosti, katerega realizacije – tega se moramo zavedati – ne moremo odlagati, ne da bi pri tem žrtvovali več človeških življenj.

Pisne obrazložitve glasovanja

Izvolitev podpredsednika Evropskega parlamenta

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Pal Schmitt, podpredsednik Evropskega parlamenta je bil pred kratkim izvoljen za predsednika novo izvoljenega madžarskega parlamenta, zato smo s kolegi morali izvioliti novega podpredsednika. Ker László Tőkés, madžarski poslanec iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), izpolnjuje vsa merila, potrebna za opravljanje te funkcije (poštenost, predanost, podpora evropskega konstrukta), sem glasovala za njegovo kandidaturo.

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. – (RO) Imenovanje Lászla Tőkésa za podpredsednika Evropskega parlamenta je žalitev za Romunijo, če pomislimo na šovinističen ton izjav tega našega kolega. Dejansko njegova izvolitev na ta položaj povzroča še večje pomisleke zaradi dvomljivega glasovalnega postopka. Takšno imenovanje ne bi smelo potekati v Evropskem poarlamentu, forumu, ki odgovarja evropskim državljanom. Toda kar je, je, in želeli bi, da bi glasovanje potekalo v okoliščinah, ki so povsem v skladu s standardnim postopkom. Ker ni bilo tako, so te volitve vplivale na ugled Evropskega parlamenta, zlasti v Romuniji, kjer ima širša javnost neposreden interes v tej zadevi. Ali bo László Tőkés dobro delal na tem položaju, na tej točki ni tako pomembno. Tisto, kar je res pomembno, je, da je bil evropski narod globoko užaljen.

  Ioan Mircea Paşcu (S&D), v pisni obliki. – Današnje glasovanje o izvolitvi gospoda Tőkésa na položaj podpredsednika je bilo sramota. Prvič, pojasnila predsednika, kako glasovati, so bila nejasna in nasprotujoča si. Zato ni nihče zagotovo vedel, kako naprej. Drugič, glasovalne naprave mnogih romunskih poslancev – ki bi po pričakovanjih glasovali proti – začuda niso pravilno delovale. Tretjič, glasovalo se je kljub temu in predsednik je zadevo pustil nerešeno in zapustil dvorano. Četrtič, razumna zahteva iz dvorane, da se glasovanje ponovi v normalnih okoliščinah, je bila zavrnjena. Petič, zavrnjena je bila tudi izjava, da je bilo glasov več kot prisotnih poslancev! Šestič, namesto tega smo bili preprosto obveščeni, da je bilo glasovanje vseeno potrjeno! Sedmič, kljub temu nihče ni mogel pojasniti, kako lahko 168 glasov predstavlja „kvalificirano večino“ v Parlamentu, ki šteje 751 poslancev!

Dejansko je Evropski parlament vsilil svojo voljo celotnemu Parlamentu! To obžalujem, kajti zagotovo znajo delati boljše in mi, drugi poslanci Evropskega parlamenta, si zagotovo zaslužimo boljše!

Poročilo: Barbara Matera (A7-0180/2010)

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Iz politične solidarnosti s svojimi prijatelji iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) sem glasoval za poročilo italijanske kolegice Barbare Matere (PPE, IT) o predlogu sklepa o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), da se približno 6,6 milijona EUR kot pomoč dodeli Španiji, ki se sooča z odpuščanji v sektorju nekovinskih mineralnih izdelkov. V osnovi ne dvomim v analizo Evropske komisije na podlagi podatkov, ki jih je predložila Kraljevina Španija, a čudno se mi zdi, da bi uporabili sredstva Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za nekaj, kar je zgolj posledica razblinjenja nepremičninskega balona v tej državi. Dejansko sta se število izdanih gradbenih dovoljenj in s tem poraba ploščic in keramike ter nekovinskih mineralnih izdelkov zmanjšala zaradi manj hipotek. Kam bomo prišli s takšnim razmišljanjem? Ali lahko zares trdimo, da gre za prilagoditev globalizaciji? Ugotovil sem tudi, da so upravni stroški preko 400 000 EUR pretirani, tudi če je raziskava za 60 000 EUR, katere stroški se mi zdijo previsoki, osnovni vzrok za tako visok znesek. Se nadaljuje ...

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Večja brezposelnost je ena od najbolj škodljivih posledic nedavne gospodarske in finančne krize. Vse manjša stabilnost trgov je prispevala k poslabšanju položaja mnogih podjetij, ki so se slabše prilagodila globalizaciji. V tem primeru je vpliv občutilo 181 podjetij iz skupnosti Valencia. Španija je v svoji vlogi predložila dovolj utemeljitev za uporabo sredstev sklada in mislim, da bi jo morali podpreti.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Mislim, da je posebna pomoč nadvse pomembna za delavce, ki so bili odpuščeni ali prizadeti v obstoječem svetovnem gospodarskem okolju, kot je bilo v tem primeru, ko je bilo odpuščenih 2 425 delavcev iz 181 držav v španski regiji Valencia. Zagotovitev pomoči za preusposabljanje in ponovno vključitev teh delavcev na trg dela je ključno, ne samo za okrevanje gospodarstva, temveč tudi za socialno stabilnost. Zato glasujem za to resolucijo. Rad bi ponovil priporočilo Komisije, da se sredstev za izvajanje plačil v sklopu Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ne sme prenesti iz Evropskega socialnega sklada. Ta sklada imata različne in dopolnjujoče se cilje, zaradi česar eden ne more nadomestiti drugega. Ker je ESPG izjemen ukrep, potrebuje samostojno financiranje, zato je hudo narobe, če se sredstva ESPG kot nujnega ukrepa zagotovijo na škodo Evropskega socialnega sklada ali katerega drugega strukturnega sklada.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Španija je 2. septembra 2009 predložila vlogo za uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za delavce, ki so bili odpuščeni iz 181 podjetij, ki so se ukvarjala s proizvodnjo drugih nekovinskih mineralnih izdelkov v eni regiji na ravni NUTS II, skupnosti Valencia. Mislim, da je ta vloga skladna z zahtevami za določitev finančnih prispevkov, kakor je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Zato sem se strinjal s tem poročilom in predlogom Komisije o uporabi zneska 6 598 735 EUR, saj se s sredstvi iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) financirajo samo ukrepi, ki odpuščenim delavcem pomagajo, da se vključijo na trg dela, sredstva iz sklada pa zagotavljajo pogoje, da lahko odpuščeni delavci najdejo stalno ali začasno zaposlitev, sodelujejo v programih poklicnega usposabljanja in pridobijo znanje, ki je potrebno na trgu dela, da pridobijo dovoljenje za obratovanje ali postanejo samozaposleni. Tudi Litva je že izkoristila podporo iz tega sklada.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ker verjamem, da je nujno poudariti pomen tega sklada.

Ta instrument je bil ustanovljen z namenom, da se trgu dela zagotovi podporne ukrepe izključno za pomoč delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi strukturnih sprememb v glavnih mednarodnih trgovskih tokovih, ter da se jim pomaga pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

To je izjemno koristen instrument, ki je od leta 2007 do danes prejel 55 prošenj za podporo iz 17 držav članic za 52 334 odpuščenih delavcev, za kar je bilo namenjenih 271,9 milijona EUR.

Analiza naših podatkov torej kaže, da je bilo za vsakega odpuščenega delavca uporabljenih 5 195 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, torej znesek, ki se dejansko uporablja za pakete prilagojenih storitev, posebej oblikovane za ponovno vključevanje zadevnih delavcev na trg dela.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Iz pozornosti do španskih delavcev iz regije Valencia, ki so bili žrtvovani globalizaciji, se vzdržim. Upoštevajoč razmere, ki so jim bile vsiljene zaradi vpliva neoliberalnih politik Evropske unije, bi se morda zdelo upravičeno glasovati proti miloščini, za katero evropska elita meni, da jim jo je primerno ponuditi. Toda vsaj tisto malo, kar bodo prejeli, lahko pomaga zmanjšati njihovo trpljenje. Toda zato pristop Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič bolj sprejemljiv. Podpira selitev podjetij v Maroko in Alžirijo, ki trenutno poteka, in odobrava dobičke najpremožnejših. Čista vest je za evrokratsko oligarhijo poceni.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja zaradi globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v različnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, pogosto na škodo držav, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri zagotavljanju dostopa do nove zaposlitve v prihodnosti. V preteklosti so ESPG uporabljale druge države EU, zdaj pa lahko ta sklad zagotovi enako pomoč skupnosti Valencia v Španiji pri nedavno nastalih razmerah, v katerih je bilo odpuščenih 2 400 delavcev iz 181 podjetij v sektorju proizvodnje drugih nekovinskih mineralnih izdelkov. Zato sem glasoval tako, kot sem.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo se nanaša na uporabo sredstev ESPG v korist regije Valencia v Španiji (6 598 735 EUR) po odpustitvi 2 425 delavcev iz 181 podjetij, ki obratujejo v sektorju proizvodnje drugih nekovinskih mineralnih izdelkov. Sredstva bodo prejeli neposredno prizadeti delavci. V odboru COBU je bilo poročilo sprejeto brez razprave. Na plenarnem zasedanju smo ga podprli tudi Zeleni.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0181/2010)

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Iz solidarnosti s skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Irsko ter na podlagi poročila izjemne italijanske kolegice Barbare Matere sem glasoval za predlog sklepa o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), da se približno 2,7 milijona EUR kot pomoč dodeli Irski, ki se sooča z odpuščanji v sektorju kristala. Večina od 600 odpuščenih delavcev je iz podjetja Waterford Crystal. Ne dvomim v analizo Evropske komisije, a zdi se mi nenavadno, da je lahko to podjetje, ki je v težavah od leta 2005, vzrok prilagoditve globalizaciji. Leta 2005 je naznanilo zaprtje obrata v Dungarvanu, da bi konsolidiralo poslovanje v glavnem obratu v mestu Waterford v Kilkennyju, kjer je bilo zaposlenih 1 000 ljudi. Posledično je skoraj 500 delavcev zapustilo Dungarvan. Po zaprtju obrata 30. januarja 2009 so nekdanji delavci in njihove družine organizirali demonstracije, ki so se končale marca 2009 po sporazumu z delavci in izplačilu 10 milijonov EUR (vir: Wikipedia). Ali je to prilagoditev globalizaciji?

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Iskreno pozdravljam nadomestilo iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki se namenja nekdanjim delavcem podjetja Waterford Crystal in pomožnim podjetjem. Sklad je bil ustanovljen za pomoč delavcem, ki jih prizadenejo strukturne spremembe v svetovni trgovinski mreži, in bo zelo pomemben za lokalno skupnost, v osrčju katere je bila industrija podjetja Waterford Crystal.

Ker je bila ta industrija osrednja v regiji, saj je bilo v steklarskem sektorju in pomožnih podjetjih zaposlenih veliko kvalificiranih lokalnih delavcev, in ker je bil sektor ključen za identiteto regije Waterford, bodo ta sredstva v veliko pomoč delavcem in njihovim družinam ter bodo pomagala zagotoviti druge možnosti zaposlitve.

Na lokalni ravni je treba uvesti ukrepe usklajevanja, da se ta sredstva zagotovo razdelijo pravilno. Ker je zadevna delovna sila starejša od drugih delavcev in ker je opravljala visokokvalificirano delo, je treba zagotoviti, da se sredstva uporabijo za nadaljnje usposabljanje in izobraževanje, spodbujanje podjetništva in izboljšanje dostopa do zaposlitve.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska unija največ prispeva v Mednarodni sklad za Irsko, namreč kar 57 % letnih prispevkov.

Zato pozdravljam vlogo Evropske skupnosti v zagotavljanju gospodarske in socialne pomoči Irski s ciljem vzpostavljanja miru in sprave.

Trenutno obdobje delovanja se bliža koncu, toda pomembno je, da Evropska skupnost še naprej prispeva v Mednarodni sklad za Irsko in si prizadeva za cilje, kot so gradnja mostov, povezovanje skupnosti in spodbujanje razvoja v regijah dveh irskih območij, ki sta bili v zadnjih letih najbolj nestabilni.

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Z vsem srcem pozdravljam odločitev o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za pomoč delavcem podjetja Waterford Crystal. Svetovna gospodarska kriza je skupaj z velikimi spremembami svetovne trgovine povzročila odpuščanja delavcev na Irskem in drugje po Evropi. Pozivam irsko vlado, da hitro zagotovi takojšnjo in učinkovito uporabo teh sredstev za preusposabljanje in izobraževanje delavcev. Časovni okvir za uporabo teh sredstev je omejen in ne smemo izgubljati časa pri zagotavljanju potrebnih storitev. Uredbo o ESPG je treba spremeniti, da se poveča prožnost uporabe sredstev, zlasti kar zadeva časovni okvir.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Država, poimenovana „keltski tiger“, se je nekoč ponašala z izjemno stopnjo rasti, vendar so jo v zadnjih letih prizadeli vpliv krize in učinki globalizacije. Prizadeli so irski steklarski sektor, danes pa skoraj 600 delavcev potrebuje pomoč. Strinjam se z uporabo sredstev sklada.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na cilje Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) glasujem za dodelitev pomoči delavcem, ki so bili odpuščeni iz podjetij Waterford Crystal v Republiki Irski. Pomoč znaša več kot 2,5 milijona EUR in bo ključna za spodbujanje prizadetih delavcev, da izboljšajo svoja znanja in spretnosti, saj jih je velika večina starih preko 45 let. Vendar bi rad izpostavil očitne razlike in neenakost, do katerih je prišlo pri ESPG. Vzrok za to je dejstvo, da države članice znova in znova ne uporabijo razpoložljivih sredstev, kar gre seveda na škodo delavcev, ki postanejo brezposelni v teh državah, kot se je zgodilo na Portugalskem zaradi nenehnega naraščanja stečajev in stopnje brezposelnosti.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Irska je 7. avgusta 2009 predložila vlogo za uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za delavce, ki jih je odpustilo podjetje Waterford Crystal in trije njegovi dobavitelji/proizvajalci na nižji ravni. Mislim, da je ta vloga skladna z zahtevami za določitev finančnih prispevkov, kakor je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Zato sem se strinjal s tem poročilom in predlogom Komisije o uporabi zneska 2 570 853 EUR, saj se s sredstvi iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) financirajo samo ukrepi, ki odpuščenim delavcem pomagajo, da se vključijo na trg dela, sredstva iz sklada pa zagotavljajo pogoje, da lahko odpuščeni delavci najdejo stalno ali začasno zaposlitev, sodelujejo v programih poklicnega usposabljanja in pridobijo znanje, ki je potrebno na trgu dela, da pridobijo dovoljenje za obratovanje ali postanejo samozaposleni. Tudi Litva je že izkoristila podporo iz tega sklada.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Iz pozornosti do delavcev podjetja Irish Waterford Crystal, ki so bili žrtvovani globalizaciji, se vzdržim. Upoštevajoč razmere, ki so jim bile vsiljene zaradi vpliva neoliberalnih politik, ki jih je zagovarjala Evropska unija, bi se morda zdelo upravičeno glasovati proti miloščini, za katero evropska elita meni, da jo je primerno ponuditi. Toda vsaj tisto malo, kar bodo prejeli, lahko pomaga zmanjšati njihovo trpljenje. Toda zato pristop Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič bolj sprejemljiv. Podpira obstoječe špekuliranje bank in odobrava dobičke, ki jih ustvarjajo ameriški skladi, kot je KPS Capital Partners, na žuljih evropskih delavcev. V kraljestvu evrokratov je čista vest poceni.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja zaradi globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v različnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in ta sklad je temeljnega pomena pri zagotavljanju dostopa do nove zaposlitve v prihodnosti. ESPG so že uporabile druge države EU, zdaj pa bi morali to pomoč dodeliti Republiki Irski, zlasti podjetjem v sektorju steklarstva in proizvodnje kristala. Zato sem glasoval tako, kot sem.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo se nanaša na uporabo sredstev ESPG v korist irskih delavcev (2 570 853 EUR) po odpustitvi iz podjetja Waterford Crystal in treh njegovih dobaviteljev, ki delujejo v sektorju kristala. Sredstva bodo prejeli neposredno prizadeti delavci. V odboru COBU je bilo poročilo sprejeto brez razprave. Ne vem, zakaj ne bi glasoval za.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0179/2010)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – Pozdravljam odločitve o uporabi finančne pomoči za odpuščene delavce, ki so zaposlitev izgubili zaradi svetovne finančne in gospodarske krize v treh primerih – v skupnosti Valencia in regiji Castilla-La Mancha v Španiji ter na Irskem, v steklarskem podjetju Waterford Crystal. Skupna podpora v teh primerih znaša 11 milijonov EUR in bo namenjena 3 663 odpuščenim delavcem. Čeprav pomoč Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ne bo rešila vseh težav, ki jih je povzročila finančna in gospodarska kriza, pozivam institucije EU, da učinkovito in pravočasno ovrednotijo vloge, države članice pa, da aktivno sodelujejo v tem skladu.

V moji državi, Litvi, je bila pred kratkim finančna pomoč dodeljena delavcem, ki so izgubili službo v gradbeništvu, pohištvenem sektorju in industriji proizvodnje oblačil, kot tudi delavcem iz tovarne Snaigė v mestu Alytus. Za pomoč so izredno hvaležni tisti, ki jih je svetovna finančna in gospodarska kriza najhuje prizadela.

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Iz solidarnosti s skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in na podlagi poročila italijanske kolegice Barbare Matere (PPE, IT) sem glasoval za predlog sklepa o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), da se približno 2 milijona EUR kot pomoč dodeli Španiji, ki se sooča z odpuščanji v sektorju proizvodnje lesnih proizvodov. Dejansko Kraljevina Španija utemeljuje svojo zahtevo na podlagi načela, da je gospodarska in finančna kriza povzročila nenaden zlom svetovnega gospodarstva, kar je imelo resen posledični učinek na številne sektorje, zlasti na povpraševanje v gradbenem sektorju in s tem po lesnih proizvodih. Resnica je, da je kriza povzročila, da se je španski nepremičninski balon razpočil, in težko je najti utemeljitev za prilagoditev globalizaciji ... Če pogledate, kaj se financira (na primer, 57 vlog za spodbujanje podjetništva po 3 000 EUR vsaka, skupaj torej 171 000 EUR, 16 delavnic za usposabljanje, skupaj z delovno prakso, ki stanejo 12 500 vsaka, skupaj torej 200 000 EUR in tako dalje), kje je prilagoditev globalizaciji? Se nadaljuje ...

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Veliko število sektorjev in podjetij, ki sta jih prizadeli kriza in globalizacija, sprašuje, ali bo obstoječi neizogibni evropski gospodarski model izvedljiv in trajnosten. Če je dodelitev pomoči delavcem, ki so bili odpuščeni, nesporna, pa enako ni mogoče reči za neprekinjeno stanje, ki še poslabšuje težavne razmere, na primer razmere gozdnih delavcev in pridelovalcev plute v regiji Castilla-La Mancha.

Poleg dodeljevanja pomoči v razmakih morajo Evropska unija in države članice biti sposobne spodbujati gospodarsko okolje brez nepotrebnih birokratskih ovir, ki je ugodno za podjetnike ter nagrajuje tveganje in inovacije.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za dodelitev pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji glede na izjemno negativen vpliv zaprtja 36 lesnih podjetij v devetih mesecih v španski regiji Castilla-La Mancha, zaradi česar je 585 delavcev izgubilo službo. Razmere so še toliko resnejše, ker se prebivalstvo iz te regije odseljuje, delovna sila pa ni usposobljena za tako rekoč nič drugega. Zato bi rad poudaril, da se je treba posebej posvetiti negativnemu vplivu obstoječe gospodarske krize na najbolj podeželska območja.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. Španija je 9. oktobra 2009 predložila Komisiji vlogo za uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v višini 1 950 000 EUR za 585 delavcev, ki so bili odpuščeni iz 36 podjetij, ki so se ukvarjala s proizvodnjo lesa, lesnih in plutastih izdelkov, razen pohištva, in proizvodnjo izdelkov, ki vsebujejo slamo in protje, v regiji Castilla-La Mancha v devetmesečnem obdobju poročanja med 1. novembrom 2008 in 31. julijem 2009. Strinjam se z oceno Komisije, da ta vloga izpolnjuje merila za upravičenost, določena v uredbi o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG), in s priporočilom Komisije proračunskemu organu o odobritvi vloge, saj se s sredstvi iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) financirajo samo ukrepi, ki odpuščenim delavcem pomagajo, da se vključijo na trg dela, sredstva iz sklada pa zagotavljajo pogoje, da lahko odpuščeni delavci najdejo stalno ali začasno zaposlitev, sodelujejo v programih poklicnega usposabljanja in pridobijo znanje, ki je potrebno na trgu dela, da pridobijo dovoljenje za obratovanje ali postanejo samozaposleni. Tudi Litva je že izkoristila podporo iz tega sklada.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Iz pozornosti do španskih delavcev iz regije Castilla-La Mancha, ki so bili žrtve globalizacije, se vzdržim. Upoštevajoč razmere, ki so jim bile vsiljene zaradi vpliva neoliberalnih politik, ki jih je zagovarjala Evropska unija, bi se morda zdelo upravičeno glasovati proti miloščini, za katero evropska elita meni, da jo je primerno ponuditi. Toda vsaj tisto malo, kar bodo prejeli, lahko pomaga zmanjšati njihovo trpljenje. Toda zato pristop Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič bolj sprejemljiv. Podpira špekuliranje na stanovanjskem trgu in njegov zlom odobrava dobičke, ki pritekajo bankam iz obresti. Evrokratski tirani imajo zlahka čisto vest.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja zaradi globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v različnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in ta sklad je temeljnega pomena pri zagotavljanju dostopa do nove zaposlitve v prihodnosti. V preteklosti so ESPG uporabljale druge države EU, zdaj pa bi moral zagotoviti enako pomoč regiji Castilla-La Mancha v Španiji za 585 odpuščenih delavcev iz 36 podjetij, ki so se ukvarjala s proizvodnjo lesa, lesnih in plutastih izdelkov, razen pohištva, in proizvodnjo izdelkov iz slame in protja. Zato sem glasoval tako, kot sem.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo se nanaša na uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v korist regiji Castilla-La Mancha v Španiji (1 950 000 EUR) po odpustitvi 585 delavcev iz 36 podjetij, ki obratujejo v sektorju „proizvodnje lesa, lesnih in plutastih izdelkov, razen pohištva; proizvodnje izdelkov iz slame in protja“. Sredstva bodo prejeli neposredno prizadeti delavci. Odbor za proračun je poročilo sprejel brez razprave. Mi iz skupine Verts/ALE smo ga podprli.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0178/2010)

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Iz solidarnosti s skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in na podlagi poročila italijanske kolegice Barbare Matere sem glasoval za predlog sklepa o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), da se približno 1,1 milijona EUR kot pomoč dodeli za dejavnosti tehnične pomoči v zvezi z ESPG. Skladno s členom 8(1) uredbe o EGF iz leta 2006 se lahko 0,35 % finančnih sredstev, ki so na voljo iz sklada (500 milijonov EUR), vsako leto uporabi za financiranje dejavnosti tehnične pomoči na pobudo Komisije. To predstavlja 1 750 000 EUR. Zaenkrat še nič ni bilo dodeljeno za tehnično pomoč. Če povem odkrito, se mi zdi nesmiselno organizirati dve srečanji za 27 strokovnjakov (po eden iz vsake države članice) v znesku 35 000 EUR, torej skupaj 70 000 EUR, in dva seminarja o ESPG po 100 000 EUR, zlasti če naj bi ESPG plačal tekoče stroške in ne prilagajanje globalizaciji. In kaj lahko rečemo o 10 raziskavah, ki stanejo 25 000 EUR vsaka? ... Se nadaljuje ... toda človek zares dobi občutek, da se te dejavnosti tehnične pomoči izvajajo, da se porabi denar, samo zato, ker obstaja pravna podlaga.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Strinjam se s tem poročilom, ker se bo več kot polovica sredstev za tehnično pomoč, dodeljenih Komisiji, uporabila za financiranje raziskav, ovrednotenje odprtih primerov Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), njihovo izvajanje, doseganje uspeha in učenje za prihodnost, del sredstev za tehnične namene pa se bo uporabil za vzpostavitev podatkovne zbirke o ponovnem dolgoročnem vključevanju na trg dela. Pozivam tudi, da se vsaj del teh sredstev nameni za tehnične ukrepe, ki bi lahko skrajšali postopek za obravnavo vlog, ki je v mnogih primerih vlog za pomoč predolg. Rada bi spodbudila države članice, da se seznanijo z možnostmi in priložnostmi, ki jih nudi ESPG za delavce v razmerah masovnega odpuščanja ter da uporabijo razpoložljiva sredstva za podporo odpuščenih delavcev in pomoč pri njihovi vrnitvi na trg dela. Poleg tega bi države članice dodatno spodbujala, da si izmenjujejo najboljše prakse in se učijo predvsem od tistih držav članic, ki so že vzpostavile nacionalne informacijske mreže za ESPG, ki zajemajo socialne partnerje in zainteresirane strani na lokalni ravni, da bi oblikovale trdno strukturo za pomoč v primeru masovnih odpuščanj.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Evropska komisija poziva k uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, da bi lahko ponudila ustrezno in zadostno tehnično pomoč kot odgovor na mnoge prošnje iz različnih držav, kjer narašča število brezposelnih delavcev zaradi gospodarske in finančne krize, ter na globalizacijo, ki vpliva na solventnost mnogih podjetij. Soglasno sprejetje na parlamentarnem odboru kaže, da so poslanci, ki se najbolj ukvarjajo s to težavo, soglasni o tej prošnji. Zato mislim, da bi jo moral Parlament enako obravnavati.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to resolucijo, ki spodbuja boljše izvajanje pomoči in mehanizmov pomoči, namenjenih odpuščenim delavcem, ker poznam pomen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za preusposabljanje fizičnih delavcev in omilitev socialno-ekonomskega vpliva svetovne krize. Poleg poostritve ukrepov za boljše spremljanje, revizijo in ocenjevanje izvajanja podpornih načrtov, ki so bili odobreni, bi rad izpostavil, da se moramo posvetiti in prizadevati si za spodbujanje pobud, ki vodijo k večji in bolj razširjeni uporabi sredstev iz ESPG s strani držav članic, zlasti Portugalske.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Strinjal sem se s tem poročilom in predlogom Komisije o uporabi zneska 1 110 000 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za financiranje tehnične pomoči za Komisijo. Skladno s členom 8(1) pravne podlage se lahko 0,35 % najvišjega letnega zneska, ki je na voljo iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), vsako leto uporabi za financiranje tehnične pomoči na pobudo Komisije. Vsako leto se lahko porabi 1,75 milijona EUR, da se pokrijejo potrebe za izvajanje sklada. Strinjal sem se s predlogom Komisije, da mora ta znesek zajemati naslednje dejavnosti: dejavnosti, povezane z vmesno oceno ESPG – študije o spremljanju in izvajanju, oblikovanje baze znanja, izmenjavo informacij in izkušenj med državami članicami ter strokovnjaki Komisije in revizorji, razvoj mrež, organizacijo srečanj strokovne skupine ESPG, organizacijo seminarjev o izvajanju sklada kot tudi dejavnosti informiranja in obveščanja javnosti, nadaljnji razvoj spletne strani ESPG in financiranje publikacij v vseh jezikih EU. Dejavnosti ESPG imajo pomembno vlogo in namen sredstev iz tega sklada je zagotoviti enkratno podporo delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ali svetovne finančne ali gospodarske krize, s čimer bi jim olajšali povratek na trg dela.

