Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 17. junij 2010 - Strasbourg

5. Program za dokumentacijo o ulovu tunov Thunnus thynnus (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A7-0119/2010) gospoda Romeve i Ruede v imenu Odbora za ribištvo o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za dokumentacijo o ulovu tunov Thunnus thynnus in o spremembi Uredbe (ES) št. 1984/2003 (COM (2009)0406 – C7-0142/2009 – 2009/0116(COD)).

  Raül Romeva i Rueda, poročevalec. – (ES) Gospod predsednik, na tej stopnji mislim, da se vsi zavedamo – ni več skrivnost –, da je vrednost te živali izredno visoka, zlasti na nekaterih trgih, kot so azijski. Dejansko je tako zelo cenjena, da so nekateri izvajalci goljufali in to počno še naprej.

Vsako leto Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) sprejme vedno bolj zapletene in stroge ukrepe za upravljanje: načrte za obnovo staleža, dokumentacijske sheme, omejitve za zmogljivost plovil, in vsako leto Evropska komisija trdi, da je na komisiji ICCAT uspeh, da je končno sprejela potrebne ukrepe za zmanjšanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova modroplavutih tunov in da so razmere pod nadzorom.

Vendar pa čas teče in do ukrepov, ki naj bi bili namenjeni zagotavljanju ohranitve ali vsaj obnovitve modroplavutih tunov, ne pride ali pa ti prispejo prepozno in niso zadostni.

Prezgodnje zaprtje sezone s plovili z zaporno plavarico pred le nekaj dnevi zaradi dejstva, da je bila kvota EU skoraj izčrpana, kaže, da še vedno obstaja problem presežne zmogljivosti v Evropi, kar pomeni veliko grožnjo za preživetje te vrste.

Staleži ne kažejo nujnih znakov srednjeročne obnove, dejansko so znaki ravno nasprotni. Dobro je znano, da sta oba staleža modroplavutih tunov izčrpana. Drstitvena biomasa obeh staležev se je zmanjšala na manj kot 15 % neulovljene biomase. Kombinacija tega in zelo visokih cen, ki se plačujejo za to ribo, ne glede na to, ali se lovi zakonito ali ne, in očitne težave pri nadzoru ribolovnih dejavnosti in trgovine pomenijo, da so bila vsa najboljša prizadevanja komisije ICCAT v zadnjih 20 letih nezadostna.

Sedaj moramo sprejeti nekatere pogumne odločitve, med katerimi bodo nekatere drastične in zagotovo boleče, a nujno moramo imeti vizijo prihodnosti in bolj kot kdaj koli prej uporabljati previdnostno načelo, ki je bilo do sedaj tako zelo odsotno na področju upravljanja takšnega ribištva.

Poročilo, o katerem danes glasujemo, je še en ukrep, ki je nedvomno bistven in nujen, a vseeno nezadosten. Cilj te nove zakonodaje, za katero sem zadovoljen, da sem se lahko dogovoril z različnimi ustanovami, je boj proti nezakonitemu ribolovu modroplavutih tunov in izboljšanje nadzora staležev. Sistem določa, da mora vsako partijo tunov spremljati zahtevana dokumentacija v dejansko vsaki fazi, od trenutka ulova, vključno z iztovarjanjem, pretovarjanjem, zadrževanjem v kletkah, izlovom, uvozom, izvozom in ponovnim izvozom.

Organi pristojne države morajo dokumentacijo potrditi v vsaki fazi: država zastave, pasti ali zadrževanja v kletkah, vsebovati pa mora celo vrsto informacij, kot so podatki o ulovu, informacije o izvozniku ali prodajalcu, informacije o pretovarjanju, podatki o ribogojnici, informacije o izlovu in nazadnje informacije o trgovini.

Po razočaranju, ki so ga doživeli mnogi ljudje, tudi jaz, glede dejstva, da na zadnjem srečanju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) modroplavuti tun ni bil vključen na seznam ogroženih vrst, pa je sedaj žoga ponovno v rokah ICCAT. Novembra bomo imeli v Parizu svežo priložnost videti, kako odločilne so razmere in predvsem domnevati, da ni časa za nadaljnje odlašanje, pravne prevare ali lažno optimistično razpravo. V Parizu bomo videli, ali so tokrat pogodbenice – med katerimi je Evropska unija – resnično strogo in natančno zavezane znanstvenim priporočilom.

Zavedam se vaše osebne zavezanosti, komisarka Damanaki, in imeli boste vso našo podporo, da boste lahko podprli to stališče. To je edina možnost, ki jo imamo, da lahko resnično in resno napredujemo glede reševanja tega problema, ker če tega ne bomo storili, bomo imeli kasneje še bolj drastično in zahtevnejšo priložnost vprašanje predložiti nazaj na CITES.

Naslednje srečanje bo potekalo leta 2013 in ne smemo pozabiti, da novembra na ICCAT nismo dosegli potrebnih rešitev in kompromisov. CITES bo še naprej in mora predstavljati druga vrata, na katera bi morali potrkati, ko bo čas za to.

  Juan Carlos Martín Fragueiro, predsedujoči Svetu. – (ES) Gospod predsednik, najprej bi rad poudaril pomembnost, ki jo špansko predsedstvo pripisuje predstavitvi tega predloga za uredbo za vašo uradno potrditev na tem plenarnem zasedanju Parlamenta. Za to obstajata dva razloga, ki ju bom sedaj razložil.

