Dobesedni zapisi razprav

Torek, 15. junij 2010 - Strasbourg

18. Uporaba določb schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na schengenski informacijski sistem, v Bolgariji in Romuniji (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo gospoda Coelha v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu Sklepa Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji (06714/2010 - C7-0067/2010 - 2010/0814(NLE)) (A7-0199/2010).

  Carlos Coelho, poročevalec. – (PT) Gospod predsednik, komisarka Malmström, gospe in gospodje, rad bi izpostavil nekaj ključnih točk. Prvič, postopek vrednotenja. Vse od pridružitve Evropski uniji v 2007, si Romunija in Bolgarija prizadevata za polno vključenost v schengensko območje. Če naj se Svet odloči o odpravi notranje meje, morajo postopki ocenjevanja potrditi, da so izpolnjeni vsi pogoji, potrebni za izvedbo ustreznih delov pravnega reda; in sicer varovanje podatkov, schengenski informacijski sistem, nadzor meje iz zraka, na kopnem in morju, policijsko sodelovanje in vizumska politika.

Postopki ocenjevanja se začnejo z delom, ki se nanaša na varstvo podatkov. To pomeni preverjanje ali sta obe izmed teh držav članic ustrezno pripravljeni na izvajanje vseh določb z vidika varstva podatkov. Rezultati so torej predpogoj za postopek vrednotenja za schengenski informacijski sistem, ki vključuje prenos podatkov v ti državi. Potrditev tega sklepa je torej prvi korak k odpravi nadzora na notranjih mejah z Bolgarijo in Romunijo.

Drugič, dostop do dokumentov. Svet je ta osnutek sklepa predložil Parlamentu. Vendar pa nadaljnja in ocenjevalna poročila niso bila poslana; ta bi Parlamentu omogočila dostop do vseh informacij, potrebnih za pripravo razumnega in utemeljenega stališča. Svet je dokumente predložil šele po vztrajanju Parlamenta.

Pozdravljam prizadevanja veleposlanika Romunije, saj je z njegovo pomočjo bilo mogoče najti rešitev za te razmere, s tem ko je bila z dokumentov odstranjena oznaka zaupni in jim je bila dodeljena oznaka „omejen dostop“. Na ta način se je bilo mogoče držati časovnega razporeda, vendar pa bomo imeli enako težavo, ko bodo skušali pridobiti mnenje Parlamenta o drugih vidikih schengenskega pravnega reda. Zato je ključnega pomena, da se čim prej sklene sporazum med Parlamentom in Svetom glede prenosa zaupnih dokumentov.

Tretjič, ovrednotenje Romunije in Bolgarije. V primeru Bolgarije, so bile ugotovljene nekatere napake v zvezi s sprejetjem, izvajanjem in uveljavljanjem Priporočila 85/15 Sveta Evrope v zvezi z uporabo zasebnih podatkov v policijskem sektorju, prav tako pa so bile ugotovljene pomanjkljivosti pri delovanju državne komisije za varstvo podatkov. Bolgarija je izvedla ustrezne ukrepe glede teh priporočil, 26. aprila pa je Svet ugotovil, da so bili izpolnjeni vsi pogoji z vidika obnove podatkov.

V primeru Romunije so bile ugotovljene pomanjkljivosti pri sprejemanju dveh zakonov, ki se nanašata na obdelavo zasebnih podatkov, pa tudi na prostore in vire nacionalnega organa za varstvo podatkov, kot tudi uvedbo rednega ocenjevanja v zvezi s schengenskimi podatki. Na splošno je Romunija izvedla ustrezne ukrepe glede na priporočila, tista, ki pa še čakajo na izvedbo, državi ne onemogočajo, da bi izvedla vse potrebne zahteve glede varstva podatkov. Pogoji za zeleno luč Romuniji in Bolgariji na področju varstva podatkov so tako bili preverjeni.

Za konec, gospod predsednik, pregled schengenskega ocenjevalnega mehanizma. To priložnost želim izkoristiti in ponovno izpostaviti potrebo po čimprejšnji vzpostavitvi evropskega ocenjevalnega modela, ki je enostaven, učinkovit, uspešen in pregleden na področju ocenjevanja Schengna. Parlament je zavrnil predloge, ki smo mu jih predložili prejšnji oktober. Komisijo pozivam, da čim prej izkoristi svojo pravico in pripravil pobudo.