  Erminia Mazzoni (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za zadevno poročilo v trdnem prepričanju, da je pomembno, da so postopki glede Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bolj dinamični.

Sklep Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2010 poziva, da se 1 110 000 EUR uporabi za dejavnosti nadzora in spremljanja, predvsem pa za financiranje dejavnosti informiranja ter tehnične in upravne pomoči v povezavi z uporabo sredstev s strani držav članic in socialnih partnerjev. Zagotavljanje jasnih informacij je temeljnega pomena, če naj se skrajšajo postopki, ravno tako pa je za preglednost in jasnost pomembno, da se Uniji zagotovijo instrumenti, ki jo približujejo državljanom. Od 1. maja 2009 je mogoče ta sklad uporabljati za podporo delavcev, ki so bili odpuščeni zaradi učinkov gospodarske krize in finančnih trgov, zato je še pomembnejši in potrebnejši.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.– (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja zaradi globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v različnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in ta sklad je temeljnega pomena pri zagotavljanju dostopa do nove zaposlitve v prihodnosti. Zato je treba oceniti tudi učinkovitost tega mehanizma pomoči. Glede na to namerava Komisija uporabiti sredstva ESPG, da bi pokrila upravne stroške, povezane z vmesnim ovrednotenjem delovanja sklada. V to bodo zajete raziskave izvajanja ESPG, ponovno vključevanje delavcev na trg dela in vzpostavitev mrež med službami držav članic, ki so pristojne za zadeve, povezane z ESPG, izmenjava najboljše prakse kot tudi oblikovanje in vzpostavljanje spletne strani.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje hitre pomoči tistim delavcem, ki so jih prizadele strukturne spremembe svetovnih trgovinskih tokov.

Komisija je 24. aprila 2010 sprejela nov predlog o uporabi sredstev ESPG. Predlog se nanaša na sprostitev 1 110 000 EUR iz sklada, znesek, ki bi pokril osnovne dejavnosti ESPG, ki so študije o spremljanju in izvajanju, oblikovanje baze znanja, izmenjava informacij in izkušenj med državami članicami in evropskimi strokovnjaki iz ESPG, organizacija seminarjev ter nadaljnji razvoj spletne strani ESPG in publikacij v vseh evropskih jezikih.

Mislim, da lahko izvajanje sklada kvečjemu pozdravimo, saj spodbuja države članice, da dobro izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja ESPG, zlasti v zvezi z delavci. Po mojem mnenju je oblikovanje baze znanja zelo koristno, ker deluje kot povezovalna sila med državami članicami ter jih s tem spodbuja k medsebojnemu sodelovanju in zgledovanju po državah, ki imajo več izkušenj na tem področju. Za konec pa naj povem, da se mi zdi spodbudno, da v tem procesu države članice vodi skupina strokovnjakov, in upam, da bo prišlo do nadaljnjega napredka pri prihodnjem projektu ESPG.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo se nanaša na uporabo zneska v višini 1 110 000 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za financiranje tehnične pomoči na pobudo Komisije. Po predlogu Komisije naj bi ta znesek pokrival naslednje dejavnosti: dejavnosti, povezane z vmesno oceno ESPG (čl. 17) – študije o spremljanju in izvajanju, oblikovanje baze znanja, izmenjavo informacij in izkušenj med državami članicami ter strokovnjaki Komisije in revizorji, razvoj mrež, organizacijo srečanj strokovne skupine kontaktnih oseb ESPG, organizacijo seminarjev o izvajanju sklada kot tudi dejavnosti informiranja in obveščanja javnosti (čl. 9) ter nadaljnji razvoj spletne strani ESPG in publikacij v vseh jezikih EU. V odboru COBU je bilo poročilo sprejeto brez razprave. Mi Zeleni smo ga podprli.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Zaradi nedavnega finančnega potresa so mnogi postali brezposelni ali podzaposleni. Dobro je, da EU temelji na načelu solidarnosti. Od svoje ustanovitve leta 2006 je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) prejel skoraj 30 vlog v skupnem znesku 154 milijonov EUR, pomoč pa je bila zagotovljena 33 000 delavcem po celotni Evropi. Ta pomoč je bila dodeljena mnogim različnim sektorjem, vključno z računalniško industrijo, industrijo mobilnih telefonov in avtomobilsko industrijo.

Baltskim državam je finančna kriza zadala boleč udarec. Med oktobrom 2008 in julijem 2009 je več kot 1 600 delavcev, zaposlenih v litovskih gradbenih podjetjih, izgubilo zaposlitev. Polovica jih ni našla nove zaposlitve niti se ni upokojila ali zaprosila za pomoč. Večino stroškov krije ESPG, preostanek pa litovski sklad za zaposlovanje. Rad bi se zahvalil ESPG za pomoč, ki se dodeljuje zelo skrbno in socialno odgovorno. Naj navedem primer: do maja 2009 je v petih mesecih izgubilo službo 651 delavcev, zaposlenih pri litovskem podjetju AB Snaigė (proizvajalec opreme za hlajenje) in njegovih dveh dobaviteljih. To je neposredno vplivalo na delavce in njihove družine kot tudi na mesto Alytus, kjer ima to podjetje sedež. Zaradi nastalih razmer je bil velik del sredstev ESPG namenjen delavcem. Dodeljena sredstva bodo delavcem zagotovila priložnost, da najdejo zaposlitev ter da se izobražujejo in preusposobijo.

Poročila: Barbara Matera (A7-0180/2010, A7-0181/2010, A7-0179/2010)

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – ESPG je nastal, da bi pomagal tistim delavcem, na katere je imela globalizacija negativen vpliv. Komisija je sprejela predloge za dostop do sredstev, da bi pomagala Irski in Španiji. Rad bi poudaril, da so dejanski primeri, ko so ta sredstva potrebna, večinoma izredno nujni, zato mora biti postopek za odobritev teh sredstev čim bolj učinkovit in hiter. Glede na to se strinjam z zaključki naše poročevalke, zato sem glasoval za poročilo.

Poročila: Barbara Matera (A7-0180/2010, A7-0181/2010, A7-0179/2010, A7-0178/2010)

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je ključen za podporo ponovne vključitve delavcev, ki so bili odpuščeni zaradi svetovne gospodarske in finančne krize.

Evropske institucije so igrale pomembno vlogo pri podpori oživitve gospodarstva držav članic, ki najbolj potrebujejo pomoč.

Ponovno pozivam institucije EU, da jo skupaj uporabijo hitro in prožno, na podlagi poenostavljenih postopkov, ki bodo hitro zadovoljili potrebe delavcev, ki jih je zdajšnja gospodarska recesija najbolj prizadela.

Poročilo: Michail Tremopoulos (A7-0139/2010)

  Sonia Alfano (ALDE), v pisni obliki. – (IT) Anketa, objavljena v Region of Sicily konec leta 2009, je pokazala, da 75 % državljanov meni, da evropska sredstva nimajo nobenega pozitivnega vpliva ali pa zelo majhnega. Če k temu dodamo še dejstvo, da je Računsko sodišče ugotovilo, da 51 % sredstev, namenjenih Siciliji za programsko obdobje 2000–2006, ni bilo porabljenih in da je pri dobrem odstotku uporabljenih sredstev prišlo do nepravilnosti, zlahka razumemo skoraj popolno odsotnost zaupanja javnosti.

Zato povsem podpiram poročilo mojega kolege. Zaupanje v institucije je mogoče povrniti samo s popolno preglednostjo, ki naj bi zagotovila, da je javnost seznanjena z učinkovito uporabo javnih sredstev. Vsak mora biti seznanjen s tem, komu so bila dodeljena sredstva in predvsem za kakšen namen, obenem pa mora biti omogočeno spremljanje vseh stopenj od programiranja do izvajanja posredovanj.

Omogočanje državljanom, da spremljajo evropske sklade, ne predstavlja samo temeljnega dokaza demokratičnega procesa, temveč tudi odvrača od vseh oblik odtekanja teh javnih sredstev. Naj vas spomnim, da preglednost ne pomeni zgolj posredovanje dokumentov javnosti: to je le prvi korak. Informacije morajo biti dostopne in zlahka razumljive; sicer bo njihova priprava zgolj tehnično opravilo, ki ne pripomore k nikakršnemu demokratičnem nadzoru.

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, ki zagovarja skupen in dostopen pristop k izmenjavi najboljših praks med regijami, tako da bi tisti, ki sodelujejo pri kohezijski politiki, lahko črpali iz izkušenj drugih. Mislim, da so prevladujoča vprašanja, povezana s projektnim vodenjem tistih, ki sodelujejo pri izvajanju kohezijske politike, ključen dejavnik za izboljšanje in pospeševanje upravljanja. Države članice bi morale decentralizirati izvajanje kohezijske politike, da bi zagotovile ustrezen potek upravljanja na več ravneh ob upoštevanju načel partnerstva in subsidiarnosti. Pozdravljam pripravo Revizijskega priročnika kot tudi njegovo poenostavitev, zlasti kar zadeva upravičenost, finančni inženiring in poročanje.

Rad bi izpostavil ovire, ki so jih predstavili možni kandidati glede uporabe sredstev strukturnih skladov. Soočajo se z velikimi birokratskimi bremeni, preštevilnimi zapletenimi predpisi, pomanjkanjem preglednosti v postopku odločanja in pravilih sofinanciranja ter zamudami pri plačilih. Če naj se te ovire premagajo, je treba opredeliti dolgoročna merila za projekte, ki se sofinancirajo iz strukturnih skladov, in razviti posebne ukrepe skupaj z novimi kakovostnimi kazalniki za regije s posebnimi geografskimi značilnostmi, kot so najbolj oddaljene regije.

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, podpiram stališče gospoda Winklerja in glasoval sem za pregled inovacijske politike Skupnosti. Strinjam se zlasti z željo, da se zagotovi razsežna strategija, ki zadeva ne le tehnološke inovacije, temveč tudi upravne, organizacijske in socialne inovacije. Zato je po mojem mnenju ključno, da finančni sektor ter mala in srednje velika podjetja sodelujejo pri opredelitvi ukrepov za spodbujanje inovacij kot tudi, da se pozornost nameni političnim in gospodarskim ciljem na regionalni ravni.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Prvotna različica tega samoiniciativnega poročila Michaila Tremopoulosa mi sploh ni bila všeč. Zato sem vložila deset sprememb, da bi ga preusmerila. Tako smo s kolegi iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) dosegli, da sta francoščina in nemščina ponovno uvedeni kot jezika komunikacije poleg angleščine, da so se zahtevane informacije omejile na informacije, ki so dejansko uporabne, da se ohrani predpostavka ustrezne uporabe evropskih skladov in tako dalje. Uporaba sredstev bi dejansko morala biti bolj pregledna, toda to ne bi smel biti izgovor, da se naredi postopke za zaprosilo za evropska sredstva pretirano zapletene. Zaradi našega ukrepanja bodo evropskih državljanom na voljo dodatne informacije o uporabi sredstev evropskih skladov, toda s tem se birokracija ne bo povečala. Zato sem glasovala za spremenjeno različico tega poročila.

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo mojega kolege Michaila Tremopoulosa o preglednosti regionalne politike in njenem financiranju. Pozdravljam pobudo za preglednost v Evropi (ETI), ki jo je Evropska komisija sprejela, da bi izboljšala preglednost, odprtost in odgovornost upravljanja v Evropski uniji. Podpiram potrebo po ureditvi in uporabi metod, ki jamčijo preglednost postopkov, možnim upravičencem zagotavljajo boljši dostop do strukturnih skladov in zmanjšujejo upravno breme udeležencev. Organi upravljanja v državah članicah morajo pregledno predstaviti vse stopnje projektov, ki jih financirajo strukturni skladi. Obljubljam, da bodo poslanci Evropskega parlamenta obveščeni in vključeni v izvajanje projektov v njihovih volilnih okrožjih.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo. Učinkovita uporaba sredstev strukturnih in kohezijskih skladov je prvi pogoj za rast naših gospodarstev in ustvarjanje delovnih mest. Da bi zagotovili preglednost uporabe sredstev, je treba pobudo za preglednost v Evropi v celoti izvesti. Trenutno nimamo dovolj informacij o sklepih Komisije o glavnem financiranju. Tudi države članice na različnih ravneh obveščajo javnost o upravičencih do pomoči EU. Mislim, da je treba preglednost zagotoviti na vseh ravneh, saj gre z roko v roki s poenostavitvijo postopkov za pridobivanje sredstev iz strukturnih skladov in omogoča sodelovanje javnosti v razpravi o tem, kako se porablja javni denar, ki je nujna za učinkovito uporabo sredstev EU.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) V času, ko se gospodarska in finančna kriza odraža kot horizontalen pojav, ki se dotika vseh sektorjev brez razlik, tudi kmetijski sektor ni izjema ter potrebuje izrazito finančno podporo in preglednost.

Poročilo gospoda Tremopoulosa dopolnjuje sporočilo Komisije o pobudi za preglednost v Evropi ter uvaja predloge, namenjene spodbujanju razkritja podatkov o upravičencih do sredstev kot tudi preglednosti skupnega upravljanja in partnerstva. Glasovala bom za to poročilo ravno zato, ker verjamem, da lahko več informacij in predvsem preprostejše informacije poslovnemu svetu približajo zapleteni svet kohezijske politike EU.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Pobuda za preglednost v Evropi velja od leta 2005, ko jo je sprejela Komisija. Le eno leto kasneje je bila objavljena zelena knjiga, da bi se izboljšala preglednost, odprtost in odgovornost upravljanja EU. Razlog za sprejetje teh dokumentov je temeljna pravica evropskih državljanov, da vedo, kdo prejema evropska sredstva. Vsak od njih bolj ali manj finančno prispeva k tem projektom.

Spletna objava informacij o glavnih projektih, preden se sprejme odločitev o njihovem financiranju, je uveljavljena praksa v mednarodnih finančnih institucijah. Evropska komisija je bila do zdaj izjema, čeprav ni utemeljenega razloga, da bi se moral izvršni organ Skupnosti držati nižjih standardov preglednosti. V teh okoliščinah se zahteva Parlamenta, da Komisija pravočasno objavi informacije na internetu, da bi zagotovila neposreden dostop do dokumentacije o evropskih financah, povsem ujema s politiko preglednosti, sprejeto na ravni EU. Pomembno je, da pri projektih, ki jih odobri Komisija, ne obstaja niti trohica dvoma in da je javnost obveščena o tej pravici od čisto prve stopnje predložitve prošnje za financiranje.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Preglednost dodeljevanja sredstev iz strukturnih skladov, zlasti z naknadno objavo upravičencev, zadevnih aktivnosti in zneskov javnih prispevkov, je osrednja tema razprave o načinu porabe evropskega javnega denarja.

Toda opredelitev „upravičencev“ in znesek javnih prispevkov, plačan upravičencem (dodeljeni ali dejansko izplačani zneski), ki ju je treba objaviti, nista jasna.

Pozdravljam priporočila iz tega poročila, ker prispevajo h kulturi vzajemnega zaupanja med vsemi zainteresiranimi stranmi, kar bo privedlo do boljše uporabe sredstev evropskih skladov.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – V EU so državljanom in drugim subjektom na voljo številni viri sredstev. Mnogi se pritožujejo, da so postopki za dostop do takšnih virov zapleteni in pretirano birokratski. Zagotoviti bi bilo treba jasnejše informacije o postopkih, povezanih s takšnimi viri, in večjo preglednost glede porabe teh sredstev. Strinjam se z zaključki poročevalca, zato sem se odločil, da bom glasoval za to poročilo.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za ukrepe, ki so predlagani v poročilu, ker mislim, da mora biti preglednost ključen pogoj za doseganje splošnih ciljev vseh politik, zlasti kohezijskih.

Spremenljivost meril za predstavitev in dostopnost podatkov, ki izhajajo iz očitnih razlik med državami članicami in organi upravljanja pri razlagi minimalnih zahtev pobude za preglednost v Evropi, onemogočajo popolno primerjavo na ravni EU. Zato toplo pozdravljam uvedbo jasnejših pravil o razkritju informacij o upravičencih do sredstev iz skladov pod deljenim upravljanjem. Zmanjšanje birokracije, poenostavitev postopka za pridobivanje sredstev in omogočanje večjega nadzora nad finančnim upravljanjem so pozitivni koraki.

Mislim tudi, da je dobra zamisel, da bi države članice javnosti posredovale uradne informacije o postopku za zagotavljanje sredstev v dveh jezikih.

Na koncu pa naj povem, da bi po mojem mnenju Komisija morala predstavljati zgled z uvedbo praks, ki spodbujajo preglednost. Pri tem mislim zlasti zagotavljanje sredstev za velike projekte EU, v zvezi s katerimi ni nikomur jasno, zakaj so standardi glede preglednosti še vedno nižji kot pri podobnih projektih, kot sta Evropska investicijska banka ali Svetovna banka.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o preglednosti regionalne politike in njenem financiranju, da bi zagotovili večji nadzor nad porabo javnih sredstev. Poleg obstoječih minimalnih zahtev je treba tudi nujno zagotoviti, da bodo seznami prejemnikov sredstev iz strukturnih skladov, objavljeni na spletni strani Komisije, vsebovali mnogo podrobnejše informacije v interesu večje preglednosti. Takšne podrobnejše informacije so lahko na primer informacije o lokaciji, povzetki odobrenih projektov, vrste dodeljene podpore in opis projektnih partnerjev.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Regionalna politika in kohezijski sklad Evropske unije sta temelja načela solidarnosti med državami članicami. Bistveno je, da se sredstva zanju uporabljajo učinkovito in osredotočeno ter da prispevajo k razvoju področij, ki so jim bila dodeljena. Preglednost uporabe teh sredstev je glavna odgovornost držav članic, kazni za slabo upravljanje pa bodo še bolj zmanjšale neravnovesja v Evropski uniji.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Upoštevajoč velikost in regionalno raznolikost Evrope kot tudi pomen verodostojnosti evropskih institucij, sem glasoval za, ker mislim, da sta izmenjava javnih informacij in standardizacija postopkov ključni za zagotovitev potrebne preglednosti pri izvajanju in financiranju regionalnih politik, namenjenih gospodarski in socialni koheziji ter okrepitvi pravičnejše Evrope. Rad bi tudi poudaril, da zagotovitev skladnosti s skupnimi pravili in objava objektivnih informacij o javnih naložbah ne bi smela povzročiti večje birokracije. Dejansko mislim, da je pomembno zmanjšati birokracijo, da se izboljša preglednost in učinkovitost evropskih politik.

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Preglednost regionalne politike in njeno financiranje sta zelo občutljivi temi in območje, ki ga zastopam, ti temi zelo zanimata.

Glede na kohezijsko politiko 2007–2013 sodijo Benečija in druge regije severne in srednje Italije v sklop cilja 2 „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, ki se mu namenja 16 % razpoložljivih sredstev. Večina sredstev (83 %) se dodeljuje regijam, ki v razvoju zaostajajo, mednje pa sodijo regije južne Italije.

Strinjam se s poročevalcem, da je treba pobudo za preglednost v Evropi (ETI) podpreti z referenčnimi parametri, ki so enaki za vse, s čimer bi zagotovili homogeno in učinkovito raven preglednosti. Opredelitev vrste dokumentacije, ki jo je treba zagotoviti, in dostopa do nje predvsem pri „velikih projektih“ ter oblikovanje skupnega modela, ki ga je treba upoštevati, bo preprečilo potrato in pomanjkanje postopkovne preglednosti. Z oblikovanjem jasnih in podrobnejših skupnih pravil, ki pa ne vplivajo negativno na upravno učinkovitost, bodo nagrajene uspešne regije in kaznovane tiste, ki ne opredeljujejo dovolj natančno svojih zahtev in projektov.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo gospoda Tremopoulosa kot začetno točko upošteva zamisel, da je preglednost predpogoj za doseganje ciljev kohezijske politike, in povsem podpiram pozive k večji preglednosti regionalne politike. Poročilo tudi poziva države članice, da regionalne in lokalne oblasti v celoti vključijo v izvajanje politik, in prepričan sem, da bo škotska vlada v te zadeve povsem vključila vse škotske regije, ko bo Škotska samostojna.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Zagotavljanje javnih informacij o prejemnikih sredstev EU je temeljni kamen pobude za preglednost v Evropi (ETI). Mislim, da je zahteva iz finančne uredbe, da morajo države članice zagotoviti informacije o porabi sredstev EU pod deljenim upravljanjem, zlasti z naknadno objavo upravičencev, nezadostna. Komisija je omejila svojo vlogo na predlog o skupnem okvirnem standardu za objavo podatkov in na to, da državljanom EU prek spletne strani GD REGIO posreduje povezave do elektronskih naslovov držav članic, kjer so objavljeni zahtevani podatki o upravičencih do sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in kohezijskega sklada. Pri zgoraj omenjenih skladih, ki se izvajata pod skupnim upravljanjem, so te povezave in njihova vsebina v izključni pristojnosti držav članic, ki temelji na informacijah, ki jih posredujejo organi upravljanja. Popolna primerjava na ravni EU ni mogoča zaradi spremenljivosti meril za predstavitev in dostopnost podatkov. Zato sem se strinjal s predlogi, ki jih je predložil Evropski parlament, da naj bodo podatkovne zbirke držav članic združljive in da naj omogočajo popolno iskanje, kar bi olajšalo pregled predstavljenih podatkov na ravni EU ter zagotovilo, da se zbrani podatki najdejo in da so urejeni strukturirano in primerljivo ter so zato povsem uporabni. Izvajanje teh predlogov bi pripomoglo k ETI.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) O delu Komisije in Parlamenta na področju preglednosti regionalne politike in njenega financiranja imam dobro mnenje. Ta sektor porabi levji delež proračuna EU, zato imajo davkoplačevalci pravico vedeti, kako se porablja njihov denar, in bi morali imeti neomejen dostop do teh podatkov.

Rad bi tudi izrazil upanje, da bodo sprejeti ukrepi privedli do oblikovanja novih predpisov in objavljenih podatkov, ki jih je navdahnilo opazovanje, zaradi česar bodo postopki izvajanja preprostejši in preglednejši.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Da bi Evropska komisija približala evropske institucije in službe državljanom, katerim služijo, in poudarila njihov prispevek k socialni in gospodarski koheziji ter trajnostnemu razvoju v Evropi, je ena od njenih osnovnih nalog povečati svojo preglednost.

Glasoval sem za to poročilo, ker podpiram Komisijo pri spodbujanju standardne, trdno uveljavljene možnosti za zagotovitev dostopa do informacij o prejemnikih sredstev Skupnosti. S tem bomo lahko odpravili neenakosti pri objavi teh informacij v državah članicah. Tako bomo imeli popoln pregled nad posredovanimi podatki na evropski ravni, obenem pa bomo pridobili večjo verodostojnost in odgovornost v očeh evropskih državljanov.

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker mislim, da je preglednost regionalnih politik zelo pomembna za to, da bi povečali dostop možnih prejemnikov do podatkovne zbirke pobude za preglednost v Evropi (ETI). Po mojem mnenju je za preglednost regionalnih politik bistvena vključenost lokalnih in regionalnih oblasti, saj je njihova dolžnost izpolniti dvojno vlogo v tem pogledu. Po eni strani bodo imele koristi od ETI, ki bo spodbujala največji možen dostop do te podatkovne zbirke o prejemnikih sredstev, iz katere bo mogoče potegniti posebne primere dobre prakse na področju regionalnega financiranja. Obenem bodo lokalne in regionalne oblasti imele ključno vlogo pri uveljavljanju te podatkovne zbirke z najboljšimi mogočimi sredstvi, tako da bodo informacije čim lažje dostopne državljanom.

Uvesti je treba tudi sisteme za merjenje stopnje dostopa do podatkovne zbirke ETI, tako da bomo kar se da jasno vedeli, kakšna je stopnja dostopa do informacij v tej podatkovni zbirki. Če se ugotovi manj razširjena uporaba, bodo morale oblasti, ki jo vodijo na nižji ravni, poiskati bolj učinkovite načine za spodbujanje njene uporabe.

  Erminia Mazzoni (PPE), v pisni obliki. – (IT) Sledljivost upravičencev, dodeljenih sredstev in projektov je ključen vidik instrumentov, ki urejajo uporabo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in kohezijskega sklada, da se zagotovi preglednost porabe. Pregleden sistem optimizira naložbe in zmanjšuje stroške. Stopnja pomembnosti pomeni, da se izplača poostriti kazni za primere kršitev obveznosti sporočanja in obveščanja, spodbujati sodobnejši in funkcionalen mrežni sistem med organi upravljanja, opredeliti skupno podlago za poenotenje ravnanja posameznih držav in oblikovanje povezave med obveščanjem javnosti, spremljanjem in revidiranjem. Ti ukrepi bi morali biti vključeni v sveženj ukrepov za boj proti krizi. Podoben predlog je podal Parlament v času glasovanja o točki „Zaščita finančnih interesov Skupnosti in boj proti goljufijam - Letno poročilo“ glede na to, da zahteva po preglednih postopkih preprečuje neustrezno ravnanje.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Preglednost uporabe sredstev Skupnosti in javnih informacij o upravičencih skladov EU je nujna za pobudo za preglednost v Evropi (ETI). Takšno razkritje omogoča oceno porabe javnih sredstev, ki je nujna za zaščito demokracije in preudarno upravljanje vedno omejenih sredstev. Toda v času krize potrebujemo druge mehanizme, ki omogočajo večjo preglednost, zlasti mora Komisija predhodno posredovati informacije o odločitvah, povezanih s financiranjem velikih projektov. Zato je nujno nadaljevati z razvojem vseh razpoložljivih mehanizmov, ki vodijo k večji preglednosti v zvezi z vsemi upravičenci do sredstev iz skladov EU. Zato sem glasoval tako, kot sem.

  Miroslav Mikolášik (PPE), v pisni obliki. – (SK) Objava informacij o financiranju projektov iz evropskih skladov seveda omogoča javnosti v državah članicah, da se vključi v razpravo o boljši uporabi javnih financ.

Večja preglednost po mojem mnenju zahteva uvedbo jasnih pravil o objavi informacij, ki pa ne sme povzročiti pretiranega upravnega bremena za možne prejemnike, ki se že ubadajo z zapletenimi upravnimi zahtevami.

Toplo bi jo pozdravil, če bi bila spletna objava informacij o velikih projektih pravočasna ter bi omogočila neposreden dostop do projektne dokumentacije in zlasti do presoj vplivov na okolje, katerih pomen vpletene strani pogosto podcenjujejo ali se jim celo izogibajo. Civilna družba bi imela s tem priložnost poslati mnenja na spletno stran Komisije, s čimer bi prispevala k demokratičnemu nadzoru in večji kakovosti projektov.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Pobuda za preglednost v Evropi se je začela že pred leti, vendar je dosegla omejen napredek. Na primer, pri objavi prejemnikov kmetijskih subvencij je prišlo na dan, da ta sredstva pogosto prejmejo velika podjetja, kraljeve hiše in podobno. Če misli EU resno s preglednostjo, jo mora dosledno uveljavljati tudi pri odločanju. Kot ponavadi gre pri pobudi o preglednosti večinoma za prazne besede, zato sem se vzdržal glasovanja.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Zbiranje informacij o dejanski porabi javnih subvencij in dejanskih prejemnikih sredstev je pomembno in tudi pravilno. Vendar zato Komisiji ne bi smeli dodeliti tako obsežnih pooblastil, da države članice ne bi mogle več izbirati lastnih projektov in partnerjev, na primer. Zato sem se vzdržal glasovanja.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Finančna preglednost javnih institucij je temelj sodobne demokracije. Državljani morajo imeti dostop do informacij o tem, kam gre vsak posamezen evro – kajti vsak posamezen evro izhaja iz davkov, ki so jih plačali. Ni skrivnost, da so se pokazali prvi učinki pobude za preglednost v Evropi, ki jo je Komisija sprejela leta 2005. To pozdravljam. Po drugi strani pa je treba še veliko narediti. Žalosti me, da so standardi o preglednosti, ki jih Evropska komisija uporablja pri izvajanju regionalne politike, nižji kot v drugih institucijah, zlasti vključno s tistimi, ki se uporabljajo v Evropski investicijski banki. Ni razloga, da bi se te razmere nadaljevale. V resoluciji je izraženo zadovoljstvo in tudi jaz sem zadovoljen z napredkom na področju družbenega nadzora nad razporeditvijo sredstev za uresničevanje ciljev regionalne politike. Visoko cenim tudi poudarek, ki ga resolucija pripisuje vlogi instituta civilne družbe v programskem sistemu kohezijske politike. Prepričan sem, da bodo ukrepi, predlagani v resoluciji, prispevali k večji učinkovitosti programov in legitimizaciji kohezijske politike EU. Glede na te dejavnike sem se odločil, da podprem resolucijo.