Najprej, uredba Sveta o uvedbi programa za dokumentacijo o ulovu tunov Thunnus thynnus in o spremembi Uredbe (ES) št. 1984/2003 vključuje priporočili Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) 07-10 in 08-12, ki določata program za dokumentacijo o ulovu tunov Thunnus thynnus in zlasti priporočilo ICCAT 09-11, ki je bilo sprejeto na zadnjem srečanju novembra lani v Recifu in velja od 1. junija.

V vseh teh priporočilih je dokumentacija o ulovu obravnavana kot ključni in bistveni element za pravilno identifikacijo in popoln nadzor ulova modroplavutih tunov. Zagotavlja sledljivost ulovov in zagotavlja, da prihajajo tuni, ki jih uživamo, iz nadzorovanih ulovov, izvajanih pod pogoji, ki bodo zagotovili njihovo trajnost in v okviru ukrepov, določenih v načrtu za obnovo, sprejetem za to vrsto.

Ta shema nadzora v praksi pomeni, da bo morala na vsaki stopnji verige vsakega modroplavutega tuna spremljati dokumentacija o ulovu, ki jo bodo ustrezno odobrile oblasti države zastave plovila, ne glede na način, past ali ribogojnico. Ta novi predlog to tudi stopnjuje z upoštevanjem vseh dejavnosti, ki so povezane z ulovom ali pitanjem modroplavutih tunov. To pomeni, da zajema vse mogoče scenarije in razmere, da bi se izognili vrzelim, skozi katere bi se lahko najmanj odgovorna ravnanja izognila kontrolam in ogrozila prizadevanja za obnovo modroplavutih tunov.

Dokumentacija o ulovu bo zato pomenila, da bo mogoče vso prodajo modroplavutih tunov nadzirati od trenutka ulova do takrat, ko bodo postreženi, kar bo pomenilo zagotovilo, da so bili tuni ulovljeni pod kontrolo in nadzorom pristojnih oblasti države zastave. Ta dokumentacija je zato izredno pomembno orodje za kontrolo ribolova modroplavutih tunov in boj proti nezakonitemu in nereguliranemu ribolovu.

Prav tako bi rad povedal, da bo imelo to izboljšanje sledljivosti ribolova modroplavutih tunov tudi jasen učinek na znanstveno ocenjevanje staležev, glede na to, da bomo imeli kakovostnejše informacije o tem ribolovu, posledica tega pa bodo bolj gotove in zanesljivejše znanstvene ocene njegovega stanja.

Poleg pomembnosti te uredbe za izboljšanje orodij za nadzor ribolova modroplavutih tunov pa je špansko predsedstvo zadovoljno tudi, da je bilo mogoče doseči dogovor o tej uredbi na prvi obravnavi. To kaže na interes in voljo obeh institucij – Sveta in Parlamenta –, da čim prej nadaljujeta z zakonodajnimi predlogi o ribištvu. Sprejetje predloga na plenarnem zasedanju, ki je načrtovano za danes, bo omogočilo, da bo 29 junija končno sprejet v Svetu za ribištvo v Luxembourgu.

Rad bi se vsem zahvalil za vaše dragocene prispevke pri izvedbi tega besedila in upam, da bo vzor, ki mu bomo lahko sledili pri prihodnjih predlogih, ki bodo sprejeti po običajnem zakonodajnem postopku v okviru Lizbonske pogodbe.

  Maria Damanaki, članica Komisije. − Gospod predsednik, najprej bi se rada zahvalila poročevalcu, gospodu Romevi i Ruedi, za njegovo delo v zvezi s tem poročilom. Vesela sem, da sem priča močni podpori Odbora za ribištvo za ta pomemben predlog. Izvajanje programa ICCAT za dokumentacijo o ulovu modroplavutih tunov je vsekakor ključni ukrep za preprečevanje, odvračanje in odpravljanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova. Vesela sem, da so v poročilu zlasti podprti vsi vidiki, povezani s praktičnim izvajanjem dokumentacije o ulovu, ki mora spremljati proizvode iz modroplavutih tunov od ulova do trgovinskega kanala. Ta dokumentacijska shema, ki so jo navdihnile sedanje prakse v drugih regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva in običajni predpisi, je lahko učinkovita le, če se bo uporabljala za vse proizvode iz modroplavutih tunov, vključno s predelanimi in gojenimi proizvodi. To bo zagotovilo kontrolo sledljivosti ribiških proizvodov iz modroplavutih tunov, ki se iztovorijo, gojijo ali so predmet notranje trgovine, uvoza ali izvoza iz Evropske unije.

Prav tako bi vas rada obvestila, da se Komisija strinja skoraj z vsemi predlaganimi spremembami, večina od teh pa je posledica tristranskih pogovorov med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo. Še enkrat bi se želela zahvaliti gospodu Romevi i Ruedi za poročilo in Odboru za ribištvo za čas, ki ga je porabil za to pomembno vprašanje. To poročilo je pomemben prispevek k resnično učinkovitemu sistemu sledljivosti za modroplavute tune in učinkovit boj proti dejavnostim nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova.

  Carmen Fraga Estévez, v imenu skupine PPE. – (ES) Gospod predsednik, najprej bi rada čestitala poročevalcu za njegovo delo in kako nam je olajšal sodelovanje in izdelavo dobrega poročila. Veseli bi morali biti, ker bomo prvič sprejeli poročilo o ribištvu v okviru običajnega zakonodajnega postopka, na prvi obravnavi in s soglasjem vseh treh institucij.