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospod predsednik, povsem prepričana sem, da bosta Bolgarija in Romunija storili vse, kar je v njunih močeh, da bi izpolnili vse do ciljnega datuma za odpravo nadzora na notranjih mejah v marcu 2011. Komisija bo s svojimi pristojnostmi v celoti podprla obe državi, da bi uspešno opravili ocenjevanje Schengna.

Svet je odgovoren za izvedbo ocenjevanja Schengna, na podlagi tega ocenjevanja pa se bo odločil o odpravi nadzora na notranjih mejah. To ocenjevanje poteka, zato je še prezgodaj podajati mnenje o poteku priprav. Vendar pa so bili prvi koraki uspešni, potrjeni s pozitivnim ovrednotenjem varstva podatkov, kar sedaj Bolgariji in Romuniji omogoča, da pridobita dostop do schengenskega informacijskega sistema.

Evropski parlament in gospod Coelho predlagata, da morata Bolgarija in Romunija obvestiti Svet in Parlament o nadaljnjih priporočilih. Pri trenutnem ocenjevanju Schengna je praksa, da zadevne države članice obveščajo Svet o ukrepih za zagotavljanje skladnosti s priporočili, saj je Svet sedaj v celoti odgovoren za ocenjevalni mehanizem. Na podlagi tega in v skladu s trenutno zakonodajo, je od Sveta odvisno, da ustrezno obvesti Parlament.

V sklopu tega želim povzeti vaš predlog in potrditi, da bom zaradi razlogov, ki ste jih navedli, gospod Coelho, kmalu, v jeseni, predlagala nov ocenjevalni mehanizem po uveljavitvi Lizbonske pogodbe.

Menim, da bi pri tem mehanizmu morale sodelovati tako države članice, kot tudi Parlament. Države članice morajo sodelovati zaradi tega, da bi bilo mogoče ohraniti medsebojno zaupanje glede njihove sposobnosti izvajanja vseh spremljevalnih ukrepov, ki omogočajo odpravo nadzora na notranjih mejah, predvsem na področju zunanjih meja, vizumov in sodelovanja policije.

Evropski parlament mora biti v celoti seznanjen z izidom teh rezultatov ocenjevanja. S tem novim mehanizmom skuša Komisija odpraviti trenutne pomanjkljivosti, ki jih je navedel poročevalec. Ko so ocenjevanja izvedena, trenutno ni nobenih naknadnih preverjanj, priporočila pa se ne izvajajo vedno. Podpora Parlamenta v tem procesu je dejansko zelo zaželena.

  Mariya Nedelcheva, v imenu skupine PPE. – (BG) Čestitam gospodu Coelhu in pozdravljam napredek Bolgarije in Romunije, ki je omenjen v tem poročilu. Zaradi pozitivnih rezultatov in zaključkov revizije „varstva osebnih podatkov“ je bilo mogoče določiti datum tudi za izvedbo schengenskega informacijskega sistema v Bolgariji.

Vstop Bolgarije v Evropsko unijo in njen vstop v schengensko območje med bolgarskimi državljani sprožata navdušenje. Dejansko je to več, kot le navdušenje, saj se nanaša na priložnost za odpravo nadzora na mejah in uveljavitev pravice do prostega pretoka po vsej Evropski uniji. Ta uspeh gre pripisati izjemnim naporom in odločnim ukrepom trenutne bolgarske vlade, ki je storila vse, kar je v njeni moči, da bi odpravila zamudo iz prejšnjih let pri izpolnjevanju pogojev in izvedla ustrezne priprave za uvedbo schengenskega pravnega reda.

Schengensko območje ne pomeni le prostega pretoka. Pomeni tudi okrepljeno sodelovanje policije in carine, predvsem v boju proti trgovini z ljudmi in blagom ter organiziranemu kriminalu na splošnejši ravni. Vstop Bolgarije in Romunije v schengensko območje je del poti k uresničevanju naših sanj o Evropi državljanov. Da bi to dosegli, so potrebna nenehna prizadevanja, skupaj s tem, da vlade držav zagotavljajo skladnosti z zahtevami schengenskega pravnega reda, da ne omenim močne podpore s strani evropskih institucij.