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo gospoda Tremopoulosa, ki vsebuje določbe za izboljšanje učinkovitosti in preglednosti evropske regionalne politike. Če želimo možnim upravičencem do sredstev evropskih strukturnih skladov zagotoviti boljši dostop do razpoložljivih sredstev, bo po mojem mnenju treba poenostaviti upravne omejitve, povezane z vlogami za financiranje, postopke za dostop do sredstev EU pa narediti bolj pregledne. Če bodo pravila in uporaba pravil jasnejši in manj zapleteni, bo financiranje EU učinkovitejše. Mislim tudi, da je nujno, da so državljani bolje obveščeni o projektih, ki jih izvaja Evropska unija, zlasti tistih, ki se nanašajo na uporabo strukturnih skladov. Zato sem za to, da Evropska komisija objavi več informacij v korist splošne javnosti o velikih projektih, ki so bili financirani s temi sredstvi, in o tem, ali so projekti že izvedeni ali še potekajo.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Rad bi pozdravil in čestital mojemu kolegi pri grških Zelenih, Michailu Tremopoulosu, za današnje sprejetje njegovega poročila o preglednosti regionalne politike in njenem financiranju. Rezultat, 629 glasov za in samo 6 proti, kaže, kako odlično delo je opravil.

  Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (PPE), v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospoda Tremopoulosa, ki Evropsko komisijo in nacionalne organe upravljanja poziva k večji preglednosti pri dodeljevanju in uporabi sredstev iz strukturnih skladov, sem podprla in zanj glasovala. Pridobiti moramo primerljive podatke o upravljanju sredstev iz vse Unije, da bo lastnikom projektov in državljanom jasno, kakšne so prednostne naloge EU pri financiranju, katere zainteresirane strani so že prejele sredstva, kako so se sredstva uporabila ter kakšni so postopki in časovni okviri različnih projektov. Cilj je doseči večjo ozaveščenost možnih upravičencev o teh sredstvih in učinkovitejše spremljanje njihove uporabe. Toda pomembno je bilo, da se s preglednostjo ne pretirava in da se z zahtevami glede informacij, ki so nepomembne, neučinkovite in kontraproduktivne, ne obremeni pretirano organov, ki upravljajo sklade, in lastnikov projektov. Zato smo s kolegi iz predsedniške večine Odbora za regionalni razvoj spremenili prvotno besedilo, da bi zagotovili, da se cilj preglednosti ne doseže na račun cilja poenostavitve kohezijske politike, kajti prav ti glavni vprašanji preprostosti in prepoznavnosti mora obravnavati kohezijska politika.

  Nicole Sinclaire (NI), v pisni obliki. – Glasovala sem proti temu ukrepu, a ne zato, ker sem proti preglednosti, daleč od tega; kot ena izmed redkih poslancev Evropskega parlamenta iz Združenega kraljestva, ki so revidirali izkaze, verjamem v večjo preglednost. Toda to glasovanje je značilno za EU: pod pretvezo preglednosti uveljavlja več birokracije na račun davkoplačevalcev. Moji volivci si zaslužijo kaj boljšega.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo opisuje preglednost prečnega vodilnega načela v programskem postopku in odločanju o kohezijski politiki ter predlaga več tehničnih in upravnih predlogov, ki so se izkazali za koristne pri večji učinkovitosti v razvoju regionalne politike. Poleg vprašanj, povezanih z obsežnejšim širjenjem podatkov o upravičencih, potrebo po manj birokracije in pospešitvijo postopkov, je namen dokumenta, za katerega sem glasoval, uveljaviti preglednost v partnerstvu med regijami, državami članicami in Evropsko unijo.

Zaradi tega pomisleka in na podlagi spremembe, ki sem jo podpisal, se omenja potreba po bolj osredotočenem, rednem in pravočasnem zagotavljanju informacij partnerskim organizacijam, zlasti z večjo tehnično pomočjo in usposabljanjem. To je nedvomno koristno za partnerje najbolj oddaljenih regij v EU kot tudi za najbolj oddaljene regije.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Gospe in gospodje, rad bi poudaril, da je preglednost zelo pomembna za državo, kot je moja, Litva. Skladi EU, kot sta strukturni sklad in kohezijski sklad, so pomagali oblikovati litovski gospodarski, socialni in okoljski razvoj ter ga bodo še kar nekaj časa oblikovali. Zato je pomembno, da imajo državljani priložnost postati priča in vplivati na dodelitev teh sredstev. Da bi to dosegli, je potrebno sodelovanje družbe. Do sodelovanja družbe lahko pride na različne načine v postopku odločanja – dodelitev sredstev EU in njihova poraba. Ob večjem sodelovanju družbe bi se zmanjšala stopnja korupcije in povečala učinkovita uporaba sredstev, kar je zlasti pomembno za državo, kot je Litva. Pomembno je tudi, da so prejemniki sredstev EU znani javnosti. S tem bi spodbudili razprave o uporabi javnega denarja v državi, kar je eno od osnovnih načel delujoče demokratične države. Rad bi tudi poudaril, da je potrebno sodelovanje regionalnih in lokalnih institucij ter predvsem navadnih državljanov. Poročilo vsebuje nekaj opažanj o celoviti internetni platformi, ki bi pripomogla k pregledu in boljšemu razumevanju obstoječih skladov. To je dober začetek, toda še več bi bilo treba narediti, da bi bili vključeni ljudje iz različnih slojev družbe – bogati in revni, iz velikih mest in majhnih vasi. Civilna družba in nevladne organizacije bi pomagale spodbujati tudi učinkovitost programov in izboljšati njihovo odgovornost.

  Kerstin Westphal (S&D), v pisni obliki. – V imenu skupine S&D bi rada izrazila splošno soglasje s tem poročilom. Pomembno je, da se Evropski parlament bori za večjo preglednost regionalne politike, toda zavračamo tako imenovano „poimenovanje in izpostavitev kršiteljev“, k čemur poziva točka 16 tega poročila. Vsekakor se strinjamo s strožjimi zahtevami glede komunikacije in informacij, toda cilja večje preglednosti – ki ga tudi podpiramo – ne smemo doseči z napačnimi sredstvi. Bojimo se „lova na čarovnice“ pri izvajanju poimenovanja in izpostavitve kršiteljev. Evropska komisija ne bi smela biti moralna avtoriteta, ki doseže disciplino skupine s poimenovanjem, izpostavitvijo kršiteljev ali okrivljanjem. Ta pristop zavračamo tudi zato, ker bi lahko privedel do bolj zapletenih razmer in neizvajanja v državah članicah. Kljub tem pomislekom se strinjamo – kot je navedeno zgoraj – s splošnimi zamislimi v poročilu in mislimo, da je zelo koristno.

Poročilo: Seán Kelly (A7-0190/2010)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Evropski konstrukt so si zamislili očetje Evrope, da bi zagotovili mir v Evropi. Čeprav na Severnem Irskem še vedno vlada napetost, mora sodobna Evropa še naprej zagotavljati finančno pomoč v podporo spravi med obema skupnostma, ki se že tako dolgo borita. Zato mora Evropska unija zagotoviti, da se nadaljuje financiranje posebnih projektov, ki omogoča vzpostavljanje povezav, potrebnih za trajen mir. Ker je Sodišče Evropske unije pred kratkim na pravni podlagi razveljavilo Uredbo (ES) št. 1968/2006, ki je upravičeno dovoljevala takšne finančne prispevke, so morali poslanci Evropskega parlamenta sprejeti novo uredbo na podlagi ustrezne pravne podlage. Zato sem glasovala za to novo uredbo.

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Glasoval sem za poročilo o neprekinjenih prispevkih EU v Mednarodni sklad za Irsko. Evropska unija je v sklad vplačala 15 milijonov EUR za obdobje 2007–2010. Sredstva EU (ki znašajo 57 % vseh sredstev) so ključna za učinkovitost sklada.

Sklad je imel pozitiven vpliv na zadeve tako na Irskem kot na Severnem Irskem ter je od svoje ustanovitve leta 1986 pomagal pri mnogih čezmejnih pobudah in jih podprl. Sklad je podprl mir in spravo; spodbujal je odnose in sodelovanje; pripomogel je h gospodarskemu in socialnemu napredku. Sklad je imel jasen in pomemben učinek na vpletene skupnosti in je v veliki meri prispeval k prizadevanjem za trajni mir, zlasti kar zadeva dejavnosti, izvedene v sodelovanju s programom PEACE na Severnem Irskem in v obmejnih okrožjih.

  Alain Cadec (PPE), v pisni obliki. – (FR) Mednarodni sklad za Irsko je dober primer nadnacionalnega in mednarodnega sodelovanja. Sklad, ki ga upravlja neodvisni mednarodni organ, financira več držav: Evropska unija, Združene države, Kanada, Nova Zelandija in Avstralija. Tako na Severnem Irskem kot v Republiki Irski projekti spodbujajo stike, dialog in spravo med nacionalisti in sindikalisti. Toda ta mednarodna podpora se bo zaključila leta 2010. Zato moramo razmisliti, kako bi bilo mogoče financirati prednostne ukrepe Sklada po tem datumu, zlasti tiste, ki se nanašajo na spodbujanje gospodarskega in družbenega napredka ter spodbujanje mirovnega dialoga.

Projekti, ki jih zajema Mednarodni sklad za Irsko, že dopolnjujejo ukrepe v sklopu programov EU PEACE. Koristno bi bilo ugotoviti, kaj se bo zgodilo s temi projekti v sklopu prihodnjega načrtovanja proračuna EU. Zato pozivam Evropsko komisijo, da preuči, kako lahko strukturni skladi nadaljujejo z vlogo Mednarodnega sklada za Irsko, predvsem v okviru cilja „evropskega teritorialnega sodelovanja“.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Po številnih letih nestabilnosti na Irskem je bil ustanovljen sklad MSI za zagotavljanje gospodarske in finančne stabilnosti v regiji. Videli smo, da poročilo preučuje načrte sklada za prihodnost ter določa nekatere ključne cilje, ki jih je treba obravnavati. Strinjam se z zaključki poročevalca in sem se zato odločil, da bom glasoval za to poročilo.

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za poročilo gospoda Kellyja o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih prispevkih EU v Mednarodni sklad za Irsko (MSI).

Takšne projekte medregionalnega sodelovanja in sprave je treba podpreti, zlasti z namenom spodbujanja družbenega in gospodarskega napredka. MSI je bil ključen del sprave med skupnostmi in treba je priznati, da je EU na tem področju igrala ključno vlogo. Iz uspeha pobud MSI je mogoče potegniti nauke, ki se lahko uporabijo na drugih področjih Unije, kjer sta prisotni marginalizacija in napetost v skupnosti.

Rad bi poudaril uporabo sredstev EU za podporo projekta MSI „Nogomet za mir“. Spodbujanje sprave in vzajemnega razumevanja med mladimi prek športa je pobuda, ki jo je treba pohvaliti. Dejansko ne smemo podcenjevati uporabe športa za krepitev vloge posameznikov in boj proti socialni izključenosti.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Mirovni proces na Severnem Irskem je primer uspeha, ki si je zaslužil in bi si moral še vedno zaslužiti podporo evropskih institucij. Kot pri evropskem povezovanju je mogoče v pokonfliktnih razmerah, kot so zdajšnje, ustvariti pot k stabilnosti z vzpostavitvijo dejanske solidarnosti, ki pospešuje in krepi čezmejne odnose in odnose med skupnostmi. Upam, da lahko drugi deli Evropske unije, ki jih zastruplja pojav separatističnega terorizma, iz irskega primera potegnejo nauk, ki jim bo omogočil, da izkoreninijo nasilje in zgradijo družbo, katere pripadniki se bodo lahko čutili vsi, ob spoštovanju zakonodaje, tradicij in človekovih pravic.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za podaljšanje obstoja Mednarodnega sklada za Irsko, saj mislim, da je treba misijo Evropske unije za mir med narodi in skupnostmi poudariti kot ključni dejavnik gospodarskega in socialnega razvoja kot tudi za krepitev človekovega dostojanstva in kakovost življenja državljanov. To je opazno prav na primeru Irske. Evropska unija bi morala še naprej igrati ključno vlogo pri ohranjanju miru in odpravljanju regionalnih, etničnih in kulturnih napetosti ter s tem spodbujati pogoje za družbeni in gospodarski napredek.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Od svoje ustanovitve leta 1986 je Mednarodni sklad za Irsko prispeval h gospodarskemu in družbenemu napredku ter spodbujal stike, dialog in spravo med nacionalisti in sindikalisti po celotni Irski. EU mora nadaljevati s podporo mirovnega procesa na Irskem s prispevki v Mednarodni sklad za Irsko, kar počne od leta 1989. Okrepitev te podpore bo privedla do večje solidarnosti med državami članicami in državljani posameznih držav članic. Zato sem glasoval tako, kot sem.

Priporočilo za drugo obravnavo: Marian-Jean Marinescu (A7-0162/2010)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) To je bilo glasovanje na drugi obravnavi uredbe o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet. Glasovala sem za kompromise, do katerih sta prišla Parlament in Svet EU. Ti kompromisi bi morali dejansko omogočiti spodbujanje razmer za boljše upravljanje dodelitev dostopnih zmogljivosti ter upravljanje večjih železniških tovornih koridorjev v Evropi. Ko bo uredba sprejeta, bo izboljšala učinkovitost velikih železniških tovornih tokov na evropskih koridorjih ter s tem pripomogla k zmanjšanju onesnaženja zaradi prometa. Zaradi vseh teh razlogov sem glasovala za besedilo, ki je bilo dogovorjeno s Svetom, da bi dosegli soglasje na drugi obravnavi.

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za priporočilo za drugo obravnavo iz poročila moje romunske prijateljice Marian-Jean Marinescu o stališču Sveta v prvi obravnavi predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet. Podpiram spremembe v zvezi z organizacijo mednarodnih železniških koridorjev s ciljem oblikovanja evropskega železniškega omrežja za konkurenčen promet. Podpiram tudi zamisel o sistemu „vse na enem mestu“, uvedenem v obliki skupnega organa, ki ga ustanovi upravni odbor vsakega tovornega koridorja in ki daje prosilcem možnost, da zaprosijo za vlakovno pot, ki prečka vsaj eno mejo, na enem samem mestu in v enem samem postopku.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Podpiram to uredbo o vzpostavitvi evropskega železniškega omrežja za konkurenčen tovorni promet, katere izvajanje bo, upamo, imelo dodano vrednost za celotno Skupnost, kajti Evropo bo povezovalo skupno železniško omrežje. To bo zagotovilo učinkovit pretok ljudi in tovora med evropskimi regijami. Z uredbo je bila sprejeta tudi odločitev o izvajanju rokov za uresničitev železniškega koridorja. Sprejeto je bilo daljše petletno obdobje, ki je ugodno za Litvo, v katerem bo treba položiti evropske tire v Litvi. Zdaj ko se Litva sooča z bolečimi posledicami gospodarske krize, je ta odločitev zlasti ugodna, kajti kot druge države, ki jih je kriza močno prizadela, ima tudi Litva omejene finančne možnosti za vlaganje v projekte za razvoj železniške infrastrukture v bližnji prihodnosti.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Železniški tovorni promet na ravni EU lahko ponudi velik potencial v obdobju, ko enakomerno narašča. V teh okoliščinah se zdi paradoksalno, da se vse manj podjetij odloča za železniški promet. Samo 10 % tovora, ki se prevozi prek Evropske unije, odpade na železnico. Dejansko se je stopnja železniškega tovornega prometa prepolovila v primerjavi s stopnjo pred 20 leti. Evropska komisija je priznala ključno vlogo, ki jo ima železniški tovorni promet od leta 2001.

Rok za belo knjigo o evropskih politikah v prometnem sektorju je bil nato postavljen v leto 2010. Trg železniškega tovornega prometa se mora zdaj lotiti izzivov izboljšanja kakovosti svojih storitev zaradi pomanjkanja skladnosti, kar predstavlja oviro pri konkuriranju drugim oblikam tovornega prometa. Nemogoče je pojasniti upad v sektorju železniškega tovornega prometa, ko obstajajo trije zakonodajni svežnji o železnici. Premalo so usklajeni z nacionalno zakonodajo in železniški sistemi niso povezani na čezmejni ravni. Glede na te razmere Evropski parlament predlaga uredbo, ki naj bi naredila železniški tovorni promet bolj učinkovit s spodbujanjem usklajevanja med državami članicami in infrastrukturnimi upravitelji.

  Bairbre de Brún (GUE/NGL), v pisni obliki. – Podpiram prizadevanja, namenjena večji učinkovitosti železniškega tovornega prometa zaradi okoljskih prednosti tega prometa v primerjavi s cestnim. Vendar želim jasno povedati, da nasprotujem trenutni liberalizaciji železnic v Evropski uniji, ki je privedla do današnje razdrobljenosti, pomanjkanja naložb in neučinkovitosti železniškega tovornega prometa. Ta kompromis s Svetom je poskus izboljšati razmere; zato glasujem zanj. Vendar temelji na liberalizaciji, ki ji odločno nasprotujem. Toda to glasovanje se ne nanaša na deregulacijo, ki jo sporazum že vsebuje.

  Cornelis de Jong (GUE/NGL), v pisni obliki. – Podpiram vsa prizadevanja, namenjena večji učinkovitosti železniškega tovornega prometa zaradi okoljskih prednosti tega prometa v primerjavi s cestnim.

Vendar želim jasno povedati, da nasprotujem trenutni liberalizaciji železnic v Evropski uniji, ki je privedla do današnje razdrobljenosti in neučinkovitosti železniškega tovornega prometa kot tudi pomanjkanja naložb na tem področju.

Ta kompromis s Svetom je poskus izboljšati razmere. Zato glasujem zanj, čeprav temelji na liberalizaciji, ki ji odločno nasprotujem. To glasovanje se ne nanaša na deregulacijo, ki jo sporazum že vsebuje.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Osnutek uredbe opredeljuje koridorje za železniški tovorni promet, z drugimi besedami, proge, ki prečkajo več držav članic, na katerih upravitelji usklajujejo upravljanje in delovanje infrastrukture. To zagotavlja pravo evropsko dodano vrednost, saj bo ta uredba izboljšala preglednost pri dodeljevanju in upravljanju slotov ter spodbujala nadnacionalno usklajevanje na vseh ravneh: razpoložljive zmogljivosti, naložbe, infrastrukturna dela, operativno upravljanje in tako naprej. Oblikovanje sistema „vse na enem mestu“ za vsak koridor bo podjetjem omogočilo tudi delovanje prek ene same kontaktne točke. To simbolizira upravljanje železniških koridorjev z evropskega stališča. Uredba je torej močan signal v prid pravi evropski prometni in infrastrukturni politiki. Je ključen korak proti železniškemu tovornemu prometu, ki je hitrejši, zanesljivejši in zato verodostojna in ekološka možnost namesto cestnega prometa na velike razdalje. Pravi evropski pristop je bil še toliko bolj potreben, saj je trg železniškega tovornega prometa pomemben na tej stopnji.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo o prispevku h konkurenčnejšemu evropskemu železniškemu tovornemu omrežju. Spremenljivost prevoznega sektorja v zadnjih desetletjih in vse večja odprtost nacionalnih železniških trgov (ki ustvarja resne težave zaradi njihove neskladnosti) terjata izvajanje teh ukrepov, ki bodo prispevali k oblikovanju učinkovitega distribucijskega omrežja med državami članicami EU.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) V zadnjih desetletjih je tržni delež železnice v prevozu blaga vztrajno padal in leta 2005 znašal samo 10 %. Pri obravnavi tega izziva je Komisija podprla zamisel o učinkovitejšem reševanju tega vprašanja. Decembra 2008 je podprla uredbo o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet.

Aprila 2009 je Evropski parlament sprejel prvo obravnavo predloga in podprl Komisijo. Tudi Svet je dosegel političen sporazum o tej uredbi, resda z nekaterimi spremembami. Železniški tovorni promet in potreba po evropskem usklajevanju tega prometa sta nedvomno pomembna in ob podpori vzpostavitve tako imenovanih tovornih koridorjev predstavlja ustanovitev celostnega železniškega tovornega sistema v obstoječih gospodarskih in finančnih razmerah v državah EU zelo veliko naložbo za države članice in ne moremo zajamčiti, da lahko obljubijo ali izvedejo takšno naložbo. Ne smemo pozabiti, da bodo imele obstoječe razmere varčevanja vpliv na vsak drug načrt, pri čemer ne smemo ogroziti ciljev te uredbe, če jo bomo sprejeli.

  Carlo Fidanza (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Pozdravil sem glasovanje na plenarnem zasedanju, s katerim je bilo sprejeto priporočilo za drugo obravnavo uredbe o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet.

Poročilo predvideva izvedbo devetih tovornih koridorjev med državami članicami Evropske unije in oblikovanje sistema „vse na enem mestu“ za vsak koridor, s čimer naj bi vsem zasebnim in javnim železniškim podjetjem zagotovili vse potrebne informacije o dodeljevanju zmogljivosti posameznim koridorjem. Poudarja interoperabilnost tovornega prometa z zagotovitvijo povezav z morskimi pristanišči in plovnimi celinskimi potmi.

Ta uredba vsekakor predstavlja velik korak naprej v smeri usklajevanja evropskega železniškega prometa, zaenkrat samo tovornega, in dopolnjuje liberalizacijo železniškega trga, kar je absolutna prednostna naloga v tem sektorju.

Obžalujem, da so nekateri poslanci Evropskega parlamenta poskušali sabotirati prednostni projekt koridorja Stockholm-Neapelj tako, da so vložili spremembe o izključitvi Brennerja iz proge. Ta neodgovoren poskus so bistro preprečili italijanski poslanci Evropskega parlamenta. Zato sem z oklevanjem podprl priporočilo za drugo obravnavo.

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Z navdušenjem sem glasovala za to besedilo. Predstavlja velik korak naprej za tovorni promet in prevoz v Evropi, ki bo zdaj konkurenčnejši in cenejši. Evropa gre v smeri večje medsebojne povezanosti med evropskimi železniškimi omrežji, tovornimi koridorji ter morskimi in rečnimi pristanišči. To je pomemben korak v trajnostnem razvoju sektorja železniškega prometa v Evropi, ki bo tako končno lahko ponudil pravo alternativo za zračni in cestni promet. Odslej bodo mednarodne koridorje, ki povezujejo države članice, upravljali čezmejni organi, ki usklajujejo infrastrukturno upravljanje in dodeljevanje slotov. Povrhu tega bo uveden sistem „vse na enem mestu“ za vsak železniški koridor, čigar vzpostavitev sem aktivno zagovarjala. Ta novost Evropi omogoča pot naprej in ponazarja njeno voljo doseči boljše sodelovanje in večjo vključenost v prometnem sektorju. Pozdravljam sprejetje tega poročila, ki krepi osnove velikega evropskega železniškega tovornega omrežja, h kateremu pozivam že več let.

  Kartika Tamara Liotard (GUE/NGL), v pisni obliki. – Obrazložitev glasovanja o poročilu gospoda Marinescuja (A7-0162/2010). Podpiram prizadevanja, namenjena večji učinkovitosti železniškega tovornega prometa zaradi okoljskih prednosti tega prometa v primerjavi s cestnim. Vendar želim jasno povedati, da nasprotujem trenutni liberalizaciji železnic v Evropski uniji, ki je privedla do današnje razdrobljenosti, pomanjkanja naložb in neučinkovitosti železniškega tovornega prometa. Ta kompromis s Svetom je poskus izboljšati razmere; zato sem glasovala zanj, čeprav temelji na liberalizaciji, ki ji odločno nasprotujem. Toda to glasovanje se ne nanaša na deregulacijo, ki jo sporazum že vsebuje.

  Thomas Mann (PPE), v pisni obliki. – (DE) Ravnokar sem glasoval proti spremembi v poročilu gospoda Marinescuja, katere namen je oblikovati skupno usklajevalno telo, ki bo delovalo kot sistem „vse na enem mestu“ za upravljanje tovornega prometa. Enako je glasovalo tudi 162 mojih kolegov poslancev, skladno s peticijo, pri katere uvedbi sem sodeloval. Podpiramo kakovost in konkurenčnost na področju železniškega tovornega prometa. Želimo prožne in učinkovite rešitve ter verjamemo v spodbujanje železniškega prometa iz okoljskih razlogov. Toda to ne sme nikakor vplivati na lokalni potniški promet in potniški promet na velike razdalje. Izjemno zapleteno besedilo poročila ne vsebuje jasne izjave o tem. Na žalost je Evropski parlament glasoval za priporočilo Komisije in večine Sveta, da se za upravljanje dodeljevanja vlakovnih poti v prihodnosti zadolži dodatno skupno usklajevalno telo. To bo povzročilo razdrobitev pooblastil, kar bo imelo resne posledice za vozne rede. V Nemčiji, ki je tradicionalna tranzitna država, železniško omrežje že deluje s skoraj celotno zmogljivostjo. Vsi trije načrtovani koridorji potekajo skozi pomembna naseljena središča. V zvezni deželi Hesse sta mesti Fulda in Frankfurt, ki sta na poti iz Stockholma v Palermo. Danes je bil zadan udarec dobremu imenu Evropskega parlamenta kot glavnega organa, ki varuje potrošnike v Evropi. Države članice bodo izgubile pristojnost za odločanje o lastnih železniških omrežjih, posledične zamude vlakov pa bodo prizadele vse državljane Evrope.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) To poročilo potrjuje sliko Evrope, ki je nasprotna Evropi solidarnosti in sodelovanja, ki je v današnjih časih potrebna bolj kot kdaj koli. Gradnje bi morale potekati glede na splošne interese Evropejcev in ne v interesu posameznikov iz zasebnega podjetniškega sektorja. Privatizacija prometne politike je v interesu evrokracije na škodo mojih sodržavljanov. Glasujem proti temu škodljivemu poročilu.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropsko železniško omrežje za konkurenčen tovorni promet je ključno, če naj EU doseže cilje, opredeljene v strategiji EU za zaposlovanje in rast. Glede na to bo vzpostavitev železniških koridorjev, ki omogočajo hitre in učinkovite povezave med nacionalnimi omrežji, omogočila izboljšanje pogojev za uporabo infrastrukture. Ključno je, da odobrimo obstoječo uredbo, da bo železniški tovorni promet postal konkurenčnejši v primerjavi s tem, kar se trenutno uporablja. To ne bo prineslo le gospodarskih koristi, temveč tudi okoljske, saj je železniški promet okolju prijazen. Zato sem glasoval tako, kot sem.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem proti kompromisnemu predlogu uredbe o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet. Z njim bi odvzeli pooblastila nacionalnim infrastrukturnim organom, ki so do danes delovali zelo učinkovito in uspešno, tudi na mednarodnem področju. Predlagani ukrepi bodo povzročili tudi več birokracije, kar zagotovo ni naš cilj. Ta napihnjenost bo zmanjšala učinkovitost. Zmogljivosti ne bodo izrabljene. Po mojem mnenju bo imelo vse to negativen vpliv na železniško dejavnost v celotni Evropi.