Parlamentarni predlogi sprememb so bili v osnovi usmerjeni v vključevanje novih priporočil, ki so nastala na srečanju Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) v letu 2009, saj je predlog Komisije vseboval le priporočila iz leta 2008. Prav tako so bili usmerjeni v razjasnitev in navedbo nekaterih opredelitev in tehničnih specifikacij, da bi zagotovili, da bodo vse obveznosti vseh izvajalcev in vsake države članice, udeležene pri ribolovu modroplavutih tunov, kristalno jasne.

Cilj je, da se omogoči identifikacija porekla vseh modroplavutih tunov, ki prihajajo na trge EU, in se tako lahko prepove njihova prodaja, če tega ne bo mogoče potrditi.

Kot poročevalec priznava v svojem poročilu, smo zato prispeli do najbolj vsestranskega programa za dokumentacijo, ki obstaja za katero koli vrsto. To pomeni, da lahko pošljemo samozavestno sporočilo in hkrati priznamo, da se je mednarodna organizacija, ki vodi upravljanje modroplavutih tunov, izredno sposobna odzvati sama v smislu nadzora njegovega stanja in odziva na mreže nezakonitega ribolova vrste, katere trgovina je dosegla raven zapletenosti, ki presega vse druge vrste.

Kljub kritikam, brez znanja in izkušenj, ki jih je pridobil ICCAT je več kot dvomljivo, da bi lahko katera koli druga organizacija sprejela enake ukrepe tako hitro in z enakim poznavanjem dejstev.

Zato verjamemo, da začetek veljavnosti te uredbe ne bo pripomogel le k obnovi vrste in boju proti nezakonitemu ribolovu te vrste, ampak bo pomagal tudi k ponovni uvedbi minimalne ravni racionalnosti in objektivnosti med javnostjo in zlasti znotraj nekaterih nevladnih organizacij.

Kakor je dejal poročevalec, žoga je ponovno v rokah ICCAT in rada bi dodala, da ne bi smela nikoli zapustiti rok ICCAT. To pravim v imenu svoje skupine.

  Antolín Sánchez Presedo, v imenu skupine S&D. – (ES) Gospod predsednik, to je zgodovinska razprava. Parlament tokrat prvič izvaja svoje pristojnosti v okviru običajnega zakonodajnega postopka na področju ribištva, kakor je določeno v Lizbonski pogodbi. To je še zlasti pomembno za tiste med nami, ki kot jaz živimo v ribiški skupnosti, ali za tiste, ki cenijo dejstvo, da se je to zgodilo pod španskim predsedstvom.

Polno sodelovanje neposrednih predstavnikov javnosti v zakonodajnem postopku krepi demokratično življenje Unije in povečuje upravičenost, kakovost in učinkovitost Evrope, pa tudi njene ribiške politike. Ta zakonodajni postopek vpliva na modroplavute tune, vrsto, katere biološki položaj je vzrok za skrb, ker obstaja nevarnost za njeno izumrtje in zato si zasluži prednost.

Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku je regionalna organizacija, odgovorna za organizacijo ribolova. Njeni ukrepi, ki temeljijo na znanstvenih poročilih o stanju virov, bi morali pomagati pri obnovi in trajnosti tunov. Določbe, ki jih sprejemamo danes, vključujejo njena priporočila glede dokumentacije o ulovu. To je bistveni element za varstvo in upravljanje virov in za zagotavljanje njihove učinkovitosti.

Zagotavljanje sledljivosti od ulova do zadnje stopnje procesa trgovanja je bistveno za boj proti nezakonitima ribolovu in prodaji in posledično za spodbujanje trajnostnega ribolova in odgovorne trgovine. Njegova uporaba bo omogočila boljši in strožji nadzor s strani Evropske unije. Mednarodne zaveze so bile zvesto vključene, brez vsakih sprememb, ki bi jih izkrivile.

Dalje, da bi omogočili dinamično vključevanje prihodnjih prilagoditev, so bile uporabljene nove možnosti Lizbonske pogodbe za pooblaščanje Komisije za izvajanje novih ukrepov za ohranjanje. Zato sem zadovoljen z izidom.

Čestitam poročevalcu, gospodu Romevi in drugim poslancem, s katerimi smo podpisali besedilo, ki bo danes dano na glasovanje.

  Izaskun Bilbao Barandica, v imenu skupine ALDE. – (ES) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil poročevalcem, preostalim skupinam, Svetu in Komisiji za dogovor, ki smo ga dosegli na prvi obravnavi.

Ta uredba, ki jo izboljšujejo predlogi sprememb, ki so jih predložile različne parlamentarne skupine, prenaša vsa priporočila Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku v zakonodajo EU.

Sem sodi vzpostavitev strožjega sistema potrjevanja, da bomo lahko izboljšali nadzor ulova modroplavutih tunov, odpravili nezakonit ribolov in izboljšali kakovost in potencial statistike, ki je potrebna za ta nadzor.

Njegov namen je kontrola nadzora proizvoda od trenutka, ko je ujet, do njegove prodaje: z drugimi besedami, njegova sledljivost. Ta ukrep je potreben za zagotavljanje večjega varstva modroplavutih tunov, pri tem pa se upoštevajo načrti za obnovo vrste, pa tudi boljše varstvo ob upoštevanju razmer, v kakršnih smo sedaj.

