Dobesedni zapisi razprav

Torek, 15. junij 2010 - Strasbourg

17. Skupni raziskovalni in razvojni program za Baltsko morje (BONUS-169) (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo gospe Ek na zahtevo Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Skupnosti pri skupnem raziskovalnem in razvojnem programu za Baltsko morje (BONUS-169), ki ga izvaja več držav članic (COM(2009)0610 - C7-0263/2009 - 2009/0169(COD)) (A7-0164/2010).

  Lena Ek, poročevalka. – (SV) Gospod predsednik, v 150 letih se je Baltsko morje spremenilo od nedotaknjenega, čistega, oligotrofnega Arktičnega morja v nenehno problematično področje. Problemi evtrofikacije, cvetenja alg, strupenih odpadkov in ogroženosti biotske pestrost so vse večji. Razmere na Baltskem morju so zelo resne. Kljub uspešnim poskusom v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in v začetku novega tisočletja za zmanjšanje dušika in fosforja, je trenutno skoraj celotno Baltsko morje izpostavljeno negativnim posledicam evtrofikacije. Prav tako so zelo visoke stopnje ekoloških strupov in težkih kovin, kljub uspehu pri zmanjševanju izpuščanja svinca, živega srebra in DDT.

Ne vem, ali je kdo izmed vas že videl cvetenje alg na tem velikem, prej zdravem, notranjem morju. Če se poleti odpeljete s čolnom na prečudovit arhipelag, boste naleteli na deset centimetrov debelo, zeleno, smrdljivo plast alg. Če psi pijejo to vodo, poginejo in če se otroci kopajo v njej, bruhajo in imajo bolečine v trebuhu. Takšne so danes razmere v številnih krajih okoli Baltskega morja. Da bi zagotovili rast in omogočili našim podeželskim skupnostim, da tudi v prihodnosti uspevajo, je ključnega pomena, da okrepimo naše znanje o vplivu na Baltsko morje.

Ekosistem Baltskega morja je celovit in ga ni mogoče razumeti brez sodelovanja med raziskovalci iz različnih držav, ki ležijo na razvodju ob tem notranjem morju. V zvezi s tem potekajo že precej obsežne raziskave, vendar pogostokrat brez ustreznega usklajevanja. Predlog, ki ga imamo danes na mizi – ki ga na kratko imenujemo BONUS – naj bi to spremenil. To delo bo skupen raziskovalni program med državami, ki obdajajo Baltsko morje, vključno z raziskovalci iz Rusije, da bi se bilo mogoče spoprijeti z izzivi na tem območju. BONUS bo pripravil strateški načrt pri čemer bo več kot 500 raziskovalcev iz osmih držav članic okoli Baltika imelo isti cilj. EU in države na območju Baltskega morja bodo v okoljske raziskave potem skupaj vložile skoraj 1 milijardo SEK.

Okoli Baltskega morja živi petinosemdeset milijonov ljudi v državah, katerih gospodarstva so odvisna od morja na različne načine. Istočasno ravno naše družbe prispevajo k problemu, saj izpustne vode in smeti prihajajo v vodo. Če želimo rešiti Baltsko morje, potrebujemo boljši, celovit pregled nad raziskavami. Raziskave na tem področju so razdrobljene in so preveč odvisne od omejenih sredstev, odobrenih za raziskave na lokalni, regionalni in nacionalni ravni.

Namesto tega BONUS gradi na izkušnjah, pridobljenih pri okvirnih programih EU za raziskave in tehnološki razvoj. Zaradi BONUS, bodo nacionalni raziskovalni programi in aktivnosti v sodelujočih državah prvič vključeni v skupni strateški program z jasnim ciljem.

Rada bi se zahvalila vsem – mojim kolegom poslancem, španskemu predsedstvu in komisarki za raziskave, inovacije in znanost – , ki so sodelovali pri tem. Ta oblika usklajenih vlaganj v okoljske raziskave je en element pri vzpostavljanju trajnostne, dinamične Evrope, ki učinkovito upravlja vire. Baltsko morje je zelo bogato s kulturo vseh osmih držav, ki obdajajo to notranje morje: bogato z literaturo, glasbo in umetnostjo. Želimo, da bodo v tem lahko uživali tudi naši vnuki. BONUS bo predstavljal del platforme za to naložbo v prihodnost.