Če želi EU zares doseči, da se več tovornega prometa odvija po železnicah, mora opredeliti prednostne naloge v zvezi z realizacijo vseevropskih prometnih omrežij. Popolna razširitev južnega koridorja s tako imenovanim tunelom Koralm, na primer, bi povzročila preusmeritev na železniško omrežje brez primerjave. Spodbujati bi morali železniški tovorni promet, ne večjo centralizacijo.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. – Odločil sem se, da bom glasoval za priporočilo za drugo obravnavo, ker je niz nedavnih neformalnih srečanj s tristranskimi pogovori s španskim predsedstvom obrodil sporazum. Zdi se mi pomembno, da ne izgubimo zagona. Na prvi obravnavi aprila 2009 je moja skupina podprla cilj konkurenčnega železniškega tovornega omrežja z oblikovanjem koridorjev prek Evropske unije, kot je bilo določeno v predlogu Komisije iz decembra 2008. Ta sporazum še bolj odločno podpiram zaradi pomena železniškega omrežja v Litvi in gospodarskih obetov, ki jih nudi moji državi. Nadvse pomembno je – ne samo za Litvo, temveč tudi za celotno Evropsko unijo –, da se ustavi padec tržnega dela železnice v tovornem prometu. Prepričan sem, da bo imel železniški tovorni promet korist od tega sporazuma. Prispeval bo h kakovosti storitev in ustvaril sinergije med nacionalnimi železniškimi sistemi.

  Vilja Savisaar (ALDE), v pisni obliki. – (ET) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nisem mogla podpreti skupine štirih kompromisnih sprememb, ker sta bili Estonija in Latvija izključeni iz železniškega koridorja, opisanega v točki 8 Priloge I. Upoštevajoč prihodnost železnice na splošno kot tudi projekta „Rail Baltica“ bi pričakovali, da bo ta koridor zajemal tudi Talin in Rigo. Na žalost imamo zaradi sprejetih sprememb omejene možnosti – glede Estonije in Latvije –, zato nismo nič bližje povezavi vseh držav članic Evropske unije v enoten železniški sistem.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. – Podpiram prizadevanja, namenjena večji učinkovitosti železniškega tovornega prometa zaradi okoljskih prednosti tega prometa v primerjavi s cestnim. Vendar želim jasno povedati, da nasprotujem trenutni liberalizaciji železnic v Evropski uniji, ki je privedla do današnje razdrobljenosti, pomanjkanja naložb in neučinkovitosti železniškega tovornega prometa. Ta kompromis s Svetom je poskus izboljšati razmere; zato glasujem zanj. Vendar temelji na liberalizaciji, ki ji odločno nasprotujem. Toda to glasovanje se ne nanaša na deregulacijo, ki jo sporazum že vsebuje.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kljub temu, da tovorni promet že mnogo let upada, izmed številnih alternativ cestnemu prometu še vedno nudi največjo stopnjo varnosti in učinkovitosti. Namen tega poročila je poskusiti povečati tržni delež železniškega tovornega prometa z vzpostavitvijo koridorjev med najmanj dvema državama članicama za hiter prevoz blaga.

Poročilo sem prebral in kolikor razumem, se z oblikovanjem teh koridorjev ne bo vzpostavila prednostna proga za blago na škodo potniškega prometa, saj mislim, da se ti vrsti železniškega prometa obravnavata enako. Sistem „vse na enem mestu“ bo strateško pomemben za usklajevanje, saj bo preko njega potekalo upravljanje zahtevanih prog. V viziji Sveta je bil omejen na informacijsko kabino, toda jaz se strinjam s poročevalcem, ki meni, da je ključen za želeni pretok blaga.

Omrežje koridorjev bo omogočilo boljšo sinhronizacijo evropskih železniških storitev. Vzpostavili se bodo vmesniki med različnimi načini prevoza in naložbe v sektor bodo dobile nov zagon. Zato mislim, da si zasluži moj glas.

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. – (DE) Povsem zavračam to poročilo, čeprav končno glasovanje žal ni mogoče na drugi obravnavi. Za Deutsche Bahn, ki je edini akter, ki se sooča s konkurenco v liberaliziranem nemškem omrežju, bo strategija „vse na enem mestu“ enakovredna ukrepu razlastitve in bo povzročila slabši konkurenčni položaj, česar ni mogoče nadoknaditi, ker ima Nemčija mešani potniški in tovorni promet in nima ločenih omrežij visoke hitrosti. Deutsche Bahn svetujem, da nujno razmisli o pravnih ukrepih zoper to odločitev.

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) Prepričan sem, da je zamisel o vzpostavitvi evropskega železniškega omrežja za konkurenčen tovorni promet upravičena in nujna. Vendar imam resne pomisleke glede razlage člena 12(2a), ki določa oblikovanje sistema „vse na enem mestu“. Zadržki se nanašajo zlasti na pooblastila glede odločanja o možnostih uporabe določenih železniških omrežij. Poleg tega razmere še dodatno zapleta dejstvo, da nekatere države članice še niso deregulirale dostopa do lastnega železniškega trga.

Glede na to sem glasoval proti drugemu delu spremembe 83.

Poročilo: David Martin (A7-0043/2009)

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za sklep o prilagoditvi poslovnika Evropskega parlamenta po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Spremembe, ki so bile sprejete na plenarnem zasedanju, so začele veljati 1. decembra 2010. Uvedba sprememb poslovnika je postala nujna, da bi lahko upoštevali prihod 18 novih poslancev, večja zakonodajna pooblastila in nov proračunski postopek, kar daje Parlamentu enakovreden položaj kot Svetu. Druge spremembe zadevajo skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in načelom solidarnosti, upoštevajoč vse večji vpliv nacionalnih parlamentov; pravico Parlamenta, da predlaga spremembe sporazumov; postopek za imenovanje predsednika Komisije, ker ima Parlament več pooblastil na tem področju; možnost držav članic, da izstopijo, in končno kršitev osnovnih načel s strani držav članic. Žal mi je, da novega poslovnika ni pregledal višji pravni organ, da bi zagotovil njihovo skladnost s hierarhično nadrejenimi dokumenti, zlasti sporazumi in ustavami držav članic.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za ta predlog o prilagoditvi poslovnika Evropskega parlamenta Lizbonski pogodbi. Večje pristojnosti Parlamenta se morajo odražati v večji odgovornosti. Lizbonska pogodba je ključna, saj mora Evropska unija širitev združiti s poglobitvijo. S tem sporazumom ji je to uspelo doseči na uravnotežen, verodostojen in pošten način, ki izboljšuje doslednost, legitimnost, demokratičnost, učinkovitost in preglednost odločanja, pojasnjuje delitev pristojnosti med Evropsko unijo in državami članicami ter prispeva k večji učinkovitosti odnosov med institucijami v EU in znotraj njih.

Spremembe zaveze, ki izhajajo iz prilagoditve poslovnika Lizbonski pogodbi, so večinoma rezultat prizadevanj skupine Evropske ljudske stranke (PPE), da bi razjasnila in poenostavila postopek odločanja v Parlamentu ter njegov odnos z nacionalnimi parlamenti.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Ker evropske institucije pripravijo veliko zakonodaje in ker pri tem uporabljajo participativno metodo ter zaradi obilice dokumentov, ki so pogosto vključeni, in dejstva, da hierarhije med viri in pravnimi standardi niso vedno jasne, mora Parlament zmanjšati ta tveganja tako, da si prizadeva narediti svoj statut primeren glede na nedavno uveljavljeno Lizbonsko pogodbo. Mislim, da je to potrebno zaradi jasnosti postopkov in pravne varnosti.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe mora Parlament pokazati, da se je prilagodil novim pogojem delovanja in skupni odgovornosti v postopkih odločanja. Rad bi izpostavil vpliv večjih pristojnosti Parlamenta, novo sestavo nacionalnega zastopanja in uvedbo tesnejših odnosov z nacionalnimi parlamenti. Strinjam se s predlaganimi spremembami poslovnika, upoštevajoč tudi poenostavitev in jasno opredelitev regulativnih postopkov, da se dodatno poveča odzivnost na potrebe javnosti, institucij in držav članic, obenem pa zagotovijo pogoji za učinkovito izvajanje evropskih politik.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem proti spremembi 110, ki predvideva, da ta parlament sodeluje s parlamenti držav članic, ne pa tudi s parlamenti držav podčlanic. To pomeni, da se ne upošteva ustavna stvarnost nekaterih držav članic; na primer, Flandrija je ta teden naredila zgodovinski korak proti neodvisnosti, toda z vidika EU je belgijski zvezni parlament zaenkrat edini „nacionalni“ parlament. Toda po belgijski ustavi je flamski parlament v celoti pristojen za nekatera vprašanja EU. Sprememba ne upošteva tudi politične stvarnosti drugih držav članic: smešno je, da ta parlament ne more v celoti sodelovati s škotskim parlamentom pri zadevah, kot je ribištvo, kjer Škotska predstavlja največji delež v Združenem kraljestvu.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) S sprejetjem Lizbonske pogodbe je Parlament dobil nove odgovornosti, kar pomeni, da mora svoj poslovnik prilagoditi novim določbam. Ta določba usklajuje poslovnik Parlamenta z novimi izzivi, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe. Zato sem glasoval tako, kot sem.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Obstoječa prilagoditev poslovnika je deloma nujna zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe. V tem obsegu je to formalen akt. Toda v sklopu teh sprememb poskušata dve veliki skupini – Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu – omejiti pravice poslancev, ki ne sodijo v nobeno veliko skupino. To je zelo narobe in nepravično, saj bi se ta akt izgubil v razpravi o večjih prilagoditvah Lizbonski pogodbi. Na primer, predlaga se, da samostojni poslanci ne bi mogli več sami odločati, kdo jih bo zastopal. To je brez primere v demokratični politiki in nesprejemljivo. V vsakem demokratičnem parlamentu, vrednem svojega imena, se lahko politična skupina odloči o svojem predstavniku v določenih odborih.

Zdaj pa se predlaga, da naj predsednik – ki je član ene izmed dveh velikih političnih strank – odloča, kateri samostojni poslanci naj jih zastopajo na konferenci predsednikov. Z drugimi besedami, njihovi politični nasprotniki bodo lahko izbrali predstavnika, čigar politika je najbližje njihovi. To je škandalozno. Po mojem mnenju lahko predstavnika samostojnih poslancev z glasovanjem izberejo samo vsi samostojni poslanci skupaj. Zato sem glasoval proti predlagani spremembi.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Naravne katastrofe, v katerih ljudje izgubijo vir preživetja in vse svoje premoženje, so vse pogostejše. Zlasti prizadeti so ljudje, ki jim poplavi hiše, saj je pogosto poškodovano ali uničeno vse, kar se v hiši nahaja. Poleg tega prihaja do velike škode na kmetijskem zemljišču, katero se lahko odpravi samo z velikimi zneski denarja. Prizadeti ljudje si to pogosto težko privoščijo ali pa tega preprosto sploh ne morejo plačati. Glasoval sem za resolucijo, ker je pomembno zagotoviti pomoč ljudem, ki jih je prizadela katastrofa.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Evropski parlament je sprejel sklep o prilagoditvi poslovnika Evropskega parlamenta Lizbonski pogodbi. Izmed sprememb poslovnika Parlamenta, ki so jih poslanci sprejeli, jih nekaj predvideva prihod 18 novih poslancev Evropskega parlamenta iz 12 držav članic, večje zakonodajne pristojnosti in uvedbo novega proračunskega postopka, kar postavlja Evropski parlament v položaj, ki je enakopraven Svetu. Spremembe poslovnika upoštevajo tudi pravila o proračunu, če bo Parlament sprejemal odločitve o tej zadevi v sodelovanju s Svetom. Spremembe se nanašajo zlasti na triletni finančni okvir, ki bo postal zakonodajni akt, za katerega bo potrebno soglasje Parlamenta, na dokumente, ki bodo dani na voljo poslancem, na pregled predloga proračuna, uskladitev proračuna in na dokončno sprejetje proračuna.

Poleg tega se spremembe, ki so po mojem mnenju izjemno pomembne, nanašajo na skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, pravico poslancev Evropskega parlamenta, da vložijo spremembe sporazumov, postopek za izvolitev predsednika Komisije in predvsem na izbris posebnih določb o imenovanju visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko. Upam, da bodo te spremembe kmalu uvedene v besedilo pogodbe, saj predstavljajo temeljno novost za celotno Unijo.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za poročilo Davida Martina po dolgih pogajanjih, v katerih so sodelovali vsi člani Odbora za ustavne zadeve skupine Evropske ljudske stranke (PPE), katerega član sem. Poročilo se osredotoča na potrebne spremembe poslovnika Evropskega parlamenta po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Po začetnem glasovanju na novembrskem zasedanju, ko so bile izglasovane nujne spremembe, neposredno povezane z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, so bile druge spremembe odložene, da bi bilo na voljo daljše obdobje za razmislek. PPE, skupina, v katero sodi Socialnodemokratska stranka (PSD), je podpisala različne kompromisne spremembe, zlasti glede časa za vprašanja predsedniku in podpredsedniku Komisije ali visokemu predstavniku za zunanje zadeve in varnostno politiko in predsedniku Evroskupine, izvajanju statuta poslancev, reviziji pogodb in delegiranih aktih. Vendar bi rad izpostavil spremembe v zvezi z medparlamentarnim sodelovanjem, odnos med Parlamentom in nacionalnimi parlamenti med zakonodajnim postopkom ter sestavo parlamentarne delegacije pri COSAC – tri vprašanja, ki sem jim kot podpredsednik PPE, zadolžen za odnose z nacionalnim parlamentom, moral posvetiti posebno pozornost.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Danes Parlament glasuje o potrebni prilagoditvi svojega poslovnika po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Po glasovanju na novembrskem zasedanju je bilo glasovanje o dodatnih spremembam, ki niso neposredno povezane z začetkom veljavnosti pogodbe, preloženo na to zasedanje. Skupina Evropske ljudske stranke, katere član sem, se je s podpisom zavezala dvanajstim spremembam, povezanim z več vprašanji: čas za vprašanja predsedniku Komisije in visokemu predstavniku Evropske unije, pisna vprašanja Svetu in Komisiji, redno medparlamentarno sodelovanje, izvajanje statuta poslancev, delegacija pri konferenci odborov za evropske zadeve, revizija pogodb in dodeljevanje zakonodajnih pristojnosti.

Glasujem za dodatne spremembe dokumenta, med katerimi bi rad poudaril uvedbo določbe o subsidiarnosti in sorazmernosti med obravnavo zakonodajnih aktov in o odnosu Parlamenta z nacionalnimi parlamenti med zakonodajnim postopkom.

  Rafał Trzaskowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Drugi krog sprememb končuje dolg postopek prilagajanja poslovnika Evropskega parlamenta spremembam, ki jih uvaja Lizbonska pogodba. Čeprav spremembe, o katerih smo glasovali danes, v manjšem obsegu zadevajo temeljne spremembe, povezane s pogodbo, ki so okrepile vlogo Parlamenta v tem postopku odločanja, so pomemben dodatek spremembam poslovnika in nam omogočajo, da v celoti izkoristimo nove možnosti. Kot pri vseh spremembah in zlasti tako pomembnih, kot so spremembe temeljnega prava, je zelo veliko odvisno od tega, kako se izvajajo.

Hudič je v podrobnostih, zato je vedno treba spremljati ta postopek do samega konca.

Poročilo: Sidonia Elżbieta Jędrzejewska (A7-0183/2010)

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Eden od temeljnih ciljev za 2011 bo ohraniti, spodbujati in pridobivati financiranje za tehnološke raziskave in razvoj v EU, zagotavljanje zadostnih sredstev za okvirni program in s tem prispevati k evropski strategiji 2020.

Število vlog za sredstva se je povečalo sorazmerno s številom kontrolnih mehanizmov, določenih za zagotovitev pravilne uporabe sredstev Skupnosti.

Zaradi interne birokracije in oblikovanja vse več pravil in upravnih postopkov je upadlo javno zaupanje v postopek. Ta zapletenost povzroča težave zlasti manjšim organizacijam, kot so mala in srednje velika podjetja, visokotehnološka novo nastala podjetja, manjše institucije, univerze in raziskovalni centri.

Rada bi pozvala k poenostavitvi dostopa do sredstev za raziskave. Razviti je treba kulturo vzajemnega zaupanja, ki vključuje vse zainteresirane strani. To bo spodbudilo raziskave in inovacije ter Evropo naredilo privlačnejšo za življenje in delo.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Predlog proračuna Evropske komisije za leto 2011 ni kos izzivom, s katerimi se sooča Evropa. Imamo 142 milijard EUR obveznosti – to je 1,15 % evropskega BND –, Komisija pa predlaga financiranje novih prednostnih nalog kot tudi programov, ki so že vključeni v finančni okvir za obdobje 2007–2013, na ta način, da se sredstva vzamejo obstoječim programom in iz proračunske rezerve, ki je tako rekoč že skopnela. Agenda za rast in zaposlovanje 2020, ki naj bi bila načrt Unije za naslednjih deset let, in boj proti podnebnim spremembam dejansko ne moreta potekati brez finančnih sredstev. Nesprejemljivo je, da se prihajajoči instrument za sodelovanje z industrializiranimi državami financira tako, da se denar vzame iz razvojne pomoči. Nerealno je zmanjšati evropsko finančno pomoč za bližnjevzhodni mirovni proces za tretjino. To ni resen pristop. Od Komisije smo pričakovali več drznosti. Toda Evropski parlament še vedno čaka na osnutek vmesnega pregleda finančne napovedi, kar je v Evropi zelo potrebno. To vprašanje mora imeti osrednjo vlogo na prihajajočih pogajanjih o proračunu s Svetom. Delegacija Demokratičnega gibanja v Parlamentu se bo borila za to.

  Göran Färm, Olle Ludvigsson in Marita Ulvskog (S&D), v pisni obliki. – (SV) Švedski socialdemokrati smo se danes odločili glasovati za pooblastilo za pogovore o proračunu za leto 2011. Pretežno soglašamo s prednostnimi nalogami, navedenimi v poročilu. Verjamemo na primer, da so vlaganja v mladino, raziskave, inovacije in zeleno tehnologijo pomembna. Prav tako verjamemo, da je treba za novo strategijo Evropa 2020 za rast in zaposlovanje zagotoviti dovolj finančnih sredstev, da bo lahko uspešna.

Radi bi pa poudarili, da po našem mnenju ni treba povečati neposrednih kmetijskih subvencij. Smo pa tudi proti temu, da bi EU trajno subvencionirala industrijo mleka in mlečnih izdelkov.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Vloga Parlamenta pri pogajanjih o proračunu EU se je okrepila z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe. V teh časih gospodarske, finančne in družbene krize so sredstva za spodbujanje rasti in konkurenčnosti Evropske unije ključna. V tem okviru je pomembno razširiti solidarnostni sklad EU, pod pogojem, da ga vlade učinkovito uporabljajo za omilitev vplivov te krize na revnejše regije.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Spomnim se, da je bil proračunski postopek za leto 2011 prvi takšne vrste od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe in da nesporno zahteva večje sodelovanje in usklajevanje z drugo vejo proračunskega organa. Rad bi poudaril skrb in prizadevanja, namenjena zagotavljanju zadostnih sredstev za strateške usmeritve razvoja EU, zlasti na področjih mladih in inovacij kot tudi energetske učinkovitosti, boja proti podnebnim spremembam ter spodbujanja zaposlovanja in enakosti spolov. Mislim tudi, da je nujno zagotoviti sposobnost delovanja mehanizmov, ki jamčijo trajnost kmetijskega sektorja. Posebej omenjam mlečni sektor. V obstoječi krizi in ob velikih pritiskih na javne finance držav članic bi rad ponovno poudaril, da je treba zagotoviti proračunsko vzdržnost v EU, da se lahko zasleduje osrednji cilj socialne in ekonomske kohezije. Vendar mislim, da je pomembno, da predlog proračuna za leto 2011 od samega začetka odraža finančne posledice vodilnih pobud, ki so zajete v strategiji EU 2020. Mednje sodijo „Unija inovacij“, „Mladi in mobilnost“, „Evropa, gospodarna z viri“, „Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta“ in „Industrijska politika za dobo globalizacije“.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasovali smo proti temu poročilu o predlogu proračuna za leto 2011, ker niti najmanj ne ustreza potrebam po financiranju Evropske unije danes, ko je uvedba evroobmočja zaostrila socialne in ozemeljske neenakosti, in ker ne upošteva ustrezno načela ekonomske in socialne kohezije.

V tem času krize je še bolj potreben drug proračun EU, ki predvideva vsaj dvakrat večja sredstva, tako da bo najmanj polovica proračuna (izračunano na podlagi 2 % bruto nacionalnega proizvoda) namenjena naložbam v proizvodni sektor in podpori socialnih funkcij držav članic. S tem bi ustvarili več delovnih mest s pravicami, borili bi se proti revščini in zmanjšali regionalno neenakost, da bi spodbudili ekonomsko in socialno kohezijo.

Po drugi strani pa je nujno tudi povečati stopnje sofinanciranja EU za države s šibkejšim gospodarstvom, zlasti za socialne programe in produktivne naložbe.

Na koncu pa je treba tudi v veliki meri zmanjšati znesek, ki se dodeljuje vojski, in spremeniti temeljne cilje proračuna, da se doseže uravnoteženi razvoj in socialni napredek.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Predlog proračuna za leto 2011 bo prvi od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe in pri njegovi pripravi je potrebno tesnejše sodelovanje in usklajevanje med vsemi vpletenimi med pogajanji, da bo mogoče doseči sporazum o skupnih odhodkih med postopkom. Tristranski pogovor, ki bo potekal julija, mora nedvoumno pripraviti pot, da bo mogoče vnaprej ugotoviti, na katerih točkah je potrebno večje soglasje. Glavno, na kar ne smemo pozabiti, so proračunske posledice evropskega mehanizma za stabilizacijo, strategije EU 2020 in programov glede mladih.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Proračun za leto 2011 vsebuje številne točke, na katere letijo resne kritike. Na primer, povečal se je Evropski sklad za begunce, ki med drugim spodbuja ponovno naselitev prosilcev za azil v EU, medtem ko so se zmanjšala sredstva, namenjena Evropski agenciji za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah (Frontex). Zmanjšala se je tudi finančna pomoč za Palestino, toda znatno se je povečal proračun za kandidatke za pristop k EU, med drugim za Turčijo. Zato sem glasoval proti poročilu o proračunu za leto 2011.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Naša skupina Zelenih/EFA ni oporekala prednostnim nalogam poročevalke za tristranske pogovore. Vložili smo nekaj podrobnih sprememb o „pozelenitvi“ strukturnih skladov, razvoju podeželja in kmetijski politiki, ki so bili vsi zavrnjeni, kar ne preseneča, toda mogoče jih je ponovno predložiti na podrobno prvo obravnavo proračuna v Parlamentu v mesecu septembru. Zeleni poslanci Evropskega parlamenta iz drugih odborov so sopodpisali spremembe v imenu njihovih odborov. Večinoma se niso izglasovale zaradi pristopa poročevalke, ki ni želela po nepotrebnem napihovati besedila.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpiram stališče moje skupine o tem dokumentu Parlamenta v odgovor na predlog proračuna za leto 2011, ki ga je predlagala Evropska komisija. Mislimo, da je nemogoče jasno opredeliti posledice predloga proračuna na vodilne pobude strategije in da so potrebne obsežnejše in boljše informacije.

Vesel sem tudi, da je bil program Mladina vključen v predlog Komisije za prihajajoče leto kot ena od prednostnih nalog, vendar sem razočaran, ker so se sredstva povečala le simbolično, medtem ko se je od teh pobud pričakovalo več. Poslanci najbolj oddaljenih regij in jaz smo podprli spremembo, ker menimo, da je nesprejemljivo, da je proračun za program možnosti, posebej povezanih z oddaljenostjo in izoliranostjo, za leto 2011 manjši kot za leto 2010, zlasti v obdobju, ko bo imela sklenitev sporazuma med EU, Kolumbijo in Perujem resne posledice za proizvodnjo banan, sladkorja in ruma. Ob tem tudi pozivamo Komisijo, naj čim prej spodbudi raziskavo o vplivu teh razmer na omenjene regije.

  Róża Gräfin von Thun Und Hohenstein (PPE), v pisni obliki. – (PL) Poročilo o pooblastilu za tristranske pogovore o predlogu proračuna za leto 2011, ki je bilo sprejeto na današnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, omenja šest prednostnih nalog za pogovore o proračunu za leto 2011. Ena izmed njih so programi za mlade, kot so Mladi in mobilnost, Vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji in Erasmus Mundus. V 12. točki splošnih ugotovitev poročilo izpostavlja, da je kljub zelo visoki stopnji izvrševanja (v vseh letih v obdobju 2007–2009 je znašala od 95 % do 100 %) – povečanje, predvideno zanje v predlogu proračuna, nezadostno. Pozdravljam dejstvo, da besedilo, ki je bilo sprejeto, poziva k večji dodelitvi sredstev, tako da bo mogoče uveljaviti programe za mlade na način, ki je primeren glede na njihov pomen za civilno družbo v Evropi.

Kljub gospodarski krizi, ki je države članice prisilila k znatnemu varčevanju, Evropska unija še naprej širi obseg svojih aktivnosti. Vendar je ob tem treba zagotoviti ustrezno raven sredstev za že obstoječe programe. Poročilo gospe Jędrzejewske opozarja na to vprašanje, ki je bilo po mojem mnenju upravičeno priznano kot prednostna naloga za pogovore o proračunu.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Gospe in gospodje, pooblastilo za tristranske pogovore je izjemno pomembno za Evropski parlament, ker opredeljuje pogajalsko izhodišče Parlamenta. Na proračun za leto 2011 v veliki meri vplivata kriza in recesija, kar je med drugim očitno iz zelo majhnih razlik. Vendar pa obstajajo tudi pozitivni znaki. Eden izmed njih je prednost, ki se dodeljuje programom za mlade. Če želi Evropska unija najti trajnostno pot iz krize, mora nujno vlagati v mlade, saj predstavljajo našo prihodnost. Poleg tega moramo glede na gospodarske razmere v Evropi podpreti pooblastilo za socialno uravnoteženi proračun EU, ki upošteva tudi konkurenčnost. Hvala.

Poročilo: Werner Langen (A7-0187/2010)

  Alfredo Antoniozzi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Nedavna gospodarska in finančna kriza je zanesljivo dokazala, da moramo izvesti bolje urejeno in preglednejšo strategijo o trgu izvedenih finančnih instrumentov, da bi preprečili pretirano špekulativne razmere. Pozdravljam zlasti predlog poročevalca, da se centralizirani nadzor preda Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) in da stroške prihodnje infrastrukture trga nosijo izključno udeleženci na trgu in ne davkoplačevalci. Zato sem glasoval za to poročilo.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) V tej resoluciji Evropski parlament poziva k strožjemu nadzoru nad trgom izvedenih finančnih instrumentov. Resolucijo sem podprla, ker se mi zdi ključno, da Parlament pošlje jasen signal Svetu in Komisiji, da se lahko sprejmejo zakonodajni ukrepi. Namen je izogniti se pretiranim špekulacijam z uvedbo standardiziranega postopka in nadzornih organov kot tudi uporabo skupnega registra transakcij.