Nazadnje pa bi rad poudaril, da je tokrat prvič od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, da Parlament uporablja svoje pristojnosti odločanja. Upam, da to ne bo tudi zadnjič glede na slabe izkušnje, ki jih imamo pri drugih zadevah.

  Jean-Paul Besset, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, strinjam se z vsebino in zaključki v poročilu mojega kolega in prijatelja gospoda Romeve i Ruede in pozdravljam kolektivno delo, ki je bilo opravljeno v zvezi s tem poročilom. To poročilo temelji na resničnosti, ki se ji sedaj ne moremo izogniti. Modroplavuti tuni so v nevarnosti izumrtja kot vrsta in mnogi ribiči, pomemben gospodarski sektor in bistven vir hrane za ljudi, so v nevarnosti skupaj z njim.

Rad bi poudaril, kaj bo ta položaj resnično pomenil, in šok, ki ga bo povzročil za dobo, v kateri sedaj živimo. Saj je namreč vsekakor šok. Prvič imamo jasno grožnjo za pomemben potrošniški proizvod, ki ga poznamo vsi in je na voljo na prodajnih policah veleblagovnic ter ga trošimo vsi. To je jasen znak: znak spremembe dobe. Varstvo modroplavutih tunov je sedaj velik zgodnji opozorilni znak okolja in pomen tega opozorila sega mnogo dlje od samega vprašanja modroplavutih tunov.

Grožnja staležem rib in njihovo varstvo, ki ga močno potrebujejo, sta sedaj simbol vstopa človeštva v novo obdobje pomanjkanja virov: virov rib, virov živil in energetskih virov. Ključne besede ne bi smele biti več odpadki, prekomerna proizvodnja, prekomerna potrošnja, ampak varčevanje, porazdeljevanje in previdnost.

  Marek Józef Gróbarczyk, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, zelo rad bi se zahvalil poročevalcu za to poročilo. To je izredno pomembno poročilo, ker je točna dokumentacija o ulovu temelj za znanstvene raziskave, in tu gre v glavnem za znanstvene raziskave, ker določajo stanje staležev in so osnova za uresničevanje skupne ribiške politike. Brez pravih raziskav nimamo osnove za ustrezno uresničevanje skupne ribiške politike.

Tu bi rad omenil še druge vrste. Pred le nekaj leti je bila polenovka v Baltskem morju izredno redka. Izkazalo se je, da Komisija danes glasuje za povečanje omejitev. Ali to pomeni, da so naši programi zelo dobri, ali da imamo ne preveč popolne znanstvene raziskave? Rad bi podal resno zahtevo, da se povečajo sredstva in tudi da se povečajo prizadevanja, da se znanstvenim raziskavam da več možnosti in da se splošno uporabljajo v vseh vodah.

  Willy Meyer, v imenu skupine GUE/NGL. – (ES) Gospod predsednik, v imenu svoje skupine bi se rad pridružil pri čestitkah in zahvalah gospodu Romevi za to poročilo, ker vsekakor izpostavlja potrebo po varstvu tunov. Če se ne motim, ostaja le še 15 % staležev modroplavutih tunov.

Parlament že mnogo let dela na področju preprečevanja izginotja modroplavutih tunov in mislim, da je le-ta simbol. Ali se ne strinjate? Je simbol, ki ima precej opraviti s tem, kar se dogaja v Evropski uniji in kar se dogaja vsem nam kot Evropejcem.

Kaj se zgodi, če trg ni zakonsko urejen? Ko trg ni zakonsko urejen, se ne ozira na delovna mesta, vrste in okolje. To je načelo, katerega posledice moramo žal trpeti. Delavci morajo trpeti te posledice, kakor tudi vrste in celoten planet s podnebnimi spremembami. Če trg ni zakonsko urejen, je jasno nenasiten dokler niso izčrpani vsi viri.

Zato je to poročilo s sodelovanjem Komisije in Sveta zelo pomembno. Kakšen je njegov namen? Njegov namen je enkrat za vselej končati z industrijskimi plenilskimi postopki, ki ne upoštevajo potrebe po vzdrževanju in ohranjanju okolja in njegovih vrst. Ni pošteno, da nedolžni plačujejo za grehe krivih.

Gospod Romeva že pozna moje stališče glede potrebe, da se ne kaznujejo pasti. Vem, da so pasti zelo stari načini ribolova, ki ni nikoli ogrožal tunov, in s tem se gospod Romeva strinja. Zato mora Evropska unija novembra v Parizu resno jemati vsa tehnična poročila in priporočila glede dokumentacije o ulovu, da bomo lahko skupaj delali združljivo z okoljem, kar je temeljno načelo, ki bi moralo biti del vrednot EU.

  Anna Rosbach, v imenu skupine EFD. – (DA) Gospod predsednik, zaradi dejstva, da modroplavuti tun ni bil vključen v Prilogo I konvencije CITES, je ta predlog izredno pomemben. Seveda to poročilo ni čudežno zdravilo, ampak nujno orodje za rešitev te vrste. Velikost staležev v naših morjih je negotova, a žal je mnogo manjša, kot smo mislili zaradi tega, ker je moderen kot suši. Rezultat tega je, da so njena potrdila o ulovu ponarejena in se nezakoniti ulovi prodajajo kot zakoniti. Če bi radi tudi v prihodnosti jedli tune, moramo poostriti kontrole ulovov, in dvomim v način, ki ga je ravno predlagal Svet, saj se tuni pogosto lovijo z manjših ladij daleč stran od kakršne koli oblike kontrole.