  Máire Geoghegan-Quinn, članica Komisije. – Gospod predsednik, izraziti želim zahvalo Evropskemu parlamentu, predvsem pa poročevalki gospe Leni Ek, za podporo predlogom Evropske komisije o skupnem raziskovalnem in razvojnem programu za Baltsko morje, BONUS. Prav tako se želim zahvaliti poročevalcem v senci v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko za njihovo konstruktivno podporo, hkrati pa želim izpostaviti pozitivno mnenje Odbora Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane v zvezi s programom BONUS.

Osem od devetih držav, ki mejijo na Baltsko morje, je članic Evropske unije, vsi pa se zavedamo zelo zapletenih in perečih okoljskih problemov, s katerimi se trenutno soočamo na Baltskem morju in jih je pred nekaj trenutni zelo nazorno opisala gospa Ek. Ti vse večji pritiski danes ogrožajo zmožnost regije Baltskega morja, da bi še naprej zagotavljala najrazličnejše blago in storitve, na katere se sedaj zanaša. Znanost bo imela pomembno vlogo pri podpori javne politike v raziskovalnih in okoljskih sektorjih. Vendar pa razdrobljenost evropskega raziskovalnega sistema in pomanjkanje usklajevanja in soodvisnosti med njenimi nacionalnimi komponentami ogroža njegovo stroškovno učinkovitost in celotno uspešnost.

Gre za izziv, s katerim se soočamo v regiji Baltskega morja. Jasno je, da nobena posamezna država članica ob Baltskem morju ne more uspešno rešiti celovitih okoljskih vprašanj na tem območju. Če se želimo soočiti s problemi na Baltskem morju, je sedaj nujno, da razvijemo strateško in celovito raziskovalno strategijo za regijo, ki bo omogočala čezmejne sinergije, združevanje virov, izmenjavo znanja in okrepitev čezmejne mobilnosti raziskovalcev. Tako lahko za regijo Baltskega morja zagotovimo vzdržno prihodnost. Pobuda BONUS bo, skupaj s prizadevanji znotraj okvira strategije EU za območje Baltskega morja, zagotovila strukturo in sredstva, s katerimi bo mogoče obravnavati te izzive na učinkovit in usklajen način.

Pozdravljam institucionalni sporazum, ki je bil 27. aprila dosežen glede izvajanja pobude BONUS. Glede na to želim poudariti moje obžalovanje, da ni bil dosežen sporazum med državami članicami, s katerim bi bilo mogoče vzpostaviti resničen skupni model, kot je določeno v originalnem predlogu Evropske komisije. Brez resničnega skupnega instrumenta financiranja, ne bo mogoče zagotoviti izbire najboljših nadnacionalnih predlogov raziskav, ki temeljijo izključno na znanstveni odličnosti, kakovosti konzorcija in pričakovanega vpliva. Ne omogoča popolnega doseganja prednosti, dodane vrednosti in povečanja učinkovitosti čezmejnega sodelovanja. Zato želi Evropska komisija poudariti, da posledic te odločitve ne gre obravnavati kot precedens za prihodnje predloge. Pred izvajanjem in kakršnimi koli dodatnimi pobudami, ki temeljijo na členu 185 Lizbonske pogodbe, se bodo morale države članice zavezati skupnim sredstvom za čezmejno financiranje in sodelovanje.

Če se vrnem nazaj na trenutno pobudo, Evropska komisija je upravičeno prepričana, da bo program BONUS pripomogel k optimizaciji potenciala programov okoljskega raziskovanja v regiji Baltskega morja, okrepitvi znanstvene zmogljivosti območja, lajšanju čezmejne mobilnosti raziskovalcev, spodbujanju sinergij in izogibanju potratnega podvajanja prizadevanj pri raziskavah. To bo zagotovilo trajnostno prihodnost Baltskega morja.

  Anna Rosbach, pripravljavka mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. – (DA) Gospod predsednik, BONUS-169 je pomemben pilotni projekt in je namenjen sodelovanju pri okoljskih problemih v določenem območju. Program načeloma podpirajo vse baltske države. Program naj bi prav tako vključeval države, ki niso članice EU, ki pa izpuščajo svoje odpadne vode ter s tem onesnažujejo Baltsko morje, ki šteje za enega izmed najbolj onesnaženih morij na svetu. Namen programa BONUS je, da ogromno prispeva k izpostavljanju številnih okoljskih problemov v Baltskem morju. Baltsko morje ogrožajo najrazličnejše vrste onesnaževanja onesnaževal, od tovarn za izdelavo papirja in podobnih industrij, pa tudi upad staleža rib, neeksplodirane bombe iperita, ruski plinovodi pa vsekakor ne prispevajo k dobremu delovanju ekosistema. Zato močno podpiram program BONUS. Vendar pa ne sme biti osamljen, ampak ga mora spremljati okoljska ozaveščenost posameznih držav, skupaj z ukrepi z njihove strani; vključno z zagotavljanjem finančnih virov.