Dostop Evropskega parlamenta do priporočil v ocenjevalnih poročilih in dokumentih o nadaljnjih ukrepih, ki jih je treba izvesti, zagotavlja, da se bo konstruktivni dialog med nami nadaljeval. Ta pregleden dialog prav tako zagotavlja državljanom Bolgarije in Romunije, da so temeljne pravice, navedene v pogodbah, resničnost.

  Ioan Enciu, v imenu skupine S&D. – (RO) Včeraj smo praznovali 25 obletnico od kar so evropski državljani lahko prvič svobodno potovali brez omejitev znotraj Evropske unije. Ob tej obletnici je komisarka Malmström povedala: „Schengen je postal eden izmed najmočnejših simbolov sposobnosti EU, da izboljša življenja svojih državljanov“. Gospod Martin Schulz, predsednik Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu pa je dejal: „Schengen je verjetno najuspešnejši in najoprijemljivejši rezultat, ki ga je Evropska unija dosegla v zadnjih 30 letih“. Tudi jaz ob tej priložnosti želim povedati: Vse najboljše Schengen in svoboda! Romunija in Bolgarija sta lahko ob tej obletnici darilo schengenskemu območju.

Po tem, ko je Svet izvedel ocenjevanje , je ugotovil, da obe državi članici zagotavljata ustrezna zagotovila, da je mogoče izvesti prvi korak k vstopu v schengensko območje. Ta korak bomo potrdili s tem, da bomo jutri izrazili podporo. S tem, ko se bodo končno lahko pridružili, ne bodo deležni ugodnosti le državljani Romunije in Bolgarije, ampak cela Evropska unija. Večje sodelovanje v gospodarskih, socialnih in upravnih sektorjih bo okrepilo EU. Vladi v obeh državah članicah morata kot del pristopnega procesa, izpolniti zahteve schengenskega načrta.

Vesel sem, da je Evropski parlament uspešno opravil svojo nalogo, kot zagovornik Evropske demokracije. Sprememba, ki jo je predlagal poročevalec, je namenjena le začetku izvajanja preglednega sodelovanja med evropskimi institucijami. Le z njo je mogoče doseči hitre, oprijemljive rezultate v procesu razprave o in odobritve evropske zakonodaje. Medinstitucionalno nestrinjanje v Evropski uniji ne sme povzročati zamud ali ogroziti pravic, svoboščin in blaginje evropskih državljanov, zaradi katerih obstajajo vse evropske institucije, da jim služijo.

Z uvedbo novega sistema ocenjevanja, kot je predlagal gospod Coelho, bi bilo mogoče zagotavljati varnost in okrepiti načelo medsebojnega zaupanja – kar je ključno za schengensko območje. Podpiram predloge gospoda Coelha.

  Nathalie Griesbeck, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, pred nekaj dnevi smo s predsednikom Buzekom in predsednikom Barrosom praznovali obletnico schengenskih sporazumov. Ta večer, pozno v noč, polagamo nov poseben kamen v temelje osnutka sklepa Sveta.

Prehajamo od misli do dejanj in sodelovanja, do predhodnih in nepogrešljivih pogojev za odpravo nadzora na meji z Bolgarijo in Romunijo, ki naj bi bili v skladu s predhodnim ocenjevanjem izpolnjeni. Ti dve državi bi morali biti že kmalu spodobni zagotavljati varstvo in obdelavo osebnih podatkov.

To je dobra novica in posledica popolne vključenosti teh dveh držav v schengenski okvir, kar bo prispevalo h krepitvi varnosti in napredka, ne samo za ti dve državi, ampak za celo Evropo. Prepričana sem, da bo to omočilo reševanje problemov nezakonite migracije in priseljevanja, mednarodne kriminalitete in vseh oblik nadlog. To bo pripomoglo k manjšemu tveganju.

Dve kratki pripombi …

(Predsednik je prekinil govornico)

  Tatjana Ždanoka, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, ker je SIS osrednji del schengenskega območja, je vprašanje, o katerem razpravljamo, izredno pomembno. Sama prihajam iz nove države članice. Spomnim se, kako se je Latvija želela pridružiti območju. V zvezi s tem zelo toplo pozdravljam pristop Bolgarije in Romunije.

Kljub temu pa moram izpostaviti, da obstaja nekaj pomanjkljivosti. Moja skupina se popolnoma strinja s stališčem poročevalca, da je treba opraviti dodaten pregled. Povedano drugače, Parlament mora biti obveščen o tem, kako so bili rešeni problemi, pri čemer pa je treba upoštevati naše pomisleke glede varstva podatkov. Prav tako upam, da nerazpoložljivost prostora ne bo predstavljala ovire za pridružitev SISOne4ALL.