Zato seveda potrebujemo pravila o tem, kako majhne so lahko ulovljene ribe. Ni dobro loviti mladih rib ali ribje zalege. Omejitev glede teže znaša 6,4 kg in je bila sprejeta leta 1974. Če posamezen stalež ne more doseči stopnje, ko se lahko množi, bo izumrl. Podobno ni dobro loviti v paritvenem obdobju, ker ribam v tem primeru seveda ne pustimo nikakršne prihodnosti. Rešitev 2–2,5 m dolgega in okoli 350 kg težkega tuna ne bo dosežena samo s sprejetjem tega poročila. Ne, kot odgovorni potrošniki bi morali preveriti, ali riba, ki jo kupujemo in jemo kot suši, izvira iz ogrožene vrste. To jasno ni nekaj, kar lahko z zakonom določimo tu in zdaj, a lahko preprosto pozovemo vse, naj bodo pazljivi potrošniki.

  Claudiu Ciprian Tănăsescu (NI). – (RO) Najprej bi se rad zahvalil poročevalcu za delo, ki ga je opravil v zvezi s tem poročilom, ki je izredno nepristransko in podrobno in ni dolgovezno. Prav tako bi rad pozval kolege poslance, naj podprejo to poročilo in podprejo določbo Komisije, da se dokumentacija BCD ovrednoti do zaključka zadevnega postopka – pretovarjanje, iztovarjanje, zadrževanje v kletkah, izlov – posledica česar ne bi bil le hiter postopek ovrednotenja, ampak tudi izvajanje strožje kontrole nad temi postopki.

Žal ne morem reči, da bo to pomenilo konec naših težav, ko bodo izvedene spremembe predpisov o dokumentaciji BCD. Leta 1992 je ICCAT sprejel priporočilo o nadzoru trgovine z modroplavutimi tuni, ki pa se je žal izkazalo za manj učinkovit instrument. Leta 2007 je ICCAT sprejel dokumentacijo BCD, bolj vsestranski program, ki čeprav predstavlja korak naprej, ni prava rešitev v času, ko je ICCAT ponovno prevzel položaj, ki ga potrjujejo dejanske okoliščine na tem področju.

Zato menim, da bi morala v prihodnosti podpora Komisije za vključitev modroplavutih tunov v Prilogo I, kar je bila zamujena priložnost na konferenci CITES, ki je potekala marca 2010, postati uradna politika EU, kot edina in dokončna rešitev za rešitev te morske vrste pred izumrtjem.

  Alain Cadec (PPE). - (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, ne dvomim, da je poročilo, ki ga bomo sprejeli v kratkem, prenos novih ukrepov za ohranitev, ki jih je Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) lani novembra sprejela v Recifu.

Seveda sem zadovoljen z vsebino tega poročila in čestitam gospodu Romevi i Ruedi za delo, ki ga je opravil v zvezi s tem vprašanjem. Kakor nam je ravno povedal, nove smernice določajo pravila o sledljivosti modroplavutih tunov, ki so ulovljeni, iztovorjeni, pretovorjeni, raztovorjeni in izvoženi znotraj EU.

V tem poročilu so določena tudi pravila o preverjanju in potrjevanju dokumentov o ulovu in predstavlja izredno jasen primer dokumentacije o ulovu. Ta pravila so izredno specifična, zelo stroga in ne puščajo prostora za razpravo. Menim, da je to pomemben korak naprej. Mislim, da bi morali s temi obveznostmi doseči nujno preglednost pri Komisiji glede ulova rib, kar zadnje čase ni bilo tako.

Dalje, povedano je že bilo, a bom ponovil, da je šlo to poročilo k Odboru za ribištvo v okviru običajnega zakonodajnega postopka od ratifikacije Lizbonske pogodbe. To je očitno simbolični trenutek za nas člane Odbora za ribištvo, zlasti če bo to poročilo, kot vsi upamo, sprejeto na prvi obravnavi – in ne dvomim, da bo tako.

S tem govorom imam priložnost, gospa komisarka, da omenim nedavne dogodke, ki so se zgodili v Sredozemlju. Surova in samovoljna ustavitev ribolova modroplavutih tunov na tem območju Evrope je bila samovolja odločitev. Komisija je na koncu priznala, da je ostalo 171 ton rib za ulov s strani francoskih ladij.

Dejstvo, da se je Komisija odločila znova razdeliti te neulovljene ribje partije majhnim in priobalnim ribičem, je zadovoljiva gesta, a po mojem mnenju to nikakor ni zadovoljiv odgovor za plovila za ribolov tunov z zapornimi plavaricami, ki, naj vas vse spomnim, zaposlujejo pomembno število ribičev, čeprav bo zaradi te odločitve teoretično mogoče obnoviti število ulovov, ki so dovoljeni zaradi dogovorov, sprejetih v Recifu.

Prav tako bi rad poudaril da je ICCAT – katerega načela se odražajo v poročilu gospoda Romeve i Ruede – na zadnjem srečanju sprejel pomembno in drzno odločitev za zmanjšanje ulova modroplavutih tunov v Atlantiku in Sredozemlju za 40 % z namenom ohranitve staležev, kar je očitno nekaj, kar si želimo vsi. Preveč preprosto bi bilo javno mnenje razdeliti na tiste, ki so za staleže, in tiste, ki so proti njim.