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo, ki ga je pripravil moj odlični nemški kolega Werner Langen o trgih izvedenih finančnih instrumentov v odgovor na sporočilo Evropske komisije o isti zadevi. Podpiram pobudo Komisije za izboljšanje regulativnega sistema v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti. Nujno je, da se prihodnjemu Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) dodeli ključno vlogo pri pooblaščanju klirinških hiš iz Evropske unije in da se ga zadolži za njihov nadzor.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da moramo izboljšati preglednost na trgu izvedenih finančnih instrumentov (trgovanje s terminskimi posli) in zagotoviti večjo ureditev tega trga. Izvedeni finančni instrumenti lahko koristno prispevajo k prenosu finančnih tveganj v gospodarstvu, toda zaradi nepreglednosti in slabe ureditve so finančno krizo še zaostrili. Pozdravljam pobudo Komisije o boljši regulaciji izvedenih finančnih instrumentov in zlasti izvedenih finančnih instrumentov OTC, da se zmanjša učinek tveganj na prostih trgih izvedenih finančnih instrumentov na stabilnost finančnih trgov kot celote, ter o podpori zahteve po standardizaciji pogodb na izvedene finančne instrumente, uporabi centraliziranega shranjevanja podatkov in organiziranih mest trgovanja.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Poročilo gospoda Langna predlaga vrsto ukrepov za večjo preglednost trga izvedenih finančnih instrumentov. Glede na to, kako je prišlo do finančne krize leta 2008 in upoštevajoč krhkost trga, ki je posledica tako zapletenih produktov, je uvedba večje stabilnosti in preglednosti nedvomno obetavna. Zato sem glasovala za poročilo gospoda Langna.

Toda vseeno moramo poudariti še eno točko, namreč temeljno načelo v kateri koli razpravi o financah, gospodarski krizi in trgu. Povsem ločeno od izvedenih finančnih instrumentov in zapletenega finančnega inženiringa je kriza leta 2008, ki je narekovala negativne posledične učinke, ki še vedno močno pestijo našo družbo, nastala zato, ker smo predolgo zmotno verjeli, da lahko prezremo realno gospodarstvo. Zato pozdravljam vse obstoječe ukrepe za spodbujanje preglednosti finančnih trgov in produktov, ki jih nudijo banke in borze, toda ne smemo pozabiti, da moramo nujno razmisliti o gospodarskem sistemu, na katerem temeljijo svetovni trgi. Naša izbira mora biti torej usmerjena v okrepitev realnega gospodarstva, edinega vira bogastva in trajne stabilnosti.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Najprej bi rad čestital prijatelju in kolegi gospodu Langnu za osnutek poročila, ki je bil danes predložen v glasovanje v tem parlamentu.

V luči finančne in gospodarske krize smo zaznali nevarnosti, ki jih predstavljajo nekateri finančni instrumenti, ki jih trgi brez sramu uporabljajo brez vsakih pravil ali omejitev. Mnogi državljani in številni lokalni organi, med drugim v Italiji, so postali žrtve teh visokotveganih instrumentov in se zdaj soočajo s skrb vzbujajočim proračunskim primanjkljajem.

Da bi preprečili takšne neželene situacije, je po mojem mnenju primerno, pravzaprav nujno, ustrezno urediti izvedene finančne instrumente, da bo trg stabilnejši in varnejši ter bo akterjem in potrošnikom omogočal odločanje na podlagi prejetih informacij. Evropska unija mora postati zagovornica radikalnih sprememb pretekle finančne politike in mora posredovati močne signale, s čimer bo preprečila, da bi instrumenti, kot so izvedeni finančni instrumenti OTC, lahko v prihodnosti ogrozili celoten finančni trg.

Na koncu naj povem, da podpiram smernice, ki jih je opredelil gospod Langen v danes sprejetem besedilu, nenazadnje zato, ker izvedeni finančni instrumenti niso namenjeni samo profesionalni uporabi v sektorju, temveč so instrumenti za uporabo na masovnem trgu. Zato bo strožja zakonodaja povečala preglednost in s tem „udeležencem na trgu omogočila, da ustrezno ocenijo tveganja“.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Strožja ureditev trga izvedenih finančnih instrumentov mora upoštevati posebne okoliščine podjetij, ki morajo še naprej zagotavljati, da so njihova finančna in operativna tveganja krita pod ugodnimi pogoji in na nek način prilagojena s pomočjo izvedenih finančnih instrumentov.

Nefinančna podjetja uporabljajo te instrumente za zagotavljanje kritja valutnih in obrestnih tveganj ter tveganj spremembe cen surovin. Ta zaščita, ki ni špekulativna, nam je pomagala doseči stabilnost in rast zaposlovanja in naložb.

Toda predlagani regulativni ukrepi ne smejo privesti do očitnega poslabšanja kritja tveganj podjetij.

Rada bi pozvala k izjemam in manjšim zahtevam v smislu kapitala v primeru dvostranskih izvedenih finančnih instrumentov, zlasti za mala in srednje velika podjetja.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem proti, saj poročilo, ki sicer vsebuje pozitivne točke in poskuša uvesti nekaj minimalnih omejitev in pravil za trg izvedenih finančnih instrumentov, dejansko ne obravnava poglobljeno tega vprašanja. Med osnovnimi vzroki gospodarske in finančne nestabilnosti sta razvoj in povečanje nebančnih transakcij, ki zajemajo premije za tveganje in druge izvedene finančne instrumente.

Nedavni zlom denarnih trgov in špekulacija z grškimi obveznicami sta pokazala ne le, da finančni sistem potrebuje strogo ureditev, temveč tudi, da bi bilo treba nekatere transakcije, kot so transakcije premij za tveganje, prepovedati. Mislim, da bi bilo napačno in nezadostno posvetiti se zgolj „regulativnim politikam“, kakršne so predstavljene v poročilu in ki ne predstavljajo težave v pravi luči niti ne zagotavljajo ustreznih rešitev.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Trenutno gospodarska, finančna in socialna kriza je dokazala, da trg izvedenih finančnih instrumentov potrebuje učinkovito ureditev, ki omogoča večjo preglednost trženja teh finančnih instrumentov. Ti produkti morajo biti pod učinkovitejšim nadzorom, da trgovanje z njimi nima neželenih učinkov na trg. Ker so izvedeni finančni instrumenti raznoliki in je treba vlagatelje zaščititi, podpiram tudi strožja merila glede obveščanja.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam mobilizacijo evropskih institucij, da zagotovijo čim večjo učinkovitost, varnost in trdnost trgov izvedenih finančnih instrumentov ob priznavanju pomena trajnosti gospodarskega razvoja in potrebe po ureditvi in potrditvi postopkov in pogajanj, povezanih s transakcijami ali komercializacijo teh finančnih instrumentov. Glede na velikost trga izvedenih finančnih instrumentov in njegov vpliv na svetovno gospodarstvo, ki je postal očiten v obstoječi gospodarski in finančni krizi – ter eksponentnem naraščanju elementa tveganja na svetovnem trgu –, mislim, da je zagotovitev preglednosti nujna. To je ključno ne le za učinkovit nadzor trgov, temveč tudi za jasne, jedrnate in popolne standarde poročanja. Instrumenti zamenjave kreditnega tveganja državnih obveznic, ki jih uporabljajo finančni špekulanti, so pripeljali do neupravičenih stopenj razlik v nacionalnih tečajih. To poudarja potrebo po preglednosti na trgu in okrepljeni evropski regulativi o pogajanjih o instrumentih zamenjave kreditnega tveganja, zlasti tistih, povezanih z državnim dolgom. Upajmo, da bo prihodnja zakonodaja prinesla ne le preglednost na trgih izvedenih finančnih instrumentov, temveč tudi trdno zakonodajo. Rad bi poudaril, da morajo stroške prihodnje infrastrukture trga nositi izključno udeleženci na trgu in ne davkoplačevalci.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Namesto da bi predlagali konec trga izvedenih finančnih instrumentov, se je večina v Parlamentu omejila na zagovor prepovedi špekulativnega trgovanja z instrumenti zamenjave kreditnega tveganja, povezanimi z državnim dolgom. Komisijo pozivajo, naj razmisli o omejitvi tveganja za izvedene finančne instrumente, zlasti instrumente zamenjave kreditnega tveganja, in sklene sporazum o njih s svojimi mednarodnimi partnerji. Toda glede na povedano lahko Komisija samo predstavi predlog o trgu izvedenih finančnih instrumentov v mesecu septembru, Parlament pa bo na tej podlagi sprejemal zakonodajo v položaju, enakovrednem Svetu.

Vse to čakanje je neprimerno, ko smo priča dramatičnim povečanjem obrestnih mer, ki veljajo za obveznosti iz naslova državnih obveznic v nekaterih državah evroobmočja, na netrajnostno raven, obenem pa vemo, kako negativen vpliv so imeli instrumenti zamenjave kreditnega tveganja na celoten proces. Ne moremo še naprej dovoliti špekulativnih vrednostnih papirjev na podlagi državnega dolga.

Res je, da je danes Parlament zagovarjal prepoved instrumentov zamenjave kreditnega tveganja – ti so povsem špekulativne transakcije, temelječe na ugibanju glede kršitve dolžnika –, toda zatem se je omejil na daljšo zaporno kazen v primeru kratke prodaje vrednostnih papirjev in izvedenih finančnih instrumentov. Mi torej podpiramo pozitivne predloge, smo pa proti nazadnjaškemu stališču in veliki zamudi pri ureditvi kapitalskih trgov.

  Astrid Lulling (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Langna o trgu izvedenih finančnih instrumentov, ker sem kot poročevalec tudi jaz prepričana, da je treba ta sektor urediti in da je potrebna večja preglednost na trgu izvedenih finančnih instrumentov. Zlasti podpiram zamisel o obvezni uvedbi klirinških hiš nasprotne stranke za transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti med akterji na trgu. S standardizacijo transakcij in zagotavljanjem neodvisnosti klirinških hiš bo dosežen zelo pomemben napredek.

Toda regulativni mehanizmi, ki bodo kmalu uvedeni zahvaljujoč sodelovanju med Komisijo, Svetom in Parlamentom, ne bi smeli popolnoma vladati trgom izvedenih finančnih instrumentov, ki opravljajo pomembno vlogo v svetovnih financah. Treba je razlikovati, in poročevalec dejansko razlikuje, med izvedenimi finančnimi instrumenti, ki se uporabljajo za kritje tveganj, neposredno povezanih s poslovanjem podjetij, in tistimi, ki se uporabljajo zgolj za špekulativne namene. Samo slednji lahko predstavljajo sistemsko tveganje in jih je treba primerno nadzorovati, da bi se izognili ponovitvi takšne krize, kot smo jo izkusili pred kratkim.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) V preteklosti so izvedeni finančni instrumenti igrali pomembno vlogo pri prenosu tveganj v gospodarstvu. Toda pomanjkanje preglednosti in ureditve na trgu izvedenih finančnih instrumentov je imelo zelo škodljiv vpliv na finančno krizo. Med instrumenti, ki so najbolj prizadeli evropska gospodarstva in pripeljali do višjih obresti na državni dolg, so instrumenti zamenjave kreditnega tveganja. Ta ureditev podpira prepoved špekulativnega trgovanja s temi instrumenti, saj lahko privede do izkrivljanja na trgih državnih dolgov. Nadvse pomembno je razlikovati med izvedenimi finančnimi instrumenti, ki se uporabljajo kot orodje za upravljanje tveganja za pokritje dejanskega osnovnega tveganja subjekta, in izvedenimi finančnimi instrumenti, ki se uporabljajo zgolj za špekulativne namene. Zato sem glasoval tako, kot sem.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Vesel sem, da so ključni členi resolucije ostali v besedilu, predvsem odstavki 33, 34, 35 in 36, kot tudi uvodne izjave K, S in X. Zato smo glasovali za. Če bi bilo katero koli ločeno glasovanje zavrnjeno, bi mi Zeleni glasovali proti poročilu.

  Peter Skinner (S&D), v pisni obliki. – Ključni vidiki poročila gospoda Langna so sprejemljivi. Toda med razpravo v odboru se je veliko govorilo o nevarnostih industrije. Jasno je, da obseg aktivnosti z izvedenimi finančnimi instrumenti poraja vprašanja, kako urediti industrijo, da bosta preglednost in usklajen nadzorni pristop veljala za zelo pomembna dejavnika. Obenem je nepotrebno dvigovati stroške trgovanja tako, da se vztraja pri centralizaciji kliringa takšnih poslov prek posameznih borz. K sreči se gospod Langen dobro zaveda omejitev takšnega pristopa, ki bi na borzi povzročil do desetkrat višje stroške kot drugje. Zagotoviti moramo tudi, da se ohranijo tako imenovani prilagojeni izvedeni finančni instrumenti, ki omogočajo podjetjem zaščito pred prihodnjimi povečanji na blagovnih borzah. Zagotoviti moramo tudi mednarodno združljivost – zlasti z ZDA, ki je največji trg.

Poročilo: Maria Badia i Cutchet (A7-0154/2010)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Hiter razvoj interneta vodi k množici medsebojno povezanih stvari, ki so na voljo in izmenljive na internetu. Zato se oblikuje „internet stvari“, ki zajema vse od knjig do avtomobilov, pa tudi električne naprave in hrano. To samoiniciativno poročilo Evropskega parlamenta je mišljeno kot odgovor na sporočilo Evropske komisije, ki vsebuje 14 ukrepov, ki so namenjeni temu, da EU povede v razvoju teh novih omrežij medsebojno povezanih stvari. Poročilo Parlamenta namenja posebno pozornost vprašanju spoštovanja zasebnosti, temu, kako lahko internet stvari koristi kakovosti življenja evropskih potrošnikov, ter dostopnosti in vključujoči naravi interneta stvari. Ker se povsem strinjam s temi prednostnimi nalogami, sem glasovala za to samoiniciativno poročilo.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Dogodki na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) so privedli do prave revolucije na področju znanja v zadnjih 20 letih, predvsem zaradi vse večje seznanjenosti javnosti z internetom in svetovnim spletom.

Zdaj smo na internet dali znanje in odpravili učinke razdalje pri izmenjavi informacij, zadnja meja te tehnologije pa je možnost združitve novega sistema radiofrekvenčne identifikacije z izdelki, tako da lahko izdelki nemudoma posredujejo informacije potrošnikom.

Podpiram izvajanje pilotnih projektov, da se preučijo etične in družbene posledice novega vira IT, ki bi lahko predstavljal nov sektor zaposlovanja v prihodnosti, zato podpiram poročilo gospe Badia i Cutchet.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpiram glavni namen sporočila Komisije. Razvoj novih aplikacij in samo delovanje „interneta stvari“ je skupaj z izjemnim vplivom, ki ga bo imel na vsakodnevno življenje in navade evropske javnosti, zelo tesno povezano z zaupanjem evropskih potrošnikov v sistem.

Nujno je zagotoviti pravni in regulativni okvir, ki po eni strani varuje evropske potrošnike, po drugi pa spodbuja javne in zasebne naložbe v sektor „interneta stvari“.

„Internet stvari“ predstavlja izjemno gospodarsko priložnost, saj nam bo omogočil optimizacijo proizvodnih procesov in porabe energije kot tudi ustvarjanje novih delovnih mest in storitev za vse več evropskih državljanov in podjetij.

Če želi EU zares imeti vodilen položaj na tem trgu, mora sprejeti proaktiven pristop na tem področju s spodbujanjem raziskav in pilotnih projektov.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Hitra in neprekinjena rast interneta pomeni, da je do zdaj okoli 1,5 milijarde ljudi povezanih prek računalnikov in mobilnih naprav. Naslednji korak v tem razvoju je postopna preobrazba iz omrežja medsebojno povezanih računalnikov v omrežje medsebojno povezanih stvari – „internet stvari“ – od knjig do avtomobilov ter od električnih naprav do hrane. Na primer, hladilnik bo mogoče programirati tako, da bo prepoznal izdelke, ki jim je rok uporabe potekel ali jim bo kmalu. Te tehnološke novosti lahko pripomorejo k odzivu na različna pričakovanja družbe in javnosti ter spodbujajo rast in inovacije, prinašajo koristi gospodarstvu in blaginji ljudi.

Toda zanj morajo veljati posebni in obsežni predpisi, ki bodo omogočali, da bo ta internet stvari odgovor na izzive zaupanja, sprejemanja in varnosti. Ključno je zagotavljanje spoštovanja zasebnosti in varstvo osebnih podatkov. Uvesti je treba zadostne ukrepe za varstvo podatkov za preprečevanje morebitnih zlorab in drugih tveganj, povezanih z osebnimi podatki. Zato podpiram ta proaktiven pristop, pri čemer ne smemo pozabiti, da je prvotni namen interneta stvari koristiti ljudem.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za to poročilo. Razvoj interneta stvari predstavlja odlično priložnost za rast in konkurenčnost ter bo privedel do velikih družbenih sprememb in pomembno vplival na vedenje državljanov. Zato pozdravljam namen Komisije, da v letu 2010 objavi sporočilo o zasebnosti in zaupanju v informacijsko družbo, saj je po mojem mnenju ključno stalno spremljanje vidikov, povezanih z varovanjem osebnih podatkov.

Ravno tako pomembna je razprava o tehničnih in pravnih vidikih „pravice, da čipi obmolknejo“. Poleg tega je glede na velike spremembe, ki jih bo prinesel internet stvari, nujno omogočiti enoten razvoj tehnologij na regionalni ravni, da bi se izognili nastajanju razlik, ki bi bile celo večje od obstoječih, in da bi v ta proces ustrezno vključili vlade ter se posvetili najbolj oddaljenim regijam.

Za konec naj povem, da je po mojem mnenju pomembno povečati evropska sredstva za internet stvari v okviru raziskovalnih projektov skladno s sedmim okvirnim programom in pilotskih projektov skladno z okvirnim programom za konkurenčnost in inovativnost ter se osredotočiti na razvoj širokopasovne infrastrukture, uvajanje širokopasovnih povezav in dodatno zmanjšanje stroškov podatkovnega gostovanja.

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za „poročilo o internetu stvari“, ker menim, da bi s sprejetjem tega poročila povečali razvoj inovativne tehnologije v Evropski uniji. S tem bodo evropska podjetja dobila poslovne priložnosti in nastale bodo koristi na področju boja proti podnebnim spremembam ter boljšega upravljanja energije in prometa.

Kot poročevalec v senci sem vložil spremembe, ki nam bodo pomagale zavarovati osebne podatke, s čimer bi preprečili, da bi jih podjetja, ki imajo do njih dostop, uporabila za druge namene. Zato poročilo vsebuje pomembne določbe za zaščito temeljnih pravic državljanov.

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Internet stvari je koncept prihodnosti, zakoreninjen v sedanjosti. O tem, ali „deluje“ v dobro vseh državljanov na skladen in učinkovit način, so naša mnenja deljena. Novi sistem za vključevanje tehnologij v vsakodnevno življenje je treba izvesti povsem v skladu s pravicami potrošnikov do zasebnosti. Komisija se mora z delovno skupino za varstvo podatkov posvetovati ves čas in ne le, ko se ji zdi to potrebno. Govorimo o napravah in tehnologijah, ki lahko prenesejo položaj, značilnosti in identiteto stvari. Poleg pravice do molka morajo biti ti mehanizmi vključeni zgolj na zahtevo posameznika in ne kot standardna proizvodna lastnost. Obenem mora Komisija upoštevati, katero omrežje bo izbrano za povezavo stvari, ko se odloča o izvedbi projektov, povezanih z internetom stvari. Trenutno smo priče številnim kibernetskim napadom na internetu. Kolikor vidim, lahko povezovanje z internetom stvari prek svetovnega spleta predstavlja varnostno tveganje in precejšnje breme za obstoječe omrežje. Oblikovanje vzporednega omrežja za povezovanje stvari bi lahko bila rešitev v obstoječih razmerah s souporabo digitalnega spektra in dividend.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Badia i Cutchet, ki podpira vzpostavitev interneta stvari. Verjamem, da imajo nove informacijske tehnologije znatne koristi za našo družbo, toda pomembno je zagotoviti, da se upoštevajo morebitni vplivi na zdravje in okolje kot tudi vidiki, povezani z varstvom zasebnosti.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Internet je postal del vsakodnevnega življenja milijonov ljudi, danes pa igra nenadomestljivo vlogo kot komunikacijsko sredstvo ter orodje za prenos informacij in znanja. Zaradi eksponentnega naraščanja vsebin na internetu je slednji postal orodje mnogoterih rab, ki se množijo. Obenem pa je postal tudi prizorišče nove vrste kriminala, ki izkorišča hitrost, dematerializacijo informacijskih tokov in ogromno količino osebnih podatkov, ki jih posredujejo uporabniki omrežja.

Strinjam se s pomisleki, vključenimi v resolucijo glede potrebe po obravnavi omejitev internetnega dostopa iz političnih razlogov kot tudi glede zagotavljanja večje varnosti otrok in mladostnikov pri uporabi omrežja. Strinjam se z mnenjem, da bi morali o uporabi in neprekinjenem upravljanju omrežja odločati posamezniki, in mislim, da države članice ne morejo biti izvzete iz aktivnega sodelovanja v regulativni vlogi. Cilj tega bi bil v prvi vrsti preprečiti zlorabo in kršenje pravic državljanov.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nova tehnologija ima nesporno vpliv na varnost javnosti in kakovost življenja, kar poudarja tako prednosti kot tveganja, ki jih prinaša. V tem smislu „internet stvari“ prinaša nov niz prednosti za ljudi, pri čemer ne ovira prepoznavanja možnih tveganj, ki jih ima orodje z velikim potencialom. Rad bi poudaril pristop, ki zajema spodbujanje raziskav in uvedbo pilotnih projektov ter čim večje izkoriščanje nastajajočih priložnosti, zlasti pri optimizaciji varčevanja z energijo, proizvodnih procesih, nastajanju novih delovnih mest in izzivih. Toda ključno je, da ima EU skupen referenčni okvir za poostritev določb o nadzoru sistema, zaupnosti, informacijski varnosti, etičnem upravljanju, zasebnosti, zbiranju in shranjevanju osebnih podatkov in informacij o potrošnikih. Hiter razvoj „interneta stvari“ kliče po varnem, preglednem in večstranskem upravljanju le-tega. Glede na to imam enake pomisleke kot Komisija glede varnosti, varstva osebnih podatkov in zasebnosti posameznikov kot tudi upravljanja „interneta stvari“ z namenom spoštovanja zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Internet stvari je projekt, ki se je začel leta 1999 v ZDA. Postaja vse bolj priljubljen in po pričakovanjih naj bi v naslednjih 10 do 15 letih povzročil revolucijo v interakciji med ljudmi in stvarmi ter stvarmi in stvarmi z vse bolj razširjeno uporabo tehnologije radiofrekvenčne identifikacije (RFID).

Proces razvoja interneta stvari z vsemi inovacijami in pozitivnimi vidiki, ki jih lahko prinese v naša vsakdanja življenja, je tudi negotov, tako na konceptualni kot tehnični ravni, kar terja določene pomisleke. Tehnologija v ozadju tega koraka, RFID, se imenuje oznaka: električna komponenta, izdelana iz čipa in antene. Čip, ki je širok vsega nekaj milimetrov, lahko vsebuje, prejema in oddaja informacije brez kabelske povezave. S tem se poraja več vprašanj o lastništvu, upravljanju in tudi zasebnosti.

Kar zadeva vprašanje zasebnosti in varstva podatkov, poročevalka poudarja, da je pomembno zagotoviti varstvo vseh temeljnih pravic – ne le zasebnosti – v postopku razvoja interneta stvari, kar je po našem mnenju pozitivno stališče. Vendar pa imamo resne pomisleke o upravljanju teh podatkov. Pot naprej je še vedno nejasna, zato smo se vzdržali glasovanja.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Tehnologija postaja vse naprednejša, zato je pomembno, da EU in drugi oblikovalci politik držijo korak z razvojem dogodkov. To poročilo zajema številne pomembne teme, kot sta zasebnost in zdravje, zato povsem podpiram poziv poročevalke, naj bo EU proaktivna na tem področju.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Tako imenovane informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) so imele pomembno vlogo pri spodbujanju socialnega razvoja, gospodarske rasti, raziskav, inovacij in ustvarjalnosti v zasebnih in javnih evropskih organih. Hitre spremembe, ki jih je internet doživel v zadnjih letih, so pripeljale do novih pomislekov in potrebe po tem, da ima Evropska unija skupen referenčni okvir za poostritev obstoječih določb, povezanih z vodenjem sistema, zlasti kar zadeva zaupnost, varnost informacij, etično upravljanje, zasebnost ter zbiranje in shranjevanje osebnih podatkov in informacij o potrošnikih. Glede na to je nujno, da organ, zadolžen za „internet stvari“, spoštuje varnost, varstvo podatkov in zasebnost vsakogar, ki ga uporablja, saj lahko le tak pristop prinese koristi državljanom EU. Zato sem glasoval tako, kot sem.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Na spletu je že milijarda in pol ljudi, ki uporabljajo internet. Internet je pojav nove vrste omrežne tehnologije, namenjene neke vrste komunikaciji med ljudmi in stvarmi kot tudi med samimi stvarmi. Informacije o izdelkih se bodo shranjevale, prejemale in pošiljale. Obstaja pa strah, da bodo pomanjkljivosti pretehtale nad vsemi prednostmi nove tehnologije. Zagotoviti je treba nadaljnjo zaščito zasebnosti in preprečiti zlorabo osebnih podatkov. Zdi pa se, da bodo prihodnji uporabniki omrežja še bolj ranljivi, kot že so. Glasoval sem za poročilo, ker so ukrepi, ki jih predlaga avtorica o varstvu zasebnosti in osebnih podatkov, očitno potrebni.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Pri novih tehnoloških premikih, v tem primeru tako imenovanem internetu stvari, je vedno pomembno obravnavati etična vprašanja skupaj z morebitnimi prednostmi ter zaščititi osebne pravice. To poročilo gre v tej smeri, zato sem glasoval za.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Internet, ki so ga začeli širše uporabljati šele pred dvema desetletjema, je postal neločljiv del družbe kot telefon ali radio. Danes je z internetom povezano 1,5 milijarde ljudi, v nekaj letih pa jih bo dvakrat toliko. Kmalu bo najnovejša tehnologija omogočala ne le povezavo računalnikov z omrežjem, temveč tudi avtomobilov ali celo knjig, hrane in drugih artiklov. Ko bo avtomobil povezan z omrežjem, bo vozniku mogoče posredovati informacijo o tlaku v pnevmatikah. Programirani hladilniki bodo lahko prepoznali izdelke, ki jim je potekel rok uporabe. Glasoval sem za to poročilo, ker bo internet stvari oživil gospodarstvo, ki ga je zavrla kriza, ter pripomogel k ustvarjanju novih delovnih mest in storitev za vse večje število državljanov in podjetij EU. To nam bo omogočilo tudi optimizacijo proizvodnega procesa in varčevanje z energijo, kar je zelo pomembno v boju proti podnebnim spremembam.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Mi Zeleni smo odločno podprli poročilo naše socialistične kolegice gospe Badia i Cutchet. To bo pomembna nova uporaba internetne tehnologije. Po napovedih naj bi v naslednjih 10–15 letih internet stvari postal del našega vsakdanjega življenja. Za brezžični prejem in prenos informacij uporablja tehnologijo RFID (radiofrekvenčno identifikacijo). Deluje s pomočjo majhnega čipa, na katerega je mogoče shraniti veliko informacij o stvari ali osebi, ki ga nosi. V agroživilskem sektorju, na primer, RFID omogoča boljšo in hitrejšo sledljivost izdelkov ter nudi informacije o vsebini: kemične lastnosti, ravni glutena ipd. Podobne aplikacije se že uporabljajo, na primer čip, ki v realnem času prenaša vozniku informacije o tlaku v pnevmatikah. Ta nova tehnologija bo povzročila revolucijo in širšo interakcijo med osebami in stvarmi ter med samimi stvarmi. Inovacija je v odnosu med stvarjo in stvarjo. Najpogosteje navedeni praktični primer tega je hladilnik, ki, ustrezno programiran, lahko zazna vse izdelke, ki jih je rok uporabe potekel ali jim bo kmalu.