  Lambert van Nistelrooij, v imenu skupine PPE. – (NL) Gospod predsednik, komisarka Geoghegan-Quinn, poročevalka gospa Ek, posebni problemi in posebne razmere na Baltskem morju kličejo po posebnem pristopu. Zato sem vesel, da lahko sedaj stvari zaključimo s sporazumom in da se lahko začne delo. Kljub temu želim z vami deliti nekaj pripomb.

Kot je komisarka že povedala, smo si na prvi stopnji prizadevali za skupna sredstva, skupen sklad, za katerega veljajo merila, kot so odličnost in interdisciplinarni pristop. Posvetovanja so prispevala k nekoliko pragmatičnemu pristopu, ki državam omogoča, da same izbirajo iz seznama projektov, da bi tako uveljavile svoje pobude in institucije. Temu ne nasprotujem – se celo strinjam – vendar moramo to oceniti. To mora biti izvedeno učinkovito, in če bo narejeno prav, ter bo sodelovanje uspešneje, kot v preteklosti, lahko gre za primer, ki ga iščemo pri strategiji EU 2020. Evropa prispeva nekoliko več, prav tako pa prispevajo tudi države članice. Ne govorimo zgolj o raziskavah, ampak tudi o naknadnem izvajanju. Tudi kakovost okolja mora biti učinkovito obnovljena, zatorej bodimo pozorni na to.

Podati želim dve drugi pripombi. Prvič, pristop k Baltskem morju je lahko tudi primer za druge makro regije, na primer za Donavo. Ali lahko vprašam komisarko, če v luči tega, potekajo kakršna koli razmišljanja glede te regije ...

(Predsednik je prekinil govornika)

  Adam Gierek , v imenu skupine S&D. – (PL) Določbe, ki se nanašajo na raziskave blaginje Baltskega morja in so bile vključene v predlog Komisije, vnašajo pomemben element – strateško fazo načrtovanja. Brez te faze bi imeli le obsežen razvoj te raziskave. Potrebujemo širši akcijski načrt, boljšo strategijo, ki bo poleg morja, vključevala tudi njegova območja odvodnjavanja, ki so sedaj, kot vemo, izpostavljena hudim poplavam.

Prav tako je posebno pozornost treba nameniti izbiri strokovnjakov, saj širokega obsega raziskav, ki je bil predlagan, ni mogoče skrčiti na pojav, ki ga je mogoče ponoviti v laboratoriju. Tu so raziskave, ki se izvajajo na terenu, tesno povezane z ozemljem, ki spada v pristojnost določene države. Zato je treba zakonodajo EU uskladiti z nacionalno zakonodajo. To je treba upoštevati tudi pri izbiri neodvisnih strokovnjakov s strani Komisije.

Pri povečevanju raziskovalnih možnosti novih držav članic v regiji Baltskega morja, je treba upoštevati dejstvo, prvič, da se raziskovalna možnost v teh državah razlikuje in da na splošno dober potencial raziskovalnega osebja spremljajo slabši laboratorijski prostori. Zato me preseneča omejitev v višini 25 % deleža prispevka materialne infrastrukture v skupna sredstva. Drugič, „skupna sredstva“ za številne države niso sprejemljiva, tako zaradi pravnih razlogov, kot tudi zaradi dejstva, da bi lahko negativno vplivala na načrt raziskav, ki se trenutno tam izvajajo. Tretjič, strateška faza programa zahteva čas. To fazo je treba bolje izkoristiti.

Zato je treba za Baltik in njegova območja odvodnjavanja najprej opredeliti prednostna raziskovalna področja, potem pa morajo udeleženci v projektu vlagati v svoje razvojne prostore, da bi jim omogočili delo na teh prednostnih področjih. Pomembno je, da je v te raziskave pod enakimi pogoji vključena tudi Rusija na podlagi vzhodnega partnerstva.