Ocena Organizacije za prehrano in kmetijstvo sedaj kaže, da vrsta ni ogrožena. Sam vneto pričakujem rezultate študije, ki bo objavljena oktobra ali novembra, da bom imel jasno sliko o položaju staleža in si bom oblikoval točno mnenje. Odvisno od rezultatov te študije bo moral ICCAT predlagati ukrepe za upravljanje z vrsto in njeno ohranitev in vztrajam, da je treba te ukrepe spoštovati ne glede na vse.

  Catherine Trautmann (S&D). - (FR) Gospod predsednik, dovolite mi, da čestitam gospodu Romevi i Ruedi, ki je uspel vključiti tehnične določbe, ki so neposreden rezultat srečanja Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) v Recifu, kakor je že bilo povedano, hkrati pa je pustil odprto možnost dodajanja nadaljnjih pravil, ki bi lahko nastala na prihodnjih pogajanjih.

Poročilo vključuje tudi elemente, ki nam bodo omogočili, da se bomo borili proti pojavu nezakonitega, nenapovedanega in nereguliranega ribolova in zagotavlja smernice glede urejanja staležev. Še posebno podpiram poročilo.

Naše glasovanje poteka ob precej pomembnem času, potem, ko je Evropska komisija prejšnji teden sprejela odločitev, da bo predčasno zaprla ribolov s plovili za ribolov tun z zapornimi plavaricami. Medtem ko kaže, da smo našli stično točko – in za to bi rad priznal ukrep, ki ga je sprejela komisarka Damanaki, ki je dosegla sporazum s Francijo in razporedila dodatne kvote za mali in obalni ribolov –, pa še vedno obstajajo dvomi glede položaja v zvezi s plovili za ribolov tun z zapornimi plavaricami.

Ovire, s katerimi se srečujejo ribiči, so zelo stroge in takšni negotovosti se moramo izogibati, ker morajo biti naši ribiči prepričani, da bodo imeli stabilne in enake pogoje. K temu cilju predvidljivosti bomo stremeli v pogajanjih glede reforme skupne kmetijske politike. Predvidljivost in trajnost morata biti skupaj, zlasti glede odločitev, ki so potrebne za zaščito staležev in dolgoročne prihodnosti sektorja, pa tudi kratkoročne dejavnosti in prihodka ribičev, pri čemer je cilj ribiški sektor, ki predstavlja morske vire.

  Gerben-Jan Gerbrandy (ALDE). - (NL) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil gospodu Romevi i Ruedi za njegovo odlično poročilo. To je pomembno poročilo. Na Nizozemskem imamo pregovor, ki se prevaja kot „znanje z merjenjem“: točni podatki kot osnova za nadaljnje odločitve. Vendar pa si ne zatiskajmo oči. Dolgo časa že vemo, kaj moramo storiti. Začasno moramo ustaviti ribolov modroplavutih tunov.

Osebno sem bil priča preplahu CITES (Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami), kjer je bila marca razdeljena Evropska unija popolnoma nesposobna vplivati na končni rezultat. Mednarodna skupnost, ki jo je vodila Japonska, se je odločila proti uvedbi prepovedi trgovine z modroplavutimi tuni. To odločitev so zagovarjali s tem, da CITES ni primeren za to, ampak je za to primerna Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT). Novembra bomo imeli priložnost, da to spravimo na to prizorišče v Parizu.

Moje vprašanje Komisiji je naslednje. Ali je Evropa zavezana – kot bi bil jaz – k doseganju začasne prepovedi ribolova, kvote nič, v okviru ICCAT? Prav tako, ali je Komisija pripravljena zelo hitro sprejeti to stališče? Tako bi se izognili ponovitvi napake, ki smo jo storili s CITES, namreč, da smo sprejeli stališče v zadnjem trenutku in nismo več mogli prepričati preostalega sveta o naši drži. Zato bi rad komisarki postavil zelo specifično vprašanje. Kdaj boste sprejeli stališče za srečanje ICCAT? Ali bo to vključevalo kvoto nič, in če bo, ali boste sprožili močan lobi znotraj mednarodne skupnosti, da bo ta kvota nič postala resničnost?

  Isabella Lövin (Verts/ALE). – (SV) Gospod predsednik, pozdravljam poročilo gospoda Romeve i Ruede glede boljših načinov določanja porekla modroplavutih tunov in preprečevanja nezakonitega ribolova. Rada bi vas spomnila, koliko stane nadzor Sredozemskega morja samo za dejavnost na področju modroplavutih tunov. Letos je to 5 milijonov EUR. Modroplavute tune s plovili z zaporno plavarico lovi 24 izvajalcev. Devetdeset odstotkov ulova se izvozi na Japonsko. Rekordni znesek za eno samo ribo na tokijski ribji dražbi je bil letos višji od 100 000 EUR.

Komisarki bi rada postavila naslednje vprašanje. Ob upoštevanju dejstva, da so se tri institucije EU dogovorile, da bodo podprle uvrstitev modroplavutih tunov v Prilogo I, torej, da se 27 držav članic strinja, da bi morala biti ta prostoživeča riba zaščitena, in glede na to, da smo tudi sredi gospodarske krize, kjer je treba vsak javni evro porabiti odgovorno, ali ne bi morala EU prenehati izvajati ribolova in izvažati tega splošnega vira takoj, ko bo mogoče, dokler se ne bodo staleži obnovili?

  Ulrike Rodust (S&D). – (DE) Gospod predsednik, program za dokumentacijo o ulovu, ki ga je sprejela Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) in smo ga mi danes potrdili, je korak v pravo smer, a je prepozen. Ne sme se dogajati, da drastične ukrepe sprejemamo šele, ko so staleži ogroženih vrst zdesetkani na 6 %. Nezakonit ribolov je tu poseben problem.