Poročilo: Francisco Sosa Wagner (A7-0185/2010)

  Alexander Alvaro, Jorgo Chatzimarkakis, Jürgen Creutzmann, Wolf Klinz, Silvana Koch-Mehrin, Britta Reimers in Michael Theurer (ALDE), v pisni obliki. – (DE) Boj proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji je izjemno pomemben. Z vso močjo se moramo boriti proti razpoložljivosti otroške pornografije v komunikacijskih omrežjih. Stalen in učinkovit nadzor zlorabe otrok je tako politična odgovornost kot načelo pravne države. Nemška Svobodna demokratska stranka v Evropskem parlamentu meni, da je treba čim prej odstraniti takšno kaznivo vsebino.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za samoiniciativno potočilo, ki naj bi vplivalo na bližajoči se forum o upravljanju interneta, ki bo potekal v Vilni med 25. in 29. septembrom. Parlament forum naproša, naj med opravljanjem svojega dela poveča udeležbo držav v razvoju in po drugi strani usklajuje svoje delo z nacionalnimi in regionalnimi forumi. Obenem poziva EU, naj oblikuje strategijo o temeljnih vidikih upravljanja interneta kot tudi spodbudi reformo ICANN (Internetna korporacija za dodeljevanje imen in številk).

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Nimam druge možnosti, kot da glasujem za poročilo gospoda Sose Wagnerja o potrebi po zagotovitvi etičnega in varnega upravljanja interneta.

Orodje, ki je premostilo čas in razdaljo v komunikacijah, nudi ogromne možne koristi, obenem pa je vsakdanji vir tveganj za varstvo osebnih podatkov in otrok. Ključno je zagotoviti prost pretok informacij in komunikacij, toda ob zagotovljeni ustrezni zaščiti najšibkejših posameznikov in najbolj občutljivih podatkov. Samo tako lahko internet ostane gonilna sila pozitivnih socialnih sprememb in spoštovanja dostojanstva vsakega posameznika.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Internet je „svetovna javna dobrina“, upravljanje in nadzor interneta, ki ga izvaja določena vlada, pa je povzročilo veliko kritik.

Evropska unija mora oblikovati strategijo, ki odraža enotno stališče glede temeljnih vidikov upravljanja interneta in ki jo bo lahko odločno zastopala na mednarodnih forumih ter v dvostranskih odnosih z ZDA.

Podpiram pozitivno stališče Evropske komisije glede sedanjega modela upravljanja, ki temelji na vodilni vlogi zasebnega sektorja.

Rada bi pozvala tudi k večji udeležbi držav v razvoju, zlasti prek financiranja njihove udeležbe.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Internet je imel v zadnjih 20 letih ogromen vpliv na družbo in javno življenje. To se dobro vidi pri EU, ki predstavlja dobrih 7 % svetovnega prebivalstva, toda ima skoraj 19 % uporabnikov interneta na svetovni ravni. Upravljanje interneta je glavna prednostna naloga javne politike, s katero naj bi zagotovili, da je javnosti na voljo celoten potencial interneta, obenem pa bi iskali najboljše rešitve za težavo, ki jo predstavljajo neustrezne ali nezakonite vsebine, kot tudi za zagotovitev zadostnega varstva potrošnikov in poskušali rešiti težave pristojnega organa za svetovni splet.

Povsem se strinjam z zamislijo, da je internet svetovna javna dobrina, ki mora vedno ščititi in spoštovati javni interes. Ključno je, da EU oblikuje strategijo o temeljnih vidikih upravljanja interneta, in podpiram pobudo španskega predsedstva o pripravi „evropske listine pravic uporabnikov interneta“. Pomembno je napredovati v smeri notranje reforme Internetne korporacije za dodeljevanje imen in številk, da bo imela bolj reprezentativno strukturo ob večjem nadzoru mednarodne skupnosti ter da bo privedla do večje odgovornosti in preglednosti.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o upravljanju interneta, ki zajema občutljiva vprašanja, kot so zaščita in varstvo temeljnih pravic in svoboščin, dostop do interneta in njegova uporaba ter kibernetski kriminal. Predlog španskega predsedstva o pripravi evropske listine pravic uporabnikov interneta in priznanju pete temeljne svoboščine (svoboden dostop do interneta) bi lahko EU nudil učinkovitejše instrumente, ki bi ji omogočili, da zagotovi večjo zaščito na področju vprašanj, povezanih z varnostjo, na eni strani ter širok in nediskriminatoren dostop do omrežja na drugi strani.

  Göran Färm, Olle Ludvigsson in Marita Ulvskog (S&D), v pisni obliki. – (SV) Švedski socialdemokrati smo se odločili, da se vzdržimo glasovanja o besedilu glede onemogočanja dostopa do spletnih mest. Mislimo, da so lahko ti ukrepi upravičeni v nekaterih razmerah, na primer v povezavi z zločini s področja otroške pornografije, toda v besedilu se onemogočanje dostopa do spletnih mest v primeru kibernetskega kriminala omenja veliko preširoko, da bi lahko glasovali zanj.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Nesporno dejstvo je, da ima internet zdaj javno vlogo, saj vpliva ne le na vsakodnevno življenje, temveč tudi na masovna gibanja, politične ideje in komunikacijske strategije. Upravičeno lahko rečemo, da je internet prevzel nenadomestljivo javno vlogo in tega države članice Evropske unije ne morejo zanemariti. Pozvati morajo k večjemu dostopu in sodelovanju pri upravljanju interneta ter pri tem ne spodkopavati vodilne vloge zasebne uporabe in vsakodnevnega upravljanja omrežja, kar se je izkazalo za ključno za vitalnost in rast interneta. Vloga držav članic postaja vse pomembnejša kot tudi vprašanja, povezana s kibernetskim kriminalom ter zaščito varnosti uporabnikov in njihove zasebnosti skupaj s svobodnim dostopom javnosti do interneta in izražanjem prek njega.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na vse večji pomen interneta v vsakodnevnem življenju javnosti in institucij ter celo pri vodenju različnih držav ter njegov vpliv na gospodarski, kulturni, socialni in človeški razvoj je upravljanje interneta nadvse pomembno na svetovni ravni. To pomeni, da je izjemno pomembno, da Evropska unija zaščiti pogoje za aktivno poseganje na tem področju ter za zaščito javne dobrine ter svojih vrednot in načel. Glede na to sem glasoval za to poročilo, ki poudarja pomen širšega zastopanja svetovne raznolikosti v organih, ki trenutno nadzorujejo internetni trg, kot sta Internetna korporacija za dodeljevanje imen in številk (ICANN) in Organ za dodeljevanje internetnih naslovov (IANA).

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To poročilo izhaja iz pomembne vloge interneta, ki je postal nepogrešljivo orodje za spodbujanje demokratičnih pobud, političnih razprav, digitalne pismenosti in širjenje znanja. Dostop do interneta zagotavlja in je odvisen od uveljavljanja številnih temeljnih pravic, vključno s spoštovanjem zasebnosti, varstvom podatkov, svobodo izražanja in združevanja, svobodo tiska, nediskriminacijo, izobraževanjem ter kulturno in jezikovno raznolikostjo.

Poročilo zato izpostavlja, da imajo institucije in zainteresirane strani na vseh ravneh splošno odgovornost zagotoviti, da lahko vsi uveljavijo svojo pravico do sodelovanja v informacijski družbi.

Obravnava tudi grožnje, ki jih predstavlja kibernetski kriminal za družbe, ki uporabljajo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, upoštevajoč vse večje napeljevanje k terorističnim napadom, zločinom iz sovraštva in otroški pornografiji. To predstavlja tveganje za javnost, zlasti otroke, poročilo pa navaja, da „je treba pri opredelitvi globalne strategije okrepiti vlogo javnih organizacij“. Na koncu pa izraža pomisleke glede strukture Internetne korporacije za dodeljevanje imen in številk (ICANN), ki je komajda reprezentativna, in zaskrbljenost zaradi nezadostnega nadzora mednarodne skupnosti, med drugim EU, nad delovanjem ICANN.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – To poročilo priznava pomen interneta pri spodbujanju kulturne raznolikosti in demokratičnega državljanstva. Toda za širjenje demokratičnih vrednot je nujno, da se vlade vzdržijo cenzure, zato pozdravljam določbo odstavka 13.

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. – (RO) Razprava o upravljanju interneta je vsekakor zelo pomembna v razmerah, ko je to sredstvo komunikacije postalo resnično nujno v mnogih državah tako v poklicnem kot osebnem življenju ljudi. Ravno zato se zdi, da nimamo dovolj domišljije, ker prepuščamo strateške odločitve glede interneta izključno zasebnemu podjetju v ZDA.

Poročilo, o katerem smo glasovali danes, je ključno za oblikovanje modela upravljanja, ki zajema tudi končne potrošnike. Mislim, da moramo spodbujati sodelovanje med univerzami in poslovnim svetom, tudi na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Obenem moramo k udeležbi pridobiti akterje z azijskega trga, upoštevajoč izjemno hiter razvoj na tem območju. Poleg tega je pomembno, da veliko pozornosti posvetimo iskanju ravnovesja med zaščito zasebnosti uporabnikov in beleženjem osebnih podatkov na različnih spletnih straneh, ne le zaradi nastanka socialnih omrežij, temveč tudi zaradi razvoja spletnega nakupovanja. Zelo pomembno dejstvo je tudi to, da je internet odlično orodje za spodbujanje kulturne dediščine in vrednot Evrope kot tudi gonilna sila inovacij, ki nam omogoča, da zmanjšamo vrzel, ki nas ločuje od drugih regij na svetu.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam uvodne izjave tega poročila, ki omenjajo internet kot javno dobrino, ki jo je treba upravljati v skupnem interesu. Poročilo izpostavlja pomen interneta v politični razpravi. Zaradi teh spretno omenjenih načel sem glasoval proti besedilu. Kako lahko zagovarjamo spoštovanje skupnega interesa na eni strani in na drugi strani pozivamo k javno-zasebnemu upravljanju, ki ne ovira proste konkurence? Čeprav to besedilo poudarja pomen splošnega interesa, doseže nasproten učinek. Evro-liberalni dogmatizem pomeni katastrofo za Evropo.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Danes je internet svetovno orodje, zato je treba pri njegovem upravljanju upoštevati skupen interes. Internet je danes eno izmed glavnih sredstev za širjenje demokratičnih vrednot po svetu in je nepogrešljivo orodje za spodbujanje vseh vrst zamisli, političnih razprav in širjenja znanja. Zato je ključno, da se internet razvije tako, da bodo imeli vsi v EU enakopravnejši dostop do njega. Prav tako je ključno, da je varen za vse uporabnike, zlasti otroke, ki se težje zaščitijo pred morebitnimi nevarnostmi, ki izhajajo iz uporabe interneta. Če želimo ohraniti status interneta kot svetovne javne dobrine, se moramo izogniti scenariju, ko nad njih prevladuje posamezen subjekt ali skupina organizacij. Zato sem glasoval tako, kot sem.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Kar zadeva internet, moramo po eni strani spoštovati načelo svobode izražanja, po drugi strani pa se boriti proti kibernetskemu kriminalu in zlorabi interneta. Vendar ne smemo hraniti podatkov za namen boja proti kriminalu in terorizmu, če ni podlage za sum. Internet je prinesel posebne nove težave, na primer varstvo podatkov na straneh socialnih mrež ali v povezavi s projekti, kot je Googlov pregled ulic. Težave z najnovejšimi dogodki na področju interneta so komajda upoštevane, zato sem se vzdržal glasovanja.

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Internet je svetovna javna dobrina in bi moral delovati po merilu javnega interesa. Oblikovati je treba posebno infrastrukturo za upravljanje interneta, da se zavaruje njegova varnost, integriteta in verodostojnost ter zmanjša možnost napadov v kibernetskem prostoru. Potrebno je odprto globalno sodelovanje pri upravljanju interneta ter pripraviti moramo evropsko listino pravic uporabnikov interneta in priznati peto temeljno svoboščino EU: dostop do interneta. Zato sem danes glasoval za poročilo Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o upravljanju interneta, ob ugotovitvi, da bi morala EU sprejeti strategijo, ki zajema dostop do interneta brez diskriminacije, varovanje nevtralnosti interneta, spoštovanje zasebnosti, varstvo podatkov, svobodo izražanja in zaščito mladoletnikov. Poseben poudarek je treba posvetiti skupini prebivalstva, ki je najbolj ranljiva za napade v kibernetskem prostoru, uveljaviti je treba potrebne omejitve za največjo možno zaščito mladoletnikov in spodbujati mednarodno sodelovanje v boju proti nezakoniti in škodljivi internetni vsebini.

  Fiorello Provera (EFD), v pisni obliki. – (IT) Internet je zdaj postal instrument, ki je ključen za razvoj notranjega trga, ki je temeljni kamen za rast in razvoj Evropske unije. Poleg tega ima več kot 60 % evropskega prebivalstva zdaj dostop do sveta informacijske tehnologije. Zato se zdi potrebno, da Unija povede v razpravi o upravljanju interneta ter s tem zagotovi, da storitev, ki je postala nujna za socialno in komercialno interakcijo, ustrezno odraža vrednote Unije, kot je varstvo potrošnikov in mladoletnikov. Zato podpiram vsebino in predloge poročila gospoda Sose Wagnerja.

  Teresa Riera Madurell (S&D), v pisni obliki. – (ES) Najprej želim čestitati poročevalcu za njegovo poročilo in odlično izbiro časa glede na skorajšnje naslednje zasedanje foruma o upravljanju interneta, ki bo prvič potekalo v EU.

EU sodeluje v IGF vse od njegovega začetka, vendar pa je zaradi dejstva, da bo potekal v Vilni, naša delegacija še toliko pomembnejša. Letos mineva peto leto od ustanovitve IGF in v skladu s programom iz Tunisa bo treba sprejeti odločitev, ali naj še nadaljuje z delom ali ne. Delegacija EU je že v Sharm El Sheikhu izrazila svoje strinjanje, da naj se IGF še nadaljuje v trenutni obliki ravno zaradi pomembne vloge, ki jo ima kot instrument za odprt dialog med vsemi akterji, ki so vključeni v upravljanje interneta.

To mora še naprej biti naše stališče v razpravah, ki bodo potekale v Vilni. V zvezi z drugimi vprašanji, kot je razvoj Internetne korporacije za dodeljevanje imen in številk, ki bo nedvomno imela pomembno mesto v naslednjih razpravah foruma, poročilo gospoda Sose Wagnerja zelo jasno izraža dogovorjeno stališče, ki ga bomo predstavniki evropskih institucij zagovarjali na IGF.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Na prvi obravnavi sem glasoval proti temu poročilo, saj spodbuja vladno poseganje v upravljanje interneta, kar ravno ni stališče Zelenih.

  Alexandra Thein (ALDE), v pisni obliki. – (DE) Boj proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji je ključnega pomena. Po najboljših močeh se moramo potruditi, da otroška pornografija ne bi bila dostopna na internetu. Nenehno in učinkovito preprečevanje zlorab otrok je politična odgovornost in načelo pravne države. Poslanci Svobodne demokratske stranke v Evropskem parlamentu smo mnenja, da je treba tovrstno kriminalno vsebino kar se da hitro odstraniti.

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za poročilo gospoda Sose Wagnerja, saj mora EU pokazati odločno vodstvo pri vseh vidikih upravljanja interneta v mednarodnem prostoru. To poročilo ohranja poudarek EU na potrebi po varnosti in stabilnosti na svetovnem spletu, spoštovanju človekovih pravic, svobodi izražanja, zasebnosti, varstvu osebnih podatkov in spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti.

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo o upravljanju interneta, vendar pa sem se vzdržala glasovanja o odstavku, ki poziva k temu, da se prioriteta nameni zaščiti imetnikom pravic intelektualne lastnine, s tem ko so izenačeni s potrošniki.

Dobro upravljanje interneta mora vsem zagotavljati dostop do ključnih sredstev v digitalnem okolju, vendar pa tega ni mogoče doseči v škodo pravic ustvarjalcev, predvsem pa avtorjev. Te pravice ne moremo obravnavati le kot pravice intelektualne lastnine; avtorji morajo imeti možnost izbrati način, na katerega ljudje dostopajo do njihovega dela.

Poleg tega morata biti zagotovljeni tudi zasebnost uporabnikov in ustvarjalnost.

Zato je ključnega pomena, da najdemo ravnovesje med pravicami uporabnikov in pravicami ustvarjalcev, tako da bodo lahko posamezniki delovali, kot obveščeni državljani, potrošniki in ustvarjalci.

Poročilo: Hermann Winkler (A7-0143/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Čeprav sem glasoval za to resolucijo, sem opazil kvalifikacije glede nekaterih regij, predvsem najbolj oddaljenih regij z vidika dostopa do inovacij. Treba je upoštevati težave, povezane s pomanjkanjem kritične mase, da bi tako spodbudili boljšo izkoriščanje možnosti območij, kot so raziskave in inovacije v teh regijah. Edinstvene značilnosti najbolj oddaljenih regij z vidika geografije in podnebja dajejo še posebne prednosti z vidika razvoja posebnih aktivnosti na področjih biotske pestrosti, morskih virov, podnebnih sprememb, obnovljive energije, vode, okolja, naravnih virov, zdravja in novih tehnologij.

Najbolj oddaljene regije predvsem z vidika naravnih virov in biotske pestrosti omogočajo evropskim raziskavam privilegiran dostop do tropskih ekosistemov, edinstvene biotske pestrosti in kmetijstva. To omogoča, da raziskave v sklopu Evropskega raziskovalnega prostora potekajo, kot „naravni laboratoriji“. Prav tako so dobra mesta za poskuse. Kljub možnostim številnih regij in vsem naporom, ki so vloženi v te regije, imajo mnoge še vedno več težav, kot druge regije pri izboljšanju dejavnikov, ki prispevajo h konkurenčnosti, rasti in zaposlovanju, kot izhaja iz Lizbonske pogodbe, predvsem v sklopu raziskav in razvoja.

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, podpiram stališče gospoda Winklerja o reviziji politike EU za spodbujanje inovacij, za katerega sem tudi glasoval. Še posebej se strinjam z željo po zagotovitvi obsežne strategije, ki se ne nanaša le na tehnološke inovacije, ampak tudi na upravne, organizacijske in družbene inovacije. Menim, da je za to ključnega pomena vključitev finančnega sveta v mala in srednje velika podjetja pri opredeljevanju ukrepov za spodbujanje inovacij, prav tako kot posvečanje pozornosti političnim in gospodarskih ciljev na regionalni ravni.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) To samoiniciativno poročilo obravnava ukrepe Skupnosti, ki so bili izvedeni na področju inovacijske politike in določa številne prednostne naloge za opredeljevanje nove inovacijske politike. Med temi je Parlament izrazil željo, da inovacije ne bi bile omejene le na tehnološke vidike, ampak bi se nanašale tudi na upravne, organizacijske in socialne inovacije. Prav tako poudarja razvoj novih inovacijskih kazalnikov, ki bi bili bolje prilagojeni gospodarstvom, ki vse bolj temeljijo na znanju. Kot zadnje, in menim, da je to pomembna točka, je poročilo naklonjeno izboljšanju učinkov sinergije med okvirnimi programi za raziskave in inovacije ter med strukturnimi skladi. Ker se popolnoma strinjam z usmeritvami, ki jih zagovarja to poročilo, sem ga na glasovanju podprla.

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo mojega nemškega kolega Hermanna Winklerja, katerega osnutek je bil pripravljen po pripravi sporočila Evropske komisije z naslovom „Pregled inovacijske politike Skupnosti v spreminjajočem se svetu“. Inovacije so ključni dejavnik za uspešen odziv na velike socialne in okoljske izzive, s katerimi se trenutno sooča Unija in za doseganje njenih strateških političnih ciljev. Naših ciljev glede energije in podnebja ne bomo dosegli do 2020, če ne bomo pospešili razvoja in splošno uporabo ustreznih, trajnih in učinkovitih energetskih tehnologij. Podpiram krepitev dialoga med univerzami in podjetji. V zvezi s proračunskimi vidiki moramo na ravni statičnega financiranja javnega sektorja zagotoviti, da bo inovacijska politika bolj osredotočena na Skupnost.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Podprl sem to poročilo. Znanstvene raziskave in inovacije so osrednji instrument za uspešno reševanje sedanjih velikih družbenih in okoljskih izzivov ter uresničevanje strateških političnih ciljev EU glede konkurenčnosti, podnebnih sprememb, zaposlovanja, demografskih sprememb, vključujoče družbe in številnih drugih. Da bi EU ostala konkurenčna, moramo vlagati v trajnostne tehnologije, pri tem pa zagotoviti, da so za to zagotovljena potrebna sredstva. Do sedaj je Evropa močno zaostajala na področju znanstvenih raziskav in inovacij, saj je to področje zelo razdrobljeno, prav tako pa obstajajo razlike med znanstvenimi raziskavami in inovacijami ter uporabo na trgu. Menim, da bi naslednji načrt Evropske komisije v zvezi z inovacijami moral rešiti vprašanja financiranja znanstvenih raziskav in inovacij zasebnega sektorja, kar bi podjetjem omogočilo, da razvijejo inovativne izdelke in storitve, ter jih prilagodijo trgu.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Inovacije, pa naj se nanašajo na izdelke ali pa na postopke in ali so radikalne ali postopne, so danes gonilna sila konkurenčnosti sodobnih gospodarskih in poslovnih sistemov, ki strmijo za učinkovitostjo in trajnostjo. Zato moramo podpreti raziskave, na katerih temeljijo vsi inovativni ukrepi in odkritja, predvsem kadar združujejo mala in srednje velika podjetja ter nove tehnologije.

Zaradi tega lahko le podprem samoiniciativno poročilo, ki ga je pripravil gospod Winkler in ki uvaja tretjega akterja, ki zapira trikotnik znanja, povedano drugače, potrošnika. Zaradi nenehnih sprememb v naših življenjih potrebujemo referenčne točke. Zato je pomembno, da rast in konkurenčnost gospodarskega in socialnega sistema vedno ostaneta na ravni človeka.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Trenutno je inovacijam namenjenega manj kot 1 % proračuna Evropske unije. Takšno je stanje v trenutku, ko je Evropa spoznala, da prihodnost leži v trikotniku znanja raziskave-inovacije-izobraževanje. Zahteva Evropskega parlamenta po povečanju virov, namenjenih inovacijam, je v teh okoliščinah popolnoma utemeljena. Približujemo se času, ko bomo obravnavali finančne projekcije za obdobje 2014-2020 in to zahtevo moramo upoštevati. Zaradi preoblikovanja evropskega gospodarstva v trajnostno gospodarstvo morajo evropska podjetja postati konkurenčnejša, prav tako pa mora biti zagotovljeno, da bodo nastajale nove priložnosti za nacionalna gospodarstva, kot posledica gospodarskih in ekoloških izzivov, s katerimi se sooča Evropa.

Predvsem zaradi finančne krize in kreditnega krča je za inovativno sposobnost podjetij ključnega pomena, da je več sredstev zagotovljeni tako na ravni EU, kot tudi na nacionalni ravni in da so zagotovljeni ustrezni finančni instrumenti. Razdeljevanje sredstev za najrazličnejše cilje in vrste posebnih pobud EU do sedaj ni dalo zadovoljivih rezultatov. Financiranje mora biti usmerjeno na tista področja, kjer so povratni učinki največji. Pri tem mora biti ključno merilo dodana vrednost za Evropo.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za to poročilo. Najprej želim čestitati poročevalcu gospodu Winklerju za odlično delo.

Tako kot izobraževanje in usposabljanje, so tudi inovacije in raziskave ključni element, ki bo Evropi omogočil bolje konkurirati v vse bolj tehnološko konkurenčnem svetu. Vendar pa je bilo za ta sektor do sedaj namenjenega samo 1 % proračuna EU, odstotek, ki ne zadostuje za obravnavanje težkih izzivov, s katerimi se mora Evropa soočiti. Čas je, da Evropska unija vloži več v področje raziskav in inovacij. Verjamem, da lahko premagamo gospodarsko krizo in eden izmed načinov za dosego tega je, da zagotovimo več sredstev.

Prav tako verjamem, da je pomembno zagotoviti pobude za in spodbujati zasebna vlaganja v tehnološke inovacije, saj bomo le z izvajanjem raziskav lahko imeli konkurenčen trg, ki se lahko zoperstavi vse večjemu številu premestitev. Podpiram načrte za „instrumente, ki so prilagojeni potrebam njihovih uporabnikov“ in zmanjšane birokracije za mala in srednje velika podjetja, kar bi moralo zagotoviti odločilne tehnološke inovacije.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Inovacijska politika mora obravnavati velike socialne probleme, s katerimi se soočamo, in združevati vse tiste, ki pri tem sodelujejo.

Naložbe v znanje in reforme, ki spodbujajo tehnološki napredek, raziskave, inovacije, izobraževanje in usposabljanje, da bi bilo mogoče srednjeročno in dolgoročno spodbuditi blaginjo, rast in zaposlovanje, so ključnega pomena.

Boj z novimi izzivi zahteva inovativen pristop k uvajanju novih tehnologij, skupaj z inovativnim pristopom k socialnim vprašanjem na organizacijski ravni.

Pozivam k okrepitvi naporov s katerimi bomo s tehnoloških inovacij prešli na socialne inovacije – izboljšanje javnih služb v različnih regijah.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Inteligentna rast, ki temelji na znanju in inovativnem gospodarstvu, zahteva konkretne ukrepe s strani nadnacionalnih in nacionalnih institucij.

Izboljšane politike, namenjene podpori podjetnikom v sektorju raziskav, morajo dopolnjevati politike za spodbujanje naložb v nove preskuse, z namenom zagotavljanja, da bodo med drugim na voljo tudi kvalificirani delavci, ki bodo konkurenčni na evropskem trgu dela. Istočasno ko pozivamo države, da naj več vlagajo v raziskave, jim moramo zagotoviti evropski regulativni okvir, ki bo tako splošen, kot tudi specifičen, s skupnimi, usklajenimi razvojnimi smernicami in instrumenti za spremljanje ali financiranje daje želene rezultate.

Predlagam in podpiram predpis na evropski ravni o ukrepih na področju vajeništva, usposabljanja in poklicnih dejavnosti, ki so jo nekatere države že vključile v izobraževalne sisteme, kot tudi ukrepe „pravice in dolžnosti“ na področju izobraževanja. Če si prizadevamo, da bi za financiranje raziskav namenili 3 % BDP, potrebujemo akademski svet, ki bo pripravil več smernic, na primer glede akademske produktivnosti predavateljev, prav tako pa moramo preprečiti razdrobljeno dodeljevanje sredstev, kar je v zadnjih letih prispevalo k nepravilni in nesorazmerni uporabi že tako omejenih sredstev ob nezadovoljivih rezultatih.

Strinjam se s tem, da se moramo zavzemati za enoten sistem patentnih sodišč, da bi tako standardizirali pravice na nadnacionalni ravni.