  Satu Hassi, v imenu skupine Verts/ALE. – (FI) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvalila bi se rada poročevalki gospe Ek za odlično delo. Raziskovalni program BONUS, ki ga je vredno podpreti, in ki je odlična pobuda, je rezultat Strategije EU za Baltsko morje.

Kot pomemben korak naprej štejem tudi strategijo samo. Pred približno šestimi leti je Baltsko morje zaradi širitve, za vse namene in potrebe, postalo notranje morje EU. Ljudje so se tega prepozno zavedli. Kot je omenila gospa Ek, je bilo v zvezi z Baltskim morjem opravljenih veliko raziskav, ki pa so bile premalo usklajene, da bi na primer bilo mogoče vzpostaviti bazo znanja in tako izboljšati politike EU in jih narediti inteligentnejše.

Upam, da se bomo zaradi usklajenih raziskav lahko zavedli vsaj dveh vprašanj. Prvič, ekološko stanje Baltskega morja je zaskrbljujoče. Gre za eno izmed najbolj onesnaženih morij na svetu. Največje območje morskega dna brez kisika – povedano drugače, mrtvo območje – je v Baltskem morju. Govori se, da največja puščava v Evropi leži na dnu Baltskega morja.

Druga stvar, za katero upamo, da jo bodo ljudje bolje razumeli ravno zaradi raziskav, je ta, da smo mi sami krivi za razmere v Baltskem morju. Glavni problem predstavlja evtrofikacija, katere posledice je poročevalka ravno tako dobro opisala. Glavni izvor snovi, ki pospešujejo evtrofikacijo - dušik in fosfor – je kmetijstvo. Predvsem se nanaša na kmetijstvo EU v povodju Baltskega morja.

Zato upam, da bodo skupno organizirane, usklajene raziskave pomagale ljudem k boljši ozaveščenosti glede vsega tega in da nam bodo prav tako pomagale pri razvoju boljših in inteligentnejših metod in procesov v vseh sektorjih, predvsem pa v kmetijstvu, saj gnojila, ki vstopajo v jezera in morja ne predstavljajo nič drugega, kot porabo sredstev, kar se kmetov tiče.

Ne smemo pa pozabiti, da raziskave ne morejo rešiti vsega. Prav tako moramo razumeti, da bodo za reševanje Baltskega morja potrebne tudi resnične spremembe politike, predvsem na področju kmetijstva, pa tudi v drugih sektorjih. Upam, da bo reševanje Baltskega morja, ki je sedaj eno izmed najbolj onesnaženih morij na svetu, postalo zgodba o uspehu, iz katere se bo lahko veliko naučil tudi preostali svet.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE). – (PT) Gospod predsednik, komisarka, pozdravljam raziskovalni in razvojni program za Baltsko morje (BONUS-169), ki bo vključeval nacionalne raziskovalne dejavnosti držav članic in Evropske komisije za upravljanje okolja in morskih virov v Baltskem morju. Program BONUS-169 je inovativni model in primer drugačnega regionalnega sodelovanja na področju znanstvenih raziskav.

Tako kot baltska regija, bi tudi ostale regije, kot je jugovzhodna Evropa, imele koristi od usklajenega ukrepanja držav članic in Komisije, s katerim bi bilo mogoče obravnavati skupne izzive in podpreti trajnostni razvoj njihovih regij.

Zato pozivam Parlament in Komisijo, da razmislita o možnosti priprave skupnega razvojnega programa za jugovzhodno regijo Evrope, ki bi bil osredotočen na najpomembnejša področja, kot so morje, biotska pestrost in iz morja pridobljeni viri energije ter s ciljem zagotoviti trajnostni razvoj evropske atlantske osi in njenih sosednjih regij.

  Petru Constantin Luhan (PPE). – (RO) Sodelovanje EU v skupnem raziskovalnem in razvojnem programu za Baltsko morje je dokaz, da evropske institucije želijo doseči boljšo usklajenost politik, programov in drugih dejavnosti, omenjenih v raziskovalnem sektorju. Da bi se bilo mogoče soočiti z izzivi in izboljšati učinkovitost in uspešnost programov z vključevanjem vseh raziskovalnih dejavnosti v enoten, dobro usklajen program, ki bo spodbujal trajnostni razvoj regij, potrebujemo skupno ukrepanje na ravni EU.