Še vedno močno obžalujem dejstvo, da Evropska unija ni uspela doseči boljšega rezultata v pogajanjih CITES. ICCAT in druge regionalne ribiške organizacije morajo v prihodnosti ukrepati z večjo mero predvidevanja. Zato je pomembno, da se mi kot Evropski parlament bolj vključimo v ta telesa, da bomo izenačili kratkovidne nacionalne interese. Javni interes v trajnostnem upravljanju ribjih staležev postaja vedno večji. Pomembno je, da se to spremeni v odgovorno politiko.

Gospa Damanaki, lahko vam zagotovim, da vas bo Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu podprla pri vsaki dejavnosti, ki pomaga ohranjati staleže modroplavutih tunov in zavarovati vsakdanji kruh ribičev.

  Guido Milana (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi le poudaril dve točki in se tudi zahvalil gospodu Romevi i Ruedi za njegovo izredno delo.

Prva točka je, da je to izredno pomembna priložnost, ker prvič sprejemamo zakon na prvi obravnavi. Druga točka pa je, da ima to delo rok, in ta rok, kakor je gospod Romeva i Rueda že izjavil na začetku, je naslednje srečanje pogodbenic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki bo čez štiri leta.

Če bo to, kar smo napisali in bomo danes sprejeli, delovalo, potem čez štiri leta verjetno ne bomo imeli težav z vključitvijo v CITES. Tako upam. Tega ne želim toliko zaradi ribičev, ampak zaradi tunov. Učinkovitost naših ukrepov izhaja iz naše sposobnosti, da v naslednjih štirih letih uporabimo uredbo, ki bo sprejeta danes, in razvijemo pogoje za nadzor.

Rad bi povedal nekaj stvari o tem vidiku. Imamo izredno Agencijo za nadzor ribištva v Vigu, ki dobro opravlja svoje delo nadzora ribolova tunov v Sredozemlju. Vendar pa ta agencija, ki ima omejeno financiranje in potrebuje več sredstev, lastnoročno usklajuje kontrole oziroma nudi posameznim državam članicam možnost, da to storijo. Mislim, da si moramo ogledati to agencijo in poskusiti ustvariti pogoje, ki ji bodo zagotovili neposredno odgovornost za kontrole in večjo stopnjo pristojnosti, ki presegajo preprosto usklajevanje. Oprostite, ker sem prekoračil svoj čas.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D). - Gospod predsednik, najprej bi rada čestitala našemu kolegu, gospodu Romevi i Ruedi za njegova prizadevanja v tem poročilu. A kljub našim prizadevanjem in mednarodnim prizadevanjem v zadnjih petintridesetih letih so sedaj staleži modroplavutih tunov nevarno majhni.

Velik del razloga za to je seveda nezakonit ribolov, pogosteje kot ne to počno plovila, ki so registrirana v državah, ki nimajo volje ali sredstev, da bi uveljavljale mednarodne sporazume. Problema zmanjšanja staležev rib ne bomo zmanjšali s številnimi ukrepi v zvezi s sledljivostjo ali z dodatno papirologijo, če bo toliko plovil še vedno obratovalo nezakonito in nekaznovano.

Zato mora Komisija pritiskati na države članice EU, naj končajo prakso, ki dopušča tujim plovilom enostavno registracijo in delovanje v okviru njihovih zastav. Državam članicam ni v nikakršno korist, če si zatiskajo oči pred nezakonitim ribolovom. Grožnja modroplavutemu tunu in biotski raznovrstnosti naših oceanov kot celoti se bo še naprej povečevala, če ne bomo obravnavali te odločiline točke.

  Josefa Andrés Barea (S&D) – (ES) Gospod predsednik, čestitke, gospod Romeva, ker ste združili vse.

To, o čemer pa bi rada resnično govorila, je vaše poročilo, ker vedno govorimo o tunih in o merilih za trajnost, ter ga povezala z nezakonitim ribolovom in sleparstvom. Vendar pa ne vidimo pozitivne strani, ki sta odločenost prebivalstva in njihova pripravljenost, nekaj, kar bi morale početi vse države članice. Glede tega moramo biti pazljivi.

To poročilo, povezano z bojem proti nezakonitosti, prav tako dopolnjuje varnostne instrumente, ker bodo pregledani ukrepi sledljivosti in nadzora.

To je prenos mednarodne odločitve in najbolj strog način zagotavljanja obveznosti. Gospod Romeva, vesela sem, da ste si vi in celoten Odbor za ribištvo prizadevali za zagotovitev, da bo mogoče ta dokument pod okriljem španskega predsedstva sprejeti na prvi obravnavi, da se zavaruje modroplavute tune.

  Chris Davies (ALDE). - Gospod predsednik, če bi lahko samo predpisi rešili modroplavute tune, potem bi morali ti zadostovati, a kot je poudaril poročevalec, so izvajalci pripravljeni iti zelo daleč in goljufati, in bojim se, da jih ti predpisi morda ne bodo ukrotili. Ali je gospa komisarka prejela zagotovila držav članic, da sprejemajo stroge ukrepe za preprečevanje črnih iztovarjanj in preprečevanje ponarejanja dokumentov?