Popolnoma se pridružujemo pomislekom poročevalca glede novega schengenskega ocenjevalnega mehanizma. Verjamemo, da mora biti Parlamentu zagotovljena možnost, da izvaja demokratičen nadzor in močno pozdravljam izjavo gospe Malmström, da bo tako.

  Zbigniew Ziobro, v imenu skupine ECR. – (PL) Romunija in Bolgarija sta sprejeli schengenski pravni red, ko sta se pridružili Evropski uniji v 2007. Sedaj pa lahko razpravljamo o predlogu sklepa Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda v dveh najnovejših državah članicah Evropske unije, kar je eden izmed zadnjih korakov pri odpravi nadzora na notranjih mejah z Bolgarijo in Romunijo. Obe državi sta prejeli ugodno oceno s strani odbora strokovnjakov glede njune pripravljenost za odpravo nadzora na notranjih mejah EU, ugotovljene pomanjkljivosti pa morajo in bodo zagotovi hitro odpravljene. Če se bo to zgodilo, je mogoče pričakovati, da bosta Bolgarija in Romunija tehnično pripravljeni za vstop v SIS II do oktobra 2010, kar je v skladu s trenutnim načrtom. Zahvaljujoč temu bo mogoče odpreti Schengen dvema novima državama in istočasno ohraniti pravo raven skrbi za varnost državljanov in njihovih interesov.

  John Bufton, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, Schengen je bil kompromis za prost pretok ljudi in blaga ter zaupanje v tiste članice, ki sodelujejo pri izvajanju ustreznih ukrepov za zagotavljanje varnosti pred svojim pragom. Čeprav Združeno kraljestvo ni del uradnega schengenskega pravnega reda, uporabljamo v boju proti kriminalu vidike schengenskega informacijskega sistema. Istočasno pa sistem in schengenski pravni red na splošno kriminalu zagotavljata tudi širšo platformo za mednarodni zločin in korupcijo.

Po vstopu Bolgarije in Romunije v SIS se moramo najprej vprašati, ali sta ti dve državi članici na točki, kjer lahko doma zagotavljata raven nadzora, ki zagotavlja prost pretok po celini. Priče smo bili znatnemu nasprotovanju prehoda na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema, predvsem ravnovesju med stroški in učinkovitostjo. Združeno kraljestvo izvaja neodvisna stroga preverjanja in ne sodeluje pri potovanju brez potnega lista. Ali bomo morali zagotoviti finančno podporo za razvoj sistemov za zbiranje podatkov tistih držav, ki želijo postati del Schengna, da bi tako zmanjšali morebitno povečanje kriminala, povezanega s politiko odprte meje?

Schengen s sabo prinaša povečano možnost trgovanja s prepovedanim blagom in ljudmi prek mej. Varnost potovanja brez mejnega nadzora močno temelji na zaupanju v zmožnost posameznih držav članic, da nadzor opravljajo v skladu z ustreznimi standardi.

Širitev schengenskega informacijskega sistema povečuje prostor za korupcijo in vzpostavlja veliko večjo zbirko informacij za kriminalce, ki želijo vdreti v omrežje. Prav tako lahko globlje povezovanje, skupaj s širjenjem vključenosti države članice, zahteva širjenje ukrepov, ki se uporabljajo v schengenskem informacijskem sistemu, predvsem sedaj, ko se približujemo začetku uporabe SIS II. Na primer, od kdaj naprej bo shranjevanje biometričnih podatkov pozitivno?

Kritike prav tako skrbi, da bi se sistem lahko uporabljal za nadziranje državljanov s posebnimi političnimi stališči, shranjene informacije pa bi bilo mogoče zlorabiti v politične namene. Ker se v pravni red vključuje vse več držav, je tveganje povečano. Trenutno lahko do schengenskega informacijskega sistema dostopa približno 500 000 računalnikov. Ni mogoče vedeti, koliko teh sistemov je brez zlonamerne programske opreme. Na splošno je eden od dveh računalnikov žrtev zlonamerne okužbe. Vohunsko programje omogoča tretji stranki dostop do enakih podatkov, kot uporabniku. Obsežnejši kot je sistem, do več podatkov je mogoče dostopati in večje je število kriminalcev, ki si želijo zlorabiti sistem.