Za regijo Baltskega morja je še posebej pomemben program BONUS. Vendar pa njegova vloga ne sme biti omejena le ta to regijo. Želim si, da bi v prihodnje ta program služil kot model za druge oblike regionalnega sodelovanja v Evropi, kot je Podonavje ali regija sredozemskega morja. Tako bomo lahko prišli do močne, dinamične in konkurenčne Evropske unije.

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE). – (LT) Izvajanje skupnega raziskovalnega in razvojnega programa za Baltsko morje BONUS-169 je razkrilo katastrofalne razmere na Baltskem morju, predvsem na tistih območjih, kjer države članice Evropske unije, pa tudi druge države, ki mejijo na EU, načrtujejo in izvajajo obsežne projekte energetske infrastrukture. Na nekaterih se je genotoksičnost povečala za nekaj stokrat. Program BONUS je že pokazal svoj potencial za prispevek k nadzoru okolja na Baltiku in je zaradi tega treba nadaljevati z aktivnimi raziskavami razmer na Baltskem morju. Da bi bilo mogoče zagotoviti kar največjo celovitost in objektivnost raziskav, je zelo pomembno, da so v raziskave pod enakimi pogoji vključeni znanstveniki iz vseh držav, ki obdajajo Baltsko morje. Ta program predstavlja kvazi preventiven ukrep, saj opozarja na kompleksno ekološko stanje Baltskega morja. Le s pravilnim financiranjem znanstvenih raziskav in pravočasnim zaznavanjem grožen, bomo lahko preprečili ekološke nesreče in verjamem, da bomo zagotovili, da bo Baltsko morje ...

  Elena Oana Antonescu (PPE). – (RO) Okoljske probleme v nekaterih regijah bi bilo mogoče obravnavati veliko učinkoviteje, če bi posamezne države združile raziskovalne dejavnosti, ki so jih izvedle. Zato pozdravljam predlog Komisije in predlog poročevalke o podpori programu BONUS za regijo Baltskega morja.

Dobro je, da smo vključili uvodno izjavo, ki Komisijo poziva naj izvede končno oceno programa, da bi ugotovili obseg kakovosti in učinkovitosti pri izvajanju tovrstnih programov, predvsem z vidika napredka, doseženega v zvezi z navedenimi cilji. Te rezultate je treba objaviti na spletni strani programa, tako da bodo državljani lahko preverili, kako program poteka in kako učinkovit je. Tudi predstavniki poslovnega sektorja lahko pripravijo svoje poslovne načrte, ki temeljijo na priporočilih in priložnostih, ki izhajajo iz rezultatov raziskav v tej regiji.

Pomembno je, da vidimo rezultate programa, izražene v jasnih prednostih za okolje, državljane in razvoj te regije, predvsem zaradi trenutne gospodarske krize.

  Czesław Adam Siekierski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, v celoti podpiram vzpostavitev skupnega raziskovalnega in razvojnega programa za Baltsko morje BONUS-169. Prepričan sem, da bo vzpostavitev konsolidiranega, nadnacionalnega raziskovalnega programa, ki temelji na vzajemnem čezmejnem sodelovanju in izmenjavi izkušenj, prispevala k učinkovitejšim ukrepov za zaščito Baltskega morja in bo pripomogla k trajnostnemu razvoju regije. Program BONUS so sprožile države članice. Med baltske države spada še ena država, Rusija. Zato je utemeljeno, da v programu sodelujejo ruski znanstveniki. Ta raziskovalni program bi moral dati številne predloge glede strategije za regijo, ki jo razvija Unija in glede vloge makro regij v prihodnji kohezijski politiki, o kateri smo v Parlamentu razpravljali pred dvema mesecema. Škoda, da nismo mogli odkrito razpravljati in ugotoviti posledice in nevarnosti, ki jih za Baltsko morje predstavlja gradnja in uporaba (…).

(Predsednik je prekinil govornika)

  Piotr Borys (PPE). – (PL) Gospod predsednik, hvala za besedo.

Povedati želim, da je na današnje raziskave, povezane s celotnim sektorjem Baltskega morja treba gledati, kot na del obsežne ozemeljske kohezije celotne Evropske unije. Osredotočimo se na nekaj pomembnih vzporednih strategij: strategija za Baltsko morje, Sredozemsko partnerstvo in strategija za Podonavje. Pri tem pa se moramo spomniti, da morajo biti te regije medsebojno povezane.