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Inovacije so še posebej pomembne za sodobno družbo. Družba, ki temelji na inovacijah, lahko prepreči morebitne socialno-ekonomske in naravne krize. Zato je ključnega pomena, da lahko inovacijska politika spodbuja napredek družbe in da ga ne ovira zaradi uporabe raznih birokratskih podvigov. Kot navaja gospod Winkler v svojem poročilu, je treba danes pri inovacijah upoštevati tudi socialno vrednost, ki jo prinašajo. Verjamem, da je treba pri inovacijah 21. stoletja upoštevati tudi vpliv, ki ga imajo na posameznike in družbo na splošno. Pri inovacijah, kot je na primer „internet stvari“, je treba upoštevati in spoštovati pravico do zasebnosti in varstva zasebnih podatkov vsakega posameznika. Evropska družba ne sme postati družba „velikega brata“. Ravno nasprotno, inovacije morajo ljudem pomagati, da v odprti družbi svobodno komunicirajo. Prispevek tehnoloških in socialnih inovacij opredeljuje naš napredek. Ravno zaradi tega pozivam Komisijo, da to zadevo zelo odgovorno obravnava in predstavi vizijo za pripravo akcijskega načrta za inovacije v prihodnosti.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Znanje in inovacije kot del političnih programov in političnega žargona vse bolj pridobivajo na pomenu in le malo ljudi si danes upa podvomiti v pomembnost naložb na tem področju in potrebo po povezovanju znanja, inovacij, podjetij in delovnih mest.

Vendar pa soglasnost glede tega koncepta povečuje tveganje, da mu bo pošla sapa, kot se je zgodilo z drugimi modnimi muhami, kot so okoljska, gospodarska vzdržnost ali podporno podjetništvo. Te teme pokrivajo mnoge strani volilnih manifestov in programov in skoraj vedno na koncu zgubijo vse značilnosti, ki bi jih lahko imele, saj gre samo za navajanje dejstev. Zato moramo kljub resnim prizadevanjem vlade glede nekaterih vidikov opozoriti na negativen tehnološki populizem, s katerim ima težave tudi portugalski predsednik vlade. Bolje bi se bilo osredotočiti na vsebino in manj na razglase, ki se nanašajo na izboljšave delovnih pogojev in znanstvene proizvodnje, pri tem pa ne smemo pozabiti, da je za zagotavljaje konkurenčnosti potreben tudi realističen pristop, ne pa samo ambicije.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Danes vsesplošno velja, da so inovacije ključne za uspeh in vzdržnost gospodarskega in socialnega razvoja ter uspeh evropskega združevanja. Pomembnost inovacij, ki morajo vedno biti povezane z raziskavam in izobraževanjem, je postala še očitnejša zaradi vse hitrejšega razvoja globalne in človeške stvarnosti. Glede na to podpiram poročilo o reviziji politike EU na področju inovacij, ki izpostavlja, da mora EU nujno osredotočiti svoja prizadevanja na krepitev virov na tem področju. Prav tako želim izpostaviti pomembnost pobud za zasebni sektor in celovito, medsektorsko strategijo, v skladu s katero bi razvoj evropske inovacijske politike postal prednostna naloga.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Strinjamo se s posameznimi vidiki tega poročila, čeprav se glede na zasnovo ne osredotoča vedno na najpomembnejša vprašanja. Na primer, strinjamo se, da so inovacije le eden izmed elementov, potrebnih za premagovanje izzivov, s katerimi se danes soočamo na socialni in globalni okoljski ravni in da obstajajo druga področja, ki so prav tako pomembna za družbo.

Vendar pa je prioriteta, ki je namenjena vsakemu izmed teh področij, ki so vključena v tako imenovano strategijo Evropa 2020, kot so poslovne dejavnosti, zaposlovanje, demografske spremembe in vključujoča družba, takšna, da dokument in analiza potrebnih inovacij v spreminjajočem se svetu še zdaleč ne zadostujeta potrebam za spodbujanje realnega gospodarstva in socialne kohezije, rasti in produktivnosti, ustvarjanje delovnih mest in izboljšanje plač v državah članicah, vse to, kar je po našem mnenju ključno. Zaradi tega smo se vzdržali glasovanja.

V pregledu sporočila o inovacijski politiki EU v spreminjajočem se svetu, izdanem 2. septembra 2009, Evropska komisija vse od leta 2005 izpostavlja razvoj na področju EU inovacijske politike. Sedaj lahko pričakujemo, da bodo nekateri vidiki predlaganega akcijskega načrta na področju inovacij, ki naj bi bili kmalu predstavljeni, ponovno obravnavani in izvedeni.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki. – (PL) Poročilo o izzivih, s katerimi se sooča inovacijska politika Evropske unije, je zelo dober dokument, ki obravnava večino pomembnih vprašanj, povezanih s to problematiko. Skupaj s kolegi iz skupine S&D smo sprejeli poročilo, vključno s spremembo 46, ki poziva Komisijo in države članice, naj usklajujejo svoja prizadevanja, zlasti kar zadeva čimprejšnji dogovor o patentu Skupnosti in enotnem sistemu patentnih sodišč. Ta zadeva se vleče že mnogo let in več let se ponavljajo enaki argumenti, ki zagovarjajo skupni patent, skupaj s spornimi vprašanji (na primer, v koliko jezikov na se prevajajo evropski patenti?). Nekatera pravna vprašanja so bila pojasnjena z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe. Imeli bomo dve uredbi: eno o patentu samem in drugo o jezikovnem sistemu.

Poleg tega obstaja tudi zadeva sistema patentnih sodišč, za ustanovitev katerega bo potrebna uredba o odnosih med Evropsko unijo in Evropsko patentno organizacijo na način, ki je v skladu s pristojnostmi institucij EU, tudi Evropskega parlamenta. Brez spuščanja v podrobnosti o patentnem sistemu, ki bo nedvomno predmet številnih razprav, želim poudariti, da to vprašanje predstavlja enega izmed najpomembnejših izzivov v trenutnem mandatu Evropskega parlamenta. Zato menim, da moramo nenehno pozivati druge institucije, da začnejo konstruktivno sodelovati na tem področju, kar poročilo gospoda Winklerja tudi počne.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo gospoda Winklerja obravnava številna pomembna vprašanja, tudi ekološke inovacije in zelena podjetja. Glede na izzive, s katerimi se sooča naš planet, je jasno, da so inovacije na teh področjih ključnega pomena. Moja dežela Škotska je v samem vrhu številnih vidikov ekoloških inovacij, predvsem na področju energije iz obnovljivih virov. Škotska vlada je ustanovila nagrado Saltire v višini 10 milijonov £, namenjeno spodbujanju inovacij na področju energije plimovanja in valovanja, kar se lepo ujema s širšimi prizadevanju EU za ustrezno politiko v spreminjajočem se svetu.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Zaradi globalne konkurenčnosti pri privabljanju naložb, se v tretje države vse pogosteje selijo ne samo nekateri proizvodnji obrati, ampak tudi z njimi povezane raziskovalne in razvojne sposobnosti. To trend močno ogroža Evropo, kot mesto za industrijo. Temu se je treba upreti z odločnim zagovarjanjem inovativnega potenciala, dokler je ta problem še mogoče odpraviti. Komisija navaja, da se trenutno za ukrepe, povezane z inovacijami neposredno porabi manj kot 1 % proračuna EU. Glede na socialne izzive, ki ležijo pred nami, to ne zadostuje. Zato se strinjam s pozivi po povečanju deleža proračuna EU, namenjenega inovacijam. To se mora odražati v postopku načrtovanja v zvezi s finančno perspektivo 2014-2020. Predvsem zaradi finančne krize in kreditnega krča je za inovativno sposobnost podjetij ključnega pomena, da je več sredstev zagotovljenih tako na ravni EU kot tudi na nacionalni ravni in da so zagotovljeni ustrezni finančni instrumenti, prilagojeni potrebam njihovih uporabnikov. Da bi bila inovacijska politika učinkovitejša, je treba različne instrumente pomoči bolje uskladiti in ustrezno povezati, in sicer z vitkejšo strukturo upravljanja; povedano drugače, finančna podpora mora biti bolje usmerjena.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Brez nenehnega uvajanja inovacij ne bo prišlo do razvoja. Potrebni so inovativni ukrepi na vseh področjih gospodarskega in socialnega družbenega življenja – od novih metod zdravljenja in vse hitrejših načinov komuniciranja, do novih idej v industriji in znanosti ter alternativnih načinov pridobivanja energije. To je še posebej pomembno zaradi globalne gospodarske krize in problema starajoče se družbe. Izpostaviti želim, da je poleg medsektorske narave inovacijske politike, pomembna tudi pobuda državljanov.

Inovativnost majhnih in srednje velikih podjetij, pa tudi kmetij, predstavlja ključni element za vzpostavitev konkurenčnega gospodarstva. Pri zagotavljanju hitrega razvoja gospodarstva, kar vključuje tudi skrb za okolje, ne smemo pozabiti na ljudi in pomanjkanje družbene enakosti, saj se te razlike lahko povečajo in lahko negativno vplivajo na razvojne ukrepe.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za to poročilo, saj verjamem, da morajo, zaradi trenutnega preoblikovanja evropskega gospodarstva v trajnostno gospodarstvo, naša evropska podjetja postati konkurenčnejša. Ključnega pomena je, da gospodarske izzive spremenimo v nove priložnosti za nacionalna gospodarstva. Boj proti povečanju premestitev, ne samo proizvodnih prostorov, ampak tudi njihovih povezanih raziskovalnih in razvojnih zmožnosti, v tretje države mora postati eden izmed naših ciljev.

Poleg političnega cilja za doseganje večje konkurenčnosti, se mora Evropska unija spopasti tudi z drugimi velikimi izzivi, s katerimi se danes soočajo družbe, vključno s podnebnimi in demografskimi spremembami. Danes se za ukrepe, povezane z inovacijami, neposredno nameni manj kot 1 % proračuna EU. Glede na socialne izzive, ki ležijo pred nami, menimo, da ta odstotek ne zadostuje.

Zato sem podprl stališče našega poročevalca, ki poziva k temu, da bi prihodnji postopek načrtovanja, povezan z novo finančno perspektivo za obdobje 2014-2020, vključeval povečanje deleža proračuna EU za inovacije. Ključnega pomena je, da so pobude ciljno usmerjene in da identificirajo in vzpostavljajo usklajene povezave med instrumenti, namenjenimi zagotavljanju pomoči novim tehnologijam in izboljšanemu usklajevanju med vključenimi strankami. Poleg podpore iz javnega proračuna, bo treba spodbujati in zagovarjati tudi naložbe zasebnega sektorja v inovacije.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) V povezavi z raziskavami in usposabljanjem so inovacije ena izmed najpomembnejših stvari za izgradnjo znanja v EU. Politika Skupnosti o inovacijah je zelo pomembna za doseganje ciljev, določenih v strategiji EU 2020. Vendar pa inovacije zahtevajo finančne vire, ki jih je premalo, predvsem pri podjetjih in ki jih podjetja, še posebej mala in srednje velika, težko pridobijo. Odobritev te uredbe torej predstavlja pomemben korak k zagotavljanju pomoči podjetnikom, ki so gonilna sila inovacij v Evropi.

  Miroslav Mikolášik (PPE), v pisni obliki. – (SK) Nesprejemljivo se mi zdi, da so zaradi globalne gospodarske konkurenčnosti nastopile razmere, kjer se poleg proizvodnih prostorov v tretje države selijo tudi ustrezni raziskovalni in razvojni viri.

Temu trendu se moramo odločno upreti z jasno in dosledno industrijsko inovacijsko politiko, ki bo zagotavljala konkurenčnost gospodarstva Evropske unije in prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ki temelji na znanju.

Zaradi tega je obseg financiranja EU, namenjenega inovacijam, po mojem mnenju neustrezen, saj predstavlja manj kot 1 % poračuna EU in strinjam se s poročevalcem, da je to pomanjkljivost treba odpraviti v finančni perspektivi za obdobje 2014–2020, s katerim se bomo začeli ukvarjati konec tega leta.

Istočasno pa morajo države članice, zaradi dejstva, da je finančna kriza prispevala k blokadi kreditiranja inovativnih poslovnih projektov, resno razmisliti o nujnem povečanju sredstev za raziskave in razvoj, ki bodo zagotavljale njihov dolgoročno konkurenčnost ter pomagale pri ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Raziskave, razvoj in izobraževanje predstavljajo pomembne dejavnike pri konkurenčnosti države. Če želimo, da bodo lahko podjetja še lahko inovativna, morajo vložiti veliko denarja – kar pogosto predstavlja problem, predvsem zaradi kreditnega krča. V času, ko je težje priti do virov, je ključnega pomena, da razširimo in spodbudimo trajnostne tehnologije. Če ponovim, na eni strani moramo podpirati podeželje s širitvijo širokopasovnih omrežij na teh območjih, medtem ko se istočasno zmanjšuje infrastruktura v teh regijah zaradi privatizacije železniškega omrežja, pošte in tako dalje.

Medtem ko govorimo o pomembnosti univerz in raziskovalnih ustanovi, se dejansko zmanjšujejo sredstva za te institucije. Kot vedno izpostavljamo pomembnost malih in srednje velikih podjetij v tem sklopu, vendar do sedaj še nismo doživeli, da bi temu sledili kakršni koli dejanski ukrepi. Poročilo v bistvu predstavlja ponavljanje starih ukrepov, zato sem se tudi vzdržal glasovanja.

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Strategija za naslednjih deset let (EU 2020) kot drugi osnovni cilj določa povečanje naložb v raziskave in razvoj na 3 % BDP do 2020. To samoiniciativno poročilo poziva Komisijo, da pripravi posebne in ambiciozne pobude v senci neuspeha Lizbonske strategije v tem posebnem sektorju.

Poudariti je treba, da znaša poraba za razvoj in raziskave v Evropi manj kot 2 %, v primerjavi z 2,6 % v ZDA in 3,4 % na Japonskem, predvsem zaradi nizkega obsega zasebnih naložb. Zaradi sprememb trga dela, ki so posledica trenutne gospodarske krize, in sprememb proizvodnih procesov je treba razviti sektor inovacij, ki bo ustvaril tehnološko in socialno dodano vrednost.

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Ravno z jutrišnjimi inovacijami se bo Evropa lahko spopadla z velikimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi izzivi prihajajočih desetletij. Okrepiti moramo prizadevanja za uresničitev ambiciozne inovacijske politike v Evropi. Ravno na tem temelji poročilo gospoda Winklerja, ki sem ga podprl. Najprej moramo povečati finančno pomoč, dodeljeno tej politiki. Delež evropskega proračuna, ki je namenjen inovacijam, je treba znatno povečati in upam, da bo naslednja finančna perspektiva za 2014-2020 to tudi upoštevala.

Države članice morajo prav tako okrepiti prizadevanja, da bi čim prej uresničile cilj iz Barcelone, s tem ko bodo za raziskave in razvoj namenile vsaj 3 % svojih BDP. Prav tako je zelo pomembno, da izboljšamo usklajevanje evropskih in nacionalnih politik. Da bi lahko bili učinkoviti, je inovacijsko politiko vsekakor treba pripraviti na celovit, skladen način, ob upoštevanju dolgoročnih učinkov. Prav tako je treba okrepiti dialog med razvojnim in gospodarskim sektorjem. V zvezi s tem pozdravljam ustanovitev Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, ki bo pomagal spodbuditi odnose med tema dvema svetovoma.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Žal mi je, da glasovanje po delih, ki so ga zahtevali Zeleni glede izvzetja poziva o evropskem patentnem sodišču ni uspelo, in je le ta na žalost vključen. Vendar pa to poročilo poziva k uporabi skupnih patentnih orodij, patentnih platform in licence za vse pravice, prav tako pa poudarja pomembnost kakovosti patentov.

Poročilo: Michael Cashman (A7-0165/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, saj verjamem, da je izkoreninjenje revščine najpomembnejša stvar. Odprava revščine je glavni cilj Lizbonske pogodbe glede politike sodelovanja in razvojne politike EU in glede na to, da je to moralna dolžnost, katere dolgoročna uporabnost za interese EU je ključnega pomena, verjamem, da mora ta cilj predstavljati prednostno nalogo v naši zunanji politiki. Prav tako je treba omeniti, da kljub globoki gospodarski krizi, s katero se soočata Evropa in svet, ne moremo in ne smemo zanemariti pomoči tujini, saj je ključnega pomena za zagotavljanje pravičnejšega in solidarnejšega sveta.

Ker cilji, navedeni na vrhu tisočletja v letu 2000, kjer smo se zavezali, da bomo izboljšali naš prispevek k boju proti revščini, še kmalu ne bodo uresničeni in ker se leto 2015 – ciljno leto za uresničitev teh ciljev – približuje, bi morali nujno preučiti različne dejavnike, namenjene kar najboljšemu doseganju rezultatov nalog razvojnih ciljev tisočletja. Zato se želim zahvaliti poročevalcu za ta dokument in za priložnost, da sem lahko izrazil podporo temu projektu.

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Vsako leto umre skoraj osem milijonov otrok, še preden dopolnijo starost petih let. Tri in pol milijona otrok umre takoj po rojstvu zaradi zapletov med nosečnostjo. Le v petih državah jih umre približno štiri milijone: Indiji, Nigeriji, Demokratični republiki Kongo, Pakistanu in na Kitajskem.

Mnoge izmed teh smrti bi bilo mogoče enostavno preprečiti s preprostimi dejanji, kot je dojenje, uporaba mrež proti komarjem, prepojenih z insekticidom in cepljenje, predvsem proti malariji in pljučnici. Mnoge matere se ne zavedajo pomembnosti cepiv, če pa se jih že zavedajo, so prerevne in nimajo denarja, da bi plačale prevoz v ordinacijo ali bolnico.

Da bi tem otrokom zagotovili prihodnost, niso potrebna velika vlaganja; tem državam je treba zagotoviti le zdravila, ki niso draga in ki so za nas del vsakodnevne preventivne medicine, zgraditi vodnjake za pito vodo, zagotoviti preproste mreže proti komarjem in zagotoviti, da zaloge dosežejo predvideno mesto.

Zato pa predvsem potrebujemo politično odločnost, da ukrepamo in rešimo številna človeška življenja, ustavimo ta tih pokol nedolžnih otrok, katerih edini zločin je, da so se rodili v revni državi.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo, ki ga je predložil gospod Cashman, saj se mi zdi, da je Parlament moral zavzeti jasno stališče, naklonjeno uresničevanju razvojnih ciljev novega tisočletja. Ne smemo dovoliti, da bi trenutna gospodarska kriza to ogrozila. Ti cilji, sprejeti na vrhu tisočletja v 2000, še zdaleč niso uresničeni. Gre za zmanjševanje skrajne revščine in lakote, zagotavljanje osnovnošolske izobrazbe za vse, spodbujanje enakosti med spoloma, zmanjševanje umrljivosti novorojenčkov, izboljšanje higiene pri materah, boj proti malariji, HIV/AIDS in tuberkulozi, ohranjanje okolja na trajnostni način in uvajanje globalnega partnerstva za razvoj. Septembra 2010 se bodo vse države članice Združenih narodov sestale, da bi določile postopke in izboljšale rezultate. S sprejetjem te uredbe Evropski parlament dokazuje voditeljem držav ali vlad, da je zavezan uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Podpiram to poročilo. Odpravljanje revščine je eden izmed glavnih ciljev razvojne politike EU. Vendar pa so negativne posledice gospodarske in finančne recesije upočasnile napredek držav v razvoju, še bolj pa napredek najslabše razvitih držav. Zato se morajo države članice EU izredno potruditi in zagotoviti, da bodo kar se da hitro vzpostavljeni konkretni ukrepi za razvojno pomoč, ki bodo pokrivali področja trgovine, razvojno sodelovanje in skupno kmetijsko politiko. Prav tako si moramo prizadevati za lažje vključevanje držav v razvoju v globalno gospodarstvo in spodbujati razvoj trgovine v teh državah. Komisija mora zagotoviti učinkovito upravljanje ukrepov pomoči za države v razvoju in najmanj razvite države ter preglednost in učinkovitost pri razdeljevanju finančne pomoči.

  Gerard Batten, John Bufton, David Campbell Bannerman, Trevor Colman in Nigel Farage (EFD), v pisni obliki. – Skupina UKIP ne podpira odpisa dolga na podlagi, da je gospodarsko nezdrav zaradi naslednjih točk: 1. Država upnica je običajno država dolžnica. Združeno kraljestvo je na primer pomemben donator čezmorske pomoči. Pa vendar Združeno kraljestvo, s tem pa tudi njegovi davkoplačevalci, običajno ni pripravljeno darovati prejemnikom pomoči, medtem ko se javni dolg Združenega kraljestva kopiči. 2. Odpis dolga onemogoča državam dolžnicam iz tretjega sveta, da bi pridobile dodatna mednarodna finančna sredstva. Zato to ni v interesu države dolžnice. 3. Z odpisom dolga je povezan moralni hazard. Kaj je z državami tretjega sveta, ki izpolnjujejo obveznosti iz naslova zadolžitve, ki jih je kar nekaj? 4. Odpis implicitno opravičuje goljufije, korupcijo in nezakonito prisvajanje posojil, ki je močno razširjeno v afriških državah dolžnicah. 5. Kdo odloča v katerih primerih je odpis primeren, glede na trenuten ogromen dolg večine mednarodnih gospodarstev? Še dodaten moralni hazard.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo gospoda Cashmana, ki se nanaša na obseg uresničevanja razvojnih ciljev novega tisočletja, določenih leta 2000. Vse kaže na to, da ti cilje ne bodo uresničeni. EU nosi ogromno odgovornost, saj je glavni vir pomoči revnim državam in je v tem pogledu prva, ki jo ostali prisluhnejo na mednarodnem prizorišču, kadar se pojavijo vprašanja o razvoju. Poročilo gospoda Cashmana zelo pošteno ocenjuje stanje na področju razvojnih ciljev novega tisočletja, pri čemer poudarek namenja skrajni revščini, položaju žensk, zdravju, izobraževanju in okolju. To poročilo nas opominja, da mora Evropska unija poskrbeti za doslednost v razvojnih politikah. Dejavnosti države na področju kmetijstva, ribolova in podjetništva ne smejo biti v nasprotju z njenim razvojem. Parlament skozi celotno poročilo proaktivno podpira nove oblike financiranja, ki jih je treba uvesti bolj splošno. Poročilo, pripravljeno na vrhu tisočletja leta 2000, je sedaj še kako pomembno. Naši voditelji so dolžni kar se da hitro uresničiti te realistične in uresničljive cilje. Predvsem pa gre tu za vprašanje pripravljenosti.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, saj mora uresničevanje razvojnih ciljev novega tisočletja še naprej ostati ključni cilj Evropske unije. Uresničevanje razvojnih ciljev novega tisočletja je, kljub zelo slabim možnostim za uspeh, zelo pomemben izziv, s katerim se moramo hitro spopasti tako na ravni EU, kot tudi na mednarodni ravni. EU in mednarodna skupnost morata osredotočiti svoja prizadevanja in izvesti konkretne ukrepe, s katerimi bi povečali možnosti za uspeh razvojnih ciljev novega tisočletja. Poudariti želim, da sedaj ni primeren trenutek za varčevanje na plečih bolnih in lačnih. Zato moramo posebno pozornost nameniti področjem, kot so zdravje, ženske in otroci, boj proti revščini ter nameniti večjo pozornost zaposlovanju in spodobnemu delu. Izpostaviti želim, da je treba na odpravljanje revščine s pomočjo uresničevanja razvojnih ciljev novega tisočletja gledati kot na celovit cilj politike EU, Evropa pa mora biti vodilna v svetu pri usklajenih prizadevanjih za izpolnjevanje obljub, ki jih je EU dala najrevnejšim. Strinjam se s pozivom Evropskega parlamenta, da se večina finančne pomoči EU odobri ljudem, ki jo najbolj potrebujejo, predvsem ženskam, otrokom in invalidnim osebam ter vsem ostalim, ki pomoč najbolj potrebujejo. Posebno pozornost je treba nameniti enakosti spolov, pravicam manjšin in boju proti diskriminaciji.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam vlogo, ki jo je Evropa odigrala kot največja ponudnica razvojne pomoči v svetu.

Z razvojno pomočjo je bilo mogoče ublažiti revščino za milijone ljudi v državah v razvoju. Število ljudi, ki trpijo zaradi skrajne revščine, se je zmanjšalo z 1,8 milijarde na 1,4 milijarde. Skoraj 90 % revnih otrok sedaj obiskuje šolo. Velik napredek je bil dosežen v boju proti malariji in tuberkulozi, stopnja umrljivosti dojenčkov pa močno upada.

Vendar pa so nedavna kriza na področju goriva in hrane ter globalni gospodarski razlogi izničili večino napredka, ki je bil dosežen v zadnjem desetletju.

Bogate države so odgovorne za trenutno finančno, gospodarsko in podnebno krizo, vendar pa je globalno segrevanje najbolj prizadelo države v razvoju. To pomeni, da je za nas ključnega pomena, da okrepimo vse naše ukrepe v boju proti podnebnim spremembam, kot je zagotavljanje ustrezne tehnologije.

Pozivam k dodelitvi dodatnih sredstev za države v razvoju. Ta sredstva morajo biti srednje- in dolgoročno trajnostna, prav tako pa morajo izvirati iz zasebnega sektorja, trga ogljika in javnega sektorja industrijsko razvitih držav ali gospodarsko najbolj razvitih držav.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Glasoval sem proti poročilu zaradi kontroverznega besedila v odstavku 42, ki se nanaša na splav. Moralno nasprotujem splavu in ne morem sprejeti takšne določbe. Vendar pa moram povedati, da je po mojem mnenju poročevalec opravil odlično delo pri vseh ostalih vprašanjih.

  Carlo Casini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Zelo žalostno je, da Evropski parlament že več let ne more odpraviti tragičnega protislovja. V vsak dokument, v katerem so predlagani izjemni ukrepi za boj proti revščini, lakoti in nasilju v svetu, nekomu uspe vključiti deklaracijo, posredno ali neposredno, o tako imenovani pravici do splava, kot sredstvu za doseganje boljšega zdravja in razvoj prebivalstva.

Pobuda nekaterih je na eni strani uresničena zaradi navidezne brezbrižnosti večine in na drugi strani zaradi gotove brezbrižnosti večine. Vendar pa sta protislovje in tragedija očitna. Načelo enakega dostojanstva za vse ljudi in načelo posebne, upravičene solidarnosti do najmlajših članov družbe se opuščata sočasno s tem, ko naj bi sledili cilju boja za varovanje zdravja in boja proti diskriminaciji.

To se je zgodilo tudi danes v primeru poročila gospoda Cashmana, v odstavku 42, ki je v nasprotju s celotnim dokumentom veliko večino poslancev v EP, vključno z mano, prisilil v to, da smo ga zavrnili v celoti. Ko med sabo primerjamo dobre in slabe, navedene slabe žal pretehtajo pred dobrimi, predstavljenimi v drugih delih besedila.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Uresničevanje razvojnih ciljev novega tisočletja predstavlja prednostno nalogo razvojne politike. Le nekaj mesecev pred srečanjem ZN na visoki ravni, je kljub znatnemu napredku, ki je bil dosežen pri nekaterih razvojnih ciljih novega tisočletja, resnica takšna, da smo še vedno daleč od tega, kar smo pričakovali upali. Narediti moramo več. Države članice naj spoštujejo zaveze, ki so jih dale v zvezi z uradno razvojno pomočjo. Raziskati je treba nove mehanizme financiranja, ki v času te krize ne bi pomenili višjih davkov. Predvsem pa je ključnega pomena zagotoviti doslednost v razvojnih politikah (v skladu z resolucijo, odobreno maja letos o doslednosti v razvojnih politikah EU in konceptu večje javne razvojne pomoči).