Države članice morajo dokazati izjemno napredno varnost, vendar pa tudi z največjimi prizadevanji in dobrimi nameni ni mogoče izključiti možnosti vdora, ki bi ogrozil vse vključene.

  Elena Oana Antonescu (PPE). – (RO) Izraziti želim zelo toplo zahvalo poročevalcu gospodu Coelhu za način, na katerega je obravnaval ta dokument in mu čestitati za opravljeno delo. Močno podpiram, kar je prej povedal, ne samo glede trenutne ocene, ki temelji na varstvu podatkov, ampak tudi glede drugih poročil, ki jih je treba pripraviti na področjih, ki še niso bila ocenjena.

Svet mora biti sposoben poslancem v EP zagotoviti vse informacije, na podlagi katerih bo Parlament lahko sprejel ustrezno, pošteno odločitev. Resnično upam, da bomo našli rešitev, tako da bomo lahko opravili naše delo pod normalnimi pogoji in sprejeli razumne odločitve.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Najprej želim čestitati gospodu Coelhu za izjemno delo, ki ga je opravil pri tem poročilu, ki je tako pomembno za Romunijo in Bolgarijo, hkrati pa vsebuje nadaljnja pojasnila. To, da je Romunija sprejela zakon, namenjen urejanju obdelave zasebnih podatkov, predstavlja pomemben korak k izpolnjevanju vseh pogojev za pridružitev v schengensko območje.

Ministrstvo za upravo in notranje zadeve je v zadnjem času doseglo znaten napredek, tako da Romunija sledi načrtu in se bo lahko pridružila schengenskemu območju do določenega roka v marcu 2011. Romunija je bila v številnih poročilih, ki so jih pripravili evropski strokovnjaki, omenjena kot primer, predvsem za njen sistem nadzora morske meje SCOMAR. Istočasno pa bodo drugi ukrepi vključevali vzpostavitev novih ozemeljskih storitev obmejne policije, izboljšanje sodelovanja s Frontex in nadaljevanje naložb v varnost kopenske meje.

Na koncu želim poudariti, da varnost meje ...

(Predsednik je prekinil govornico)

  Petru Constantin Luhan (PPE). – (RO) Tudi jaz se želim pridružiti tistim, ki so čestitali poročevalcu gospodu Coelhu. Za Romunijo in Bolgarijo je resnično opravil izjemno delo.

Najprej vas želim opozoriti na dejstvo, da je Romunija bila predstavljena kot primer dobre prakse v zvezi z varnostjo pomorskega prometa. Poleg tega verjamem, da Romunija, ravno tako kot Bolgarija, izpolnjuje pogoje in lahko postane del sistema SIS. Ravno zato menim, da mora tudi Komisija podpreti obe državi, da bi bilo mogoče dokončati tudi druge ocene in se bomo tako lahko uspešno pridružili skupnemu območju Evropske unije.

Tu govorimo o širitvi Evropske unije, vključno z njenimi vrednotami. Ena izmed teh vrednot je svoboda in pravica do prostega pretoka.

  Czesław Adam Siekierski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, Evropejci so deležni ugodnosti Schengenskega sporazuma. Lajša učinkovit in prost pretok ljudi, razvoj turizma in krepitev trgovinske menjave. To je velik dosežek Evropske unije. Da pa bi to bilo možno, je ključnega pomena, da imamo pravo tehnično infrastrukturo, ki omogoča spremljanje teh procesov. Iz naših izkušenj vemo, da je naloga in odgovornost držav, ki podpišejo Schengenski sporazum, delovati v skladu z zahtevami, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem. Gre za naše skupno dobro in za našo skupno varnost. Standarde na tem področju je treba ohraniti.

  Piotr Borys (PPE). – (PL) Rad bi se zahvalil gospodu Coelhu, ki je specialist za Schengen v Parlamentu in ki je na tem področju opravil veliko dela.

Veseli me, da je delovna skupina za ocenjevanje schengenske ureditve znotraj Sveta pozitivno ocenila vlogo Bolgarije in Romunije in da sta ti dve državi odpravili vse probleme, ki so ovirali uresničitev tega pomembnega dosežka. Najpomembnejša zadeva je seveda varovanje notranjih meja in prav tako menim, da bomo še naprej delali na SIS II in biometričnih podatkih, ki se uporabljajo. Tu gre seveda za prihodnost, vendar ne pozabimo, da nas ta proces še čaka.