Trenutno glavni delež trgovine z blagom poteka z Indokino in ravno zaradi tega je tako pomembno, da se osredotočimo na to, da bo tudi strategija za Baltsko morje vključevala možnost povezovanja v „severno-južno“ omrežje TNT. Na srečo je ta strategija danes na voljo javnosti in upam, da bo tudi regija Baltskega morja tesno povezana z jugom Evrope z omrežjem TNT, ki temelji na številnih vzporednih rešitvah.

  Máire Geoghegan-Quinn, članica Komisije. – Gospod predsednik, rada bi se zahvalila poročevalki gospe Ek in 10 poslancem Evropskega parlamenta, ki so si vzeli čas in so prisotni ob tej pozni večerni uri, da bi razpravljali o tem vprašanju.

Zelo sem zadovoljna, da so bile sprejete vse pobude iz člena 285, ki so bile najavljene v skladu z elementom sodelovanja sedmega okvirnega programa EU. To je politični dosežek za vse institucije Evropske unije. Pobuda BONUS bi vsekakor pomagala državam v regiji Baltskega morja, da učinkoviteje obravnavajo zelo zapletene in pereče okoljske probleme v tem območju s spodbujanjem sinergij in izogibanjem potratnega podvajanja pri izključno nacionalnih raziskovalnih prizadevanjih.

Glede na ključne globalne politične probleme, s katerimi se soočamo na političnih področjih, kot so podnebne spremembe, energija, hrana in zdravje, postaneta združevanje virov in sodelovanje nujna. Pobude iz člena 185 igrajo ključno vlogo pri reševanju nekaterih teh ključnih vprašanj. Izkušnje, ki jih bomo pridobili na podlagi teh pobud, nam bodo omogočile, da poiščemo še boljše in učinkovitejše načine za sodelovanje na evropski ravni, pri čemer bodo v celoti izkoriščeni nacionalni raziskovalni programi in raziskovalni programi Skupnosti.

Kot sem povedala na ratifikacijskem zaslišanju v Evropskem parlamentu prejšnjega januarja, sem globoko zavezana dokončni realizaciji evropskega raziskovalnega prostora, vendar moramo sodelovati v duhu enotnosti in sodelovanja, če želimo uresničiti ta cilj. To je ključnega pomena za prihodnji gospodarski razvoj Evropske unije in za zagotavljanje, da bo EU postala svetovna voditeljica na področjih raziskav, inovacij in znanosti.

  Lena Ek, poročevalka. – (SV) Gospod predsednik, BONUS je dejansko pilotni projekt v skladu s členom 185 in vsem, ki bodo delali na programu BONUS in vsem, ki bodo brali ali bo to nanje vplivalo, lahko povem, da to ni enostavno. Ni enostavno združiti sredstev za raziskave iz Evropske unije in tistih iz različnih držav članic. Gre za ogromen izziv. Ni enostavno usklajevati različne akademske raziskovalne kulture in običaje, s 16 velikimi raziskovalnimi skupinami, 500 raziskovalci, osmimi državami, medtem ko preostala EU gleda, kako se bo to končalo, sem pa je treba prišteti še vse, ki bodo pregledali in preverili, da počnemo prave stvari in da so te stvari učinkovite.

Zaradi vsega tega bodo morali sodelujoči raziskovalci vložiti veliko napora. Veliko napora bodo morale vložiti države članice in njihove vlade in zagotovim vam lahko, da bodo potrebne težke politične odločitve in trdno politično vodenje, vendar to moramo narediti. Naši raziskovalni programi morajo biti temeljito ovrednoteni, mi pa moramo prevzeti to veliko odgovornost, saj moramo skupaj rešiti probleme v dobro Baltskega morja. Vendar pa moramo najti tudi model, ki nam bo omogočil doseči napredek v drugih delih Evrope. To velja za velike reke, Sredozemsko morje in za to, kako ravnamo s skupnimi viri, ki jih zagotavljajo davkoplačevalci v programih EU in v nacionalnih programih.

Baltsko morje je del naše skupne zgodovine in kulture že vse od konca ledene dobe, od časa Vikingov, trgovanja v srednjem veku, do „morja svobode“ med hladno vojno, sedaj pa je to morje, ki ga imajo naši starši in otroci radi in za katerega upravljanje smo odgovorni. Zaradi teh težav in ogromnih izzivov, s katerimi se soočamo, se želim še enkrat zahvaliti vsem sodelujočim. Delo se ne konča z odločitvami, ki jih tu sprejemamo, in dokumenti, ki jih podpišemo; sedaj se delo šele začne.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.