Pozdravljam dejstvo, da je Parlament, kot prednostne naloge za razvojne cilje novega tisočletja, določil zdravje, izobraževanje, najbolj ranljive skupine v družbi in odpravo revščine s pomočjo konkretnih ukrepov poslovne, kmetijske in ribiške politike. To so dosegli tudi s pozivom k novi svetovni ureditvi, ki državam v razvoju daje večji vpliv in ki spodbuja demokracijo, mir, pravno državo v državah v razvoju. Vendar pa nasprotujem stališču do splava, kot kontracepcijskega sredstva.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Scott McKenzie je nekoč pel: „Če greš kdaj v San Francisco, si ne pozabi dati rož v lase. Če greš kdaj v San Francisco, boš tam srečal prijazne ljudi“. Vendar svet ni takšen, tega sporočila pa ni mogoče uporabiti v zapleteni gospodarski in socialni resničnosti današnjega sveta. Zato sem glasoval proti temu poročilu, čeprav ne dvomim v dobronamernost njegovih ciljev. „Predstavljaj si, da ni držav, saj ni tako težko, ničesar, za kar bi bilo vredno ubijati ali umreti, niti vere“. „Predstavljaj si, da vsi ljudje živijo v miru. Pa vendar je ravno John Lennon sam dodal: „Lahko mi rečeš, da sem sanjač“. Žal resnično življenje ni takšno. Mi moramo poskrbeti, da bo svet bolj pošten in varen kraj, kjer lahko vsi živijo vsaj z nekaj dostojanstva.

V poročilu določeni predlogi sledijo številnim ciljem, ne da bi bili osredotočeni na učinkovite prednostne naloge ali jih opredeljevali. Zaletavanje v vse smeri pomeni, da noben izmed teh ciljev ni uresničljiv. Zdi se mi, da spominjajo na statistiko in so preveč osredotočeni na osrednjo vlado. Ne strinjam se s tem pristopom. Namesto tega verjamem, da je treba naložbe razvojnih ciljev novega tisočletja nameniti projektom, ki izvirajo v Uniji, kot so milenijske vasi, ob močnem sodelovanju vseh institucij EU.

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Močno podpiram to poročilo o napredku pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja. V času, ko države krčijo svoje proračune za pomoč, EU primanjkuje 20 milijard evrov za financiranje svojih obvez. Države članice EU ne smejo omahovati pri uresničevanju svojih obveznosti v okviru Evropskega soglasja o razvoju. Na razvojne cilje novega tisočletja je treba gledati z vidika pospeševanja razvoja, istočasno pa se moramo soočiti s temeljnimi razlogi za revščino in jih reševati. Države članice morajo do 2015 za pomoč nameniti 0,7 % BND, kot so obljubile, ne pa da zmanjšujejo ta delež, kar je še posebej zaskrbljujoče v času krize, ko se BND tako in tako zmanjšuje. Ni sprejemljivo, da bi EU razširila opredelitev uradne razvoje pomoči, ki bi tako vključevala tudi druge finančne tokove, kot so ukrepi za odpis dolga ali nakazila. Da bi razviti svet obravnaval nerazvitost, se mora odločno boriti proti davčnim oazam in nezakonitim kapitalskim tokovom, ki zmanjšujejo sredstva za države v razvoju, ki jih nujno potrebujejo. Prepričan sem, da mora odgovornost za razvoj še naprej ostati v pristojnosti komisarja za razvoj, ki si mora prizadevati za boljšo koherenco politike, predvsem na področju trgovinske, skupne kmetijske in ribiške politike.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) S sprejetjem resolucije o napredku pri doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja Parlament daje močno sporočilo. To kaže na pomembnost, ki jo Evropa pripisuje odpravi revščine, lakote, bolezni ter smrtnosti dojenčkov in mater do leta 2015. Ob skorajšnjem Evropskem svetu je sporočilo jasno. Voditelji držav in vlad EU se morajo držati finančnih obveznosti, tudi – mogoče sedaj še bolj, kot kadar koli poprej – v tem času globalne gospodarske in finančne krize. Potreben je prispevek držav članic v višini 0,7 % BND. Da bi lahko uresničila svoje finančne zaveze, mora Evropa vzpostaviti nove mehanizme financiranja, kot je davek na finančne transakcije v višini 0,05 %. Glede na trenuten obseg teh transakcij – nedavno so znašale 70 krat toliko kot svetovni BND – , bi takšen davek lahko sprosti 10 milijard EUR letno. Dodatna prednost tega davka je v tem, da bi prispeval tudi finančni sektor. To bi bilo pošteno, saj je ravno ta sektor imel koristi od ogromnih zneskov državne pomoči, da bi tako lahko preživel do sedaj še ne videno krizo, ki jo je sam zakrivil. Enostranska pobuda EU bi lahko služila, kot katalizator na globalni ravni.

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam glasovanje o poročilu gospoda Cashmana o napredku pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja: vmesni pregled za pripravo na srečanje ZN na visoki ravni septembra 2010. Enostavno mora biti sprejet! Le pet let pred rokom 2015, določenim za uresničitev razvojnih ciljev novega tisočletja, mednarodni skupnosti ponuja edinstveno priložnost, da okrepi svoja prizadevanja pri uresničevanju teh ciljev. Razmere so kritične in zahtevajo takojšnje ukrepanje. Obnoviti je treba prizadevanja za odpis dolgov najmanj razvitih držav in začrtati pot, ki bo zmanjšala breme dolga držav v razvoju.

Prav tako sem naklonjena uvedbi okrepljenih ukrepov za nadzor izpolnjevanja dane zaveze o zagotavljanju 0,7 % BND za uradno razvojno pomoč do leta 2015. Financiranje razvojnih ciljev novega tisočletja se mora začeti na nacionalni ravni, države v razvoju morajo ustvariti in nameniti svoje vire za uresničevanje teh ciljev, skupnost donatorjev pa mora izpolniti svoje obljube o znanjem povečanju uradne razvojne pomoči. Na zasedanju septembra je treba v celoti spoštovati dane zaveze.

  Harlem Désir (S&D), v pisni obliki. – (FR) Uresničevanje razvojnih ciljev novega tisočletja do leta 2015 predstavlja temeljno zavezo mednarodne skupnosti. Vendar pa si ni zagotovila sredstev, ki bi ji omogočila izpolnitev obvez. Na dveh tretjinah poti je jasno, da številne manj razvite države ne bodo mogle uresničiti nobenega cilja za odpravo revščine, zagotavljanje dostopa do izobraževanja in zdravstvenega varstva, prav tako pa bo daleč od uresničitve teh ciljev tudi večina držav v razvoju. Evropa je vodilna donatorica v svetu, vendar z 0,4 % BND ne more biti zadovoljna, da je tako daleč stran od cilja zagotavljanja 0,56 % uradni finančni pomoči v 2010, cilja, ki si ga je sama zastavila. Dejstvo je, da so zahteve večje kot kadar koli do sedaj, predvsem na področjih zanesljive preskrbe s hrano, boja proti podnebnim spremembam, izobraževanja, zdravja – predvsem za okužene s HIV – in zdravja mater in reproduktivnega zdravja. S poročilom gospoda Cashmana Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu poziva Evropski svet, ki bo zasedal 17. junija, da sprejeme predlog 0,05 % davka na mednarodne finančne transakcije, kar bi zagotovilo 10 milijard EUR, in da si zastavi cilj doseganja 0,63 % evropskega BND v 2012, z namenom povečanja na 0,7 %.

  Leonidas Donskis (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Kot poročevalec v senci sem odločno glasoval za to poročilo, katerega namen je zagotoviti uspešno uresničitev razvojnih ciljev novega tisočletja. Popolnoma podpiram prizadevanja mojih kolegov poslancev, s katerimi želijo zagotoviti, da bi Evropska unija govorila z enotnim in naprednim glasom. Vendar ni bilo mogoče sprejeti dveh predloženih sprememb, katerih določbe so zame, kot liberalca, nesprejemljive. Zato sem glasoval proti pozivom, da EU enostransko uvede davek na valutne posle in posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerim bi financirala svetovne javne dobrine, vključno z razvojnimi cilji za novo tisočletje. Evropska unija svojim državljanom ne sme naložiti dodatnega davčnega bremena, predvsem ne davka, katerega mehanizmi in vplivi še niso bili v celoti preučeni. Prav tako se ne strinjam, da morajo biti ukrepi za razvojno pomoč pravno zavezujoči.

Za države članice je pomembno, da izpolnijo svoje obveznosti glede povečanja zneska uradne razvojne pomoči, vendar Evropska unija ne sme pravno kaznovati svojih držav članic zaradi delnega neuspeha pri uresničevanju obveznosti v spremenjenem kontekstu finančne krize. Kriza ni prizadela vseh držav članic na enak način in vse ne bodo mogle uresničiti cilja 0,7 %. Evropski parlament jih mora spodbujati z mehkejšimi in sprejemljivejšimi načini in ne s strogimi pravnimi ukrepi.

  Lena Ek (ALDE), v pisni obliki. – (SV) Zaskrbljujoče je, da je toliko poslancev Parlamenta glasovalo proti temu, da bi ženske v državah v razvoju imele pravico odločati o svojem telesu in reproduktivnem zdravju, s tem ko so skušali doseči izbris ostavka 42 iz poročila. To kaže na zelo zaskrbljujoč trend med nasprotniki splava v Evropi, ki izrabljajo program pomoči, da bi svoja stališča predstavili javnosti. Možnost načrtovanja družine je pomemben dejavnik pri zagotavljanju možnosti, da ženske v državah v razvoju prevzamejo nadzor nad svojim življenjem ter se s tem izvijejo iz objema revščine.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo gospoda Cashmana, saj je treba opraviti še veliko dela, preden bomo lahko uresničili razvojne cilje novega tisočletja. Nujno je treba okrepiti obstoječe ukrepe, da jih bo mogoče uresničiti do 2015, predvsem z izpolnjevanjem odgovornosti glede pomoči državam v razvoju, ki so jih prevzele države članice.

Pozdravljam sprejetje odstavka 42, ki „poziva vse države članice in Komisijo, naj zaustavijo zaskrbljujoči upad financiranja zdravstvenih storitev in pravic na področju spolnosti in reprodukcije v državah v razvoju ter podprejo politike na področju prostovoljnega načrtovanja družine, varnega splava, obravnavanja spolno prenosljivih okužb in zagotavljanja sredstev za reproduktivno zdravje, kar vključuje za življenje potrebna zdravila in kontracepcijska sredstva, tudi kondome“.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Odpravljanje revščine in zmanjševanje razlik med bogatimi in revnimi predstavljata pomembne cilje, ki bi jim morale vse vlade nameniti pozornost in zagotoviti sredstva zanje. ZN so jih sprejeli na vrhu tisočletja leta 2000, medtem ko nosi Evropska unija, kot največja donatorica, glavni delež pri rezultatih skupnih prizadevanj.

Kljub vsem naporom držav v razvoju, številne izmed njih se soočajo s krizo, ki lahko ogrozi njihovo zavezanost, odgovornost nosijo države, ki prejemajo pomoč, če željo prevzeti svojo odgovornost glede dobrega vodenja, pravne države in temeljnih civilnih svoboščin. Razočaran sem, ker skuša poročevalec pod pretvezo dobronamernosti prepričati Parlament, da sprejme to resolucijo, ki je groba kršitev pristojnosti držav članic in tretjih držav na tem področju, ter zagovarja spodbujanje splava, kot sredstva za doseganje razvojnih ciljev novega tisočletja. Ne gre za novo taktiko, vendar zaradi tega ni nič manj prikrita ali graje vredna.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Mednarodna skupnost se je zavezala, da bo uresničila razvojne cilje novega tisočletja. Evropa je največja donatorka pomoči na svetu. S tem financiranjem držav v razvoju je bilo mogoče ublažiti revščino, zmanjšati stopnjo umrljivosti in izboljšati usposobljenost več milijonov ljudi. Dejansko se je skrajna revščina zmanjšala, skoraj 90 % revnih otrok obiskuje šolo, smrtnost dojenčkov pa drastično upada. Opraviti je treba še veliko dela in zagotoviti je treba veliko pomoči, če želimo, da bodo manj razvite države uresničile razvojne cilje novega tisočletja glede odpravljanja revščine in zagotavljanja dostopa do izobrazbe in zdravstvenih storitev. Evropa, kot vodilna na področju temeljnih človekovih pravic, kjer solidarnost predstavlja temeljno načelo in kot največja donatorka razvojne pomoči v svetu, mora prevzeti vodilno vlogo na tem področju, predvsem na naslednjem zasedanju ZN v septembru. Vendar sem razočaran, da to poročilo meša plemenite cilje z občutljivimi vprašanji, ki se nanašajo na vest vsakega posameznika, kot je splav. Spodbujanje politik, ki so naklonjene splavu, ne pomaga pri uresničevanju razvojnih ciljev novega tisočletja. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Prvotni cilj Deklaracije tisočletja iz leta 2000 je bil prepoloviti delež ljudi, ki živijo v skrajni revščini, zagotoviti dostop do čiste pitne vode in izobraževanja za vse ter hkrati zaustaviti širjenje HIV/AIDS. Poročilo priznava, da smo še daleč od uresničitve teh ciljev, ki so bili sami po sebi omejeni. Celotna EU zmanjšuje svoje proračune za pomoč, medtem ko so države nedavno porabile na deset tisoč milijonov dolarjev, da bi rešile svoje banke, račun za plačilo izdale ljudem, gospodarske in finančne skupine, ki jih obvladujejo pa so ostale nedotaknjene.

Vendar pa besedilo vsebuje nekaj nasprotij, ki jih je po našem mnenju vredno izpostaviti, nenazadnje tudi ko kritizira liberalizacijo trgovine, medtem ko sočasno podpira vzpostavitev trgovine s sklenitvijo pogajanj v Dohi v sklopu Svetovne trgovinske organizacije in sprejema sporazume o gospodarskem partnerstvu in območja proste trgovine. Liberalizacija trgovine še zaostruje neenakost, povečuje izkoriščanje delavcev in naravnih virov, revščino in socialno izključenost, hkrati pa povečuje razmerja odvisnosti med državami. Žrtvovanje razvojne pomoči za te cilje, kot sta to storili EU in ZDA, pomeni, da razvojni cilji novega tisočletja ne bodo uresničeni do 2015.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo, saj podpiram uresničevanje glavnega cilja razvojne politike, se pravi zmanjševanje revščine. Države članice nosijo pomembno odgovornost in morajo izpolnjevati svoje obveznosti; na to jih moramo ponovno opomniti. Čeprav je do sedaj dosežen napredek spodbuden, predvsem povečan obseg šolanja revnih otrok ali boj proti malariji in tuberkulozi, je treba storiti še veliko, da bo mogoče izpolniti vse zaveze do obdobja 2015 in to kljub trenutni krizi. Prav tako podpiram uvedbo davka na valutne posle in posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, kot tudi zmanjšanje bremena dolga držav v razvoju in odpis dolga manj razvitih držav. Prav tako sem glasovala za številne spremembe, namenjene razvoju ukrepov na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, saj so ključnega pomena v boju proti AIDS-u in zmanjšanju umrljivosti mater. Gre za ukrepe, ki jih ne smemo prezreti.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo gospoda Cashmana vsebuje pomembne pozive EU in državam članicam, naj izvedejo številne politike na področju mednarodnega razvoja in te pozive odločno podpiram. Prav tako moramo dodati, da ta ukrep ni treba nujno izvesti na ravni EU in ravni držav članic. Škotska lahko na primer veliko prispeva s svojim delom z državam v razvoju, škotska vlada pa je prav tako objavila politiko mednarodnega razvoja, ki bo pripomogla k uresničevanju razvojnih ciljev novega tisočletja.

  Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. – (FI) Dotakniti se živim točke 14 poročila o doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja, ki poziva EU naj zagotovi znatna sredstva, s katerimi bi poskušala in pomagala revnim državam v boju proti posledicam podnebnih sprememb, hkrati pa vztraja, da ta sredstva predstavljajo dodatek obstoječim zavezam glede razvojne pomoči.

Podnebne spremembe so dejstvo in naučit se moramo živeti z njimi. Ena izmed pomembnih napak, ki jih je storilo okoljsko gibanje pri ocenjevanju razmer je, da je dolgo časa zavračalo razpravo o prilagoditvah. To je predstavljalo privilegij zahoda, saj ukrepi za prilagoditev in financiranje, potrebni za uresničevanje tega, niso bili na voljo najrevnejšim na svetu. Ravno Köbenhavnu je mogoče pripisati vzpostavitev sklada za podnebje za države v razvoju.

Vendar pa ne smemo preveč poudarjati pomena podnebnih sprememb med problemi, s katerimi se soočajo države v razvoju. Zdi se, da podnebne spremembe iz naše domišljije izrivajo vse druge probleme. Ljudje so zamislili, da če bomo zmanjšali emisije, bodo vsi ostali problemi preprosto kar izginili. To je daleč od resnice. Zagotoviti moramo, da v imenu podnebnih sprememb ne bomo več sto milijonom otrok onemogočili dostop do cepiv in izobrazbe ali da bi ogrozili boj proti eroziji ali drugim rešljivim okoljskim problemom.

Najboljši način da pomagamo podnebju je, da pomagamo ljudem iz revščine, saj se ravno zaradi nje zatekajo k okolju škodljivimi rešitvami. Zato se mi zdi zelo pomembno, da poročilo izrecno navaja, da denar, namenjen boju in prilagajanju podnebnim spremembam, ne sme prihajati iz naslova drugih zavez EU glede razvojne pomoči.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) To poročilo vsebuje nekaj pozitivnih stvari. Te vključujejo poudarek na okoljski dolg držav na severu do tistih na jugu in zahtevo po dodatni pomoči na tem področju. Prav tako podpiram zahtevo, da odpis državnega dolga ne šteje več kot sestavi del uradne razvojne pomoči.

Enako velja za zahtevo po zagotovitvi poštene razdelitve bogastva, podporo lokalnim majhnim podjetjem ter ukrepe za spodbujanje dostopa do zemljišč, vode in drugih virov biotske raznolikosti. Vendar pa je obžalovanja vedno, da ob predložitvi takšnih predlogov, poročilo podpira sporazume o gospodarskem partnerstvu, pogajanja v Doku in vse sporazume Svetovne trgovinske organizacije; povedano z drugimi besedami, da podpira ravno nasprotno od načel, ki jih zagovarja. Zato se bom na glasovanju vzdržal.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU ostaja glavna gonilna sila pri uresničevanju razvojnih ciljev novega tisočletja, prav tako pa je največja darovalka pomoči v svetu. To pomeni, da mora prevzeti svoje obveznosti in odigrati vodilno vlogo na srečanju ZN na visoki ravni, ki bo potekalo septembra 2010. Uresničevanje razvojnih ciljev novega tisočletja, predvsem izkoreninjanje revščine, je ključnega pomena za odpravo trpljenja več milijonov ljudi po celem svetu. Vendar pa je treba še enkrat opomniti, da ob potuhnjenem izkoriščanju boja proti revščini, prihaja do poskusa nedovoljenega sklicevanja na vprašanja, ki temeljno razdvajajo, predvsem politike o splavu v državah v razvoju, in ki jim ni zagotovljena opaznost, ki bi jo morale biti deležne.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Zmanjševanje revščine že od nekdaj predstavlja enega izmed glavnih ciljev razvojne politike. V zadnjih desetletjih je bilo doseženega zelo malo, so pa bile pobude razvojne politike pogostokrat usmerjene ravno v nasprotno smer. Še posebej zaskrbljujoče je, da so v številnih državah bila sredstva iz industrijskih držav porabljena za ohranjanje diktatorjev ali vladajočih razredov na oblasti ter za zatiranje revnih množic. Celo programi za boj proti lakoti so očitno omogočili le izjemno rast števila prebivalstva. Če želimo izkoreniniti lakoto, moramo preprečiti špekulacije s hrano in ponovno pregledati razvojno politiko.

Mikroposojila so vsekakor dober pristop k zagotavljanju samopomoči. Prav tako je mogoče pričakovati, da bodo države, ki prejemajo razvojno pomoč, sprejemale nazaj migrante, ki so v naše države vstopili nezakonito. Teh ciljev ne bomo mogli uresničiti, dokler razvojna pomoč ne bo celovito pregledana in spremenjena. Zato sem zavrnil poročilo.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Po mojem mnenju je pomembno, da iz točke 22 odstranimo izjavo, ki poziva EU, da preneha z izvoznimi kmetijskimi subvencijami. Avtor poročila in kolegi poslanci, ki zagovarjajo to idejo, se zelo dobro zavedajo, da izvozne subvencije – ki podpirajo kmetijsko pridelavo v Evropi v času trenutne krize – ne predstavljajo resničnega problema. Na končnem glasovanju sem se vzdržal, saj verjamem, da mora biti to poročilo bolj realistično, pragmatično in manj ideološko.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) To poročilo ne upošteva dejstva, da lahko EU zagotovi pomoč drugim le, če sama temelji na razumno trdnih gospodarskih temeljih. Prej ko bo EU odpravila posledice krize, prej bo lahko vzpostavila dolgoročno in trajnostno razvojno pomoč. Poročilo o razvojnih ciljih za novo tisočletje tega ne upošteva v zadostni meri, zato sem glasoval proti temu poročilu.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Glede na obveznosti držav članic EU in potrebe po zagotavljanju skladnosti z določbami Lizbonske pogodbe, sem se odločil, da bom podprl poročilo o napredku pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja: vmesni pregled za pripravo na srečanje ZN na visoki ravni septembra 2010. Evropska unija, ki je največja darovalka razvojne pomoči v svetu, mora z ukrepi uresničiti svoje prednostne naloge, kot je zmanjševanje in odprava revščine. Glede na to pričakujemo, da bo Evropski svet na srečanju na vrhu junija 2010 soglasno sprejel stališče o tej temi, nekaj mesecev pred srečanjem ZN na visoki ravni o napredku pri doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja. S problemi držav v razvoju, kot so revščina, lakota, zdravstveno varstvo in izobraževanje, se je treba nenehno boriti.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Veseli me, da smo danes sprejeli poročilo gospoda Cashmana o razvojnih ciljih novega tisočletja. Vse dokler bomo zagotavljali učinkovito pomoč, bo mogoče reševati življenja in odpravljati revščino. Septembra 2010 se bodo v New Yorku sestale vse države članice Združenih narodov, da bi obravnavale napredek pri uresničevanju razvojnih ciljev novega tisočletja in se dogovorile o ukrepih, s katerimi bo mogoče zagotoviti uresničitev ciljev.

Poročilo, ki smo ga danes sprejeli, je izjemno pomemben dokument, ki bo pomagal pri opredelitvi ambicioznega stališča EU glede tega vprašanja še pred septembrskim vrhom, hkrati pa predstavlja politični pritisk na države članice EU. Sprejetje tega poročila z veliko večino daje voditeljem držav in vlad EU jasno in medstrankarsko politično sporočilo, še preden se bodo 17. junija srečali v Bruslju, da mora EU še naprej ostali popolnoma in močno zavezana uresničevanju razvojnih ciljev novega tisočletja, predvsem v času finančne krize.

  Catherine Soullie (PPE), v pisni obliki. – (FR) To poročilo o napredku pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja se je razvilo v nekaj, kar nisem mogla podpreti. Po sprejetju druge točke odstavka 42 v osnutku poročila gospoda Cashmana, o kateri je potekalo glasovanje, sem menila, da je pomembno glasovati proti celotnemu poročilu. Nisem mogla spregledati pomanjkanja jasnosti glede ideje, na kateri temelji izraz „“varen splav“. Na splav, čeprav je v nekaterih izjemnih okoliščinah potreben, ne smemo gledati, kot na kontracepcijsko metodo. Poleg tega tako kot vsi zdravstveni postopki ni nikoli brez tveganja. Ne smemo ga posplošiti. Razvoj je predvsem odvisen od spoštovanja življenja.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Postopoma postaja jasno, da bo treba vložiti več napora, če bomo želeli uresničiti razvojne cilje novega tisočletja. Zato podpiram resolucijo o zavezi Unije o učinkovitejši in koherentnejši politiki, da bi prepolovili revščino in lakoto, zagotovili vsesplošno osnovnošolsko izobraževanje, odpravili neenakost med spoloma in izboljšali zdravstvene razmere mnogih ljudi.

Želim si, da bi Evropa s ciljem 0,7 % začela prevzemati svoje odgovornosti. Prav tako potrebujemo koherentnejšo razvojno politiko. Kmetijske subvencije, ki jih dajemo evropskim kmetom, pomenijo, da kmeti v državah v razvoju ne morejo iztržiti dobre cene za svoje pridelke. Da bi revščina postala le zgodovina, potrebujemo pošteno trgovino.

Prav tako si želim davka na valutne posle in posle z izvedenimi finančnimi instrumenti in želim, da bi G20 in Združeni narodi predstavljali okvir za končno odpravo davčnih oaz, izogibanju davku in nezakonitih denarnih tokov. Skrajni čas je bil za večjo preglednost in da je prišlo do avtomatskega razkrivanja doseženih dobičkov in plačanih davkov. Sem dolgoletni zagovornik sistema poročanja po državah, da bi države v razvoju lahko zadržale svoja sredstva za lasten razvoj.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) V programu razvojnih ciljev novega tisočletja predstavljen cilj je zelo plemenit in menim, da se moramo po vseh močeh potruditi, da ga uresničimo. Litva je majhna država z omejenim dvostranskim razvojnim proračunom. Svetovni cilji so kompleksi in včasih za nas nedosegljivi. Večina naše dvostranske pomoči (približno 50 %) je namenjene državam, ki so vključene v evropsko sosedsko politiko. Ne zaradi tega, ker bi nas manj skrbelo za prebivalce Afrike ali Karibov, kot pa za ljudi bližje domu. Za Litvo in države v podobnih razmerah je bolj kot majhna dodeljena sredstva pomembna njihova učinkovitost. Boljše rezultate moramo doseči z relativno nižjimi sredstvi, česar pa v zelo oddaljenih državah ni mogoče vedno doseči. Za nas je pomembno, da lahko pomagamo, kjer lahko, če ne s sredstvi, pa z izmenjavo naših izkušenj pri vključevanju ter z drugimi raziskavami, ki bi lahko bile koristne. Zmanjšanje revščine v Litvi ali pa v najbolj oddaljenem kotu Afrike mora biti ena izmed naših najpomembnejših prednostnih nalog. Boj proti korupciji in pomoč najrevnejšim – to je naša moralna dolžnost in dolgoročni interes EU. Število ljudi, ki so brezposelni ali katerih delovna mesta so ogrožena, se je povečalo, zato je za nas pomembno, da vsa naša prizadevanja usmerimo predvsem k zaščiti interesov najranljivejših skupin.

Predlog sklepa o ustanovitvi in številčni sestavi delegacije v parlamentarnem odboru CARIFORUM-ES

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) CARIFORUM-EU, ki predstavlja partnerstvo med državami Evrope in nekaterimi Karibskimi državami, je nekaj, kar moramo podpreti. Razvoj, boj proti revščini, demokracija, človekove pravice, zaustavitev globalnih groženj miru, varnost in stabilnost so temeljni stebri, s katerimi bo mogoče okrepiti karibsko regijo. Vendar pa menim, da delegacija v parlamentarnem odboru, ustanovljena samo s tem namenom, ne bi bila v pomoč, predvsem če bodo v njej sodelovali samostojni poslanci. Zaradi tega sem glasoval proti temu predlogu.