Našim prijateljem iz Bolgarije in Romunije želim to, kar smo mi doživeli, skupaj s Čehi in drugimi državami, pred dvema letoma, tudi v moji državi – na Poljskem – , ko so bile meje simbolično odstranjene in je Schengen postal dejstvo. Resnično spreminja kohezijo Unije in zgodovinski pristop k združevanju stare in nove Unije. Prav tako upam, da bosta Bolgarija in Romunija izpolnili vse osnovne zahteve v naslednji fazi, gospe Malmström pa želim, da bi se pospešilo delo …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospod predsednik, nimam kaj dodati, saj se mi zdi, da obstaja zelo močno soglasje. Popolnoma se strinjam s tistimi, ki so izrazili stališče, da ta teden obstajajo razlogi za proslavljanje. Schengensko območje je dosežek Evropske unije; nanj smo lahko zelo ponosni. Predstavlja prost pretok ljudi v Evropi brez meja in upam, da se bo schengensko območje kmalu razširilo še na dve novi članici. V tem času pa je dostop do schengenskega informacijskega sistema zelo pomemben prvi korak.

V teh državah je še vedno treba opraviti nekaj dela pri vizumih, sodelovanju policije, sodnih procesih, organiziranemu kriminalu in tako dalje, kar bomo seveda pozorno spremljali. Predvidevam, da bom konec leta obiskala obe državi, da bi izrazila podporo in preučila napredek na kraju samem. Res se želim zahvaliti državama za napredek, ki sta ga naredili.

Kot ste nekateri izmed vas povedali, je zaupanje zelo pomembno pri zagotavljanju, da druge države članice opazijo konkretne rezultate in da se bo ta zgodba lahko srečno končala. V zvezi s tem predstavlja povečevanje preglednosti sistema in povečevanje vključenosti Evropskega parlamenta pri ocenjevanju in izvajanju zelo pomemben korak.

Zato upam, da bomo lahko sodelovali pri tem novem ocenjevalnem mehanizmu. Rada bi se zahvalila gospodu Coelhu za delo, ki ga je opravili v zvezi s tema dvema državama in se veselim nadaljnjega sodelovanja z vami.

  Carlos Coelho, poročevalec. – (PT) Gospod predsednik, štiri sklepne točke. Prvič, izraziti želim zahvalo za prijazne besede mojih kolegov poslancev in odlično sodelovanje s strani mojih poročevalcev v senci in drugič, izpostaviti želim, da obstaja široko soglasje, ki pritrjuje tem pobudam, hkrati pa zahteva, da je Parlament v roku šestih mesecev obveščen o upoštevanju priporočil, ki še niso bila v celoti uresničena.

Tretjič, opozoriti vas želim, da je to šele prvi korak. Kot nas je upravičeno spomnila komisarka Malmström, nas še vedno čaka izvedba drugih korakov. Četrtič in zadnjič, rad bi čestital komisarki Malmström za njena zagotovila, da bodo zakonodajne pobude o sistemu vrednotenja predstavljene to jesen.

Ti dve državi ocenjuje izključno in edino Svet. Kot je povedala komisarka Malmström potrebujemo evropski sistem ocenjevanja, ki vključuje vse evropske institucije, Evropsko komisijo in Svet, pa tudi Parlament. Predvsem pa mora to biti evropski sistem ocenjevanja, ki ne deluje v skladu z dvema standardoma. Se pravi, zunanjih držav, ki želijo vstopiti v Schengen, ne moremo izpostavljati zahtevnejšim ocenjevalnim merilom, kot jih uporabljamo za države članice, ki so že v Schengnu. Vse države, pa naj gre za tiste, ki želijo vstopiti, ali za tiste, ki so že del Schengna, morajo dokazati, da dosledno zagotavljajo skladnost s schengenskim pravnim redom in dokazujejo, da je njihov nadzor nad zunanjimi mejami tako dober, kot mora biti. Le na takšen način bomo lahko zagotovili varnost za naše območje prostega pretoka, ter tako našim državljanom dali zagotovila, da lahko prosto potujejo.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

  Kinga Gál (PPE), v pisni obliki. – (HU) Nadaljnja širitev schengenskega območja je pozitiven razvoj in ga moramo podpreti z vsemi sredstvi, saj bo tako prost pretok – ključna točka pravnega reda Unije – zagotovljen vsem državljanom. Pomeni oprijemljivo korist, ki jo Unija zagotavlja državljanom v vsakodnevnem življenju. Schengenski pravni red je še posebej pomemben za nas, državljane novih držav članic, ki smo bili več desetletij odrezani od Evrope. Veliko mi pomeni, da bo v bližnji prihodnosti izginila še ena meja, tokrat Romunski del zunanjih schengenskih mej Madžarske. Tako bodo lahko državljani na obeh straneh meje, vključno z 1,5 milijona članov madžarske etnične manjšine, ki živijo v Transilvaniji, živeli v Evropi brez meja. V skladu s pripravljalnim načrtom se bosta Romunija in Bolgarija lahko pridružili schengenskemu območju v prvi polovici 2011, v času madžarskega predsedovanja.

Pomembno se je držati načrta ter zagotoviti, da so tudi vmesni koraki preverjanja uspešni. V skladu s trenutno (začasno) oceno, ne bo nobenih pravnih ovir za Romunijo in Bolgarsko, da v drugi polovici tega leta ne bi začeli s tehničnimi pripravami na vstop v to območje. Podpiram oceno in ugotovitve poročevalca, predvsem to, da mora Evropski parlament, predvsem pa člani Odbora LIBE, imeti dostop do ocenjevalnih poročil in ustreznih informacij preden da podajo svoje argumentirano mnenje.

  Kinga Göncz (S&D), v pisni obliki. – (HU) Vstop Bolgarije in Romunije v schengensko območje prihodnje leto je lahko ključni uspeh madžarskega predsedovanja EU, ki se bo začelo prihodnji januar. Odločitev bo pripomogla k povečanju varnosti v regiji in bo več milijonom državljanov, vključno z Madžari, omogočila potovati brez omejitev. Pozdravljam pozitivno oceno v zadnjem poročilu delovne skupine za ocenjevanje schengenske ureditve o pripravljenosti dveh držav članic in da je bilo odobreno na Svetu, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic. Posledično pričakujemo, da bosta Bolgarija in Romunija oktobra 2010 tehnično pripravljeni, da se pridružita schengenskemu informacijskemu sistemu. Po zadnji oceni, ki je predvidena v decembru, bosta državi prihodnjo pomlad najverjetneje postali polnopravni članici Evrope brez mej. Zamude, ki so nastale pri razvoju schengenskega informacijskega sistema, ne smejo negativno vplivati na pridružitveni proces držav, ki čakajo na vključitev. Za Madžarsko je še posebej pomembno, da je državljanom v njenih sosednih državah, vključno s člani madžarskih skupnosti, ki živijo izven Madžarske, zagotovljeno potovanje brez omejitev, brez mej po celotnem ozemlju Evropske unije.

  Csaba Sógor (PPE), v pisni obliki. – (HU) Vesel sem, da je Evropski svet sklenil, da sta Romunija in Bolgarija, dve najnovejši državi članici Evropske unije, izpolnili ustrezna merila in da se zato lahko schengenski pravni red izvaja tudi v teh dveh državah. Za državljane Evrope enega izmed najoprijemljivejših rezultatov evropskega združevanja predstavlja vzpostavitev schengenskega območja, kar ima za posledico neovirano čezmejno gibanje. Ta priložnost je še toliko pomembnejša za državljane bivših komunističnih držav, saj je železna zavesa ovirala njihovo gibanje tako fizično, kot tudi v prenesenem pomenu, in jim praktično onemogočila, da bi potovali v zahodnoevropske države. Sedaj, dvajset let po padcu komunizma, se vse to zdi, kot grde sanje. S pridružitvijo schengenskemu območju, bosta Romunija in Bolgarija naredile še dodaten korak na poti k povezovanju z združeno Evropo. Ko bo odpravljen nadzor na notranjih mejah, bo koncept „meja“ dobil popolnoma nov pomen, meje med državami članicami pa bodo imele novo funkcijo. Meje ne bodo predstavljale več upravnih meja; namesto tega bodo postale mostovi in bodo povezovale ljudi in države Evrope. Dobrodošlo je, da bosta Romunija in Bolgarija postali polnopravni članici schengenskega območja, območja, ki je prepleten s številnimi mostovi in odprtimi mejami.