Ali nam lahko gospa komisarka pove, kakšne kazni so države članice zakonsko določile in ali jih sodišča dejansko uporabljajo? Pretekle izkušnje kažejo, da gredo včasih te zadeve na nacionalna sodišča in jih ta odpravijo kot nepomembna.

Nazadnje pa je Japonska spodkopala naša prizadevanja v okviru CITES, ampak, ali nam lahko gospa komisarka pove, če je prejela od Japonske, največje uvoznice modroplavutih tunov, kakšna zagotovila, da nam bodo pomagali zavarovati to vrsto? Bojim se da ne, a bil bi vesel, če bi mi lahko dokazala nasprotno.

  Karin Kadenbach (S&D). – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, iskreno se zahvaljujem poročevalcu in tudi vam za dejstvo, da je bila ta razprava danes tako zanimiva.

V naši skupini imamo redko teme, ki bi nas tako močno razdelile na dva pola. Mi – in jaz osebno – smo trdo delali, da bi se modroplavuti tuni uvrstili na seznam in da bi ustvarili prepoved trgovanja z njimi. V Dohi nam ni uspelo. Lepo bi bilo, če v roku štirih let ne bi bilo več treba govoriti o dejstvu, da so se med leti 1957 in 2007 staleži tunov zmanjšali za 75 % – včasih naj bi bilo to 80 % –, ampak, da bodo ti ukrepi, ki se sprejemajo danes, na eni strani pomagali prizadetim ribiškim podjetjem, ljudem v teh regijah, in da bodo po drugi strani tudi pomagali pri tem, da modroplavuti tun ne bo postal ena od vrst, ki jih moramo imeti za izumrle.

Razumem vse, ki se poklicno ukvarjajo z ribolovom – to mora biti naša skrb, a hkrati ne smemo zanemariti ohranitve vrst.

  Maria Damanaki, članica Komisije. − Gospod predsednik, še enkrat bi se rada zahvalila poročevalcu in vsem ostalim za zelo dobre govore. Rada bi ponovila, da nam bo to poročilo pomagalo, da bomo imeli zelo dobro dokumentacijo o ulovu in upam, da jo bomo uporabili. Upam, da bo to zelo koristen instrument pri naših prizadevanjih.

EU mora poslati sporočilo, da je nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov nesprejemljiv in da to velja za naša plovila – plovila EU –, pa tudi za plovila pod drugimi zastavami. Rada bi povedala, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da vse prepričamo v potrebo po sodelovanju, da bi se izognili temu nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. To lahko storimo. Imamo orožje in uporabili ga bomo.

Glede splošne razprave o vprašanju modroplavutih tunov bi rada povedala, da se moramo spopasti s problemom, kakršen je sedaj. Odločitev znanstvenikov že imamo in spoštovati jo moramo, prav tako pa imamo tudi prizadevanja komisije ICCAT. Tam delamo, lahko uporabimo prizadevanja komisije ICCAT, storimo lahko največ, kar zmoremo. V imenu Komisije lahko rečem, da ste lahko prepričani, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da zaščitimo to vrsto.

Razumem, da ste tu v zelo težkem položaju, in tudi mi imamo zelo težak položaj, ker je cena te ribe izredno visoka. Govorimo o velikih količinah denarja na mednarodnem trgu, zato to ni enostaven boj. Rečem lahko le, da lahko uporabimo vse svoje orožje. Rada bi vas spomnila, da podcenjevanje našega orožja ni prava pot naprej. Imamo orožje in uporabili ga bomo. Sama sem ga že uporabila in upoštevati morate le, kar je v svojem govoru povedal moj prijatelj, gospod Cadec.

Kar zadeva prihodnost, po znanstvenem nasvetu v novembru bomo videli, kaj se bo zgodilo. Po svojih najboljših močeh sodelujemo z državami članicami in Svetom, da bi dosegli zadovoljivo odločitev.

  Raül Romeva i Rueda, poročevalec. – (ES) Gospod predsednik, rad bi podal le nekaj končnih pripomb.

Najprej bi rad zelo iskreno povedal, da je bilo to tako rečeno „enostavno“ poročilo. Začeli smo z osnove soglasja vseh skupin – ki mislim, da bi ga bilo treba priznati –, in sicer, da se vsi strinjamo, da imamo problem nadzora in da je potrebnega več nadzora. Predvsem se strinjamo, da moramo biti ne le mnogo preglednejši, ampak tudi mnogo strožji do tistih, ki se ne ravnajo po teh pravilih. Tako je zaradi tega, ker je neupoštevanje škodljivo najprej za tuno in nato za tiste, ki počnejo pravo stvar in želijo početi pravo stvar.

Mislim, da je treba to priznati in vesel sem, da je tako. Zato je bilo dokaj enostavno – rekel bi celo zelo enostavno – doseči soglasje glede parlamentarnega poročila. Morda je bilo nekoliko bolj zapleteno doseči dogovor z drugimi institucijami, a vseeno je bilo mogoče. Vesel sem zaradi tega: da je bil ta dokument prenesen in da predstavlja mejnik v Evropi in – rekel bi – v svetu v smislu označevanja, sledljivosti in predvsem preglednosti s stališča dejavnosti ulova in nadzora ali prodaje modroplavutih tunov.

Drugo bo – in to bomo videli v prihodnjih mesecih in letih, če bomo imeli možnost – kako bomo gledali na druge ukrepe, ki so tudi nujni. Očitno je, da imamo tu nekatera zelo različna stališča. V vsakem primeru mislim, da nam bo dalo naslednje srečanje Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku bolj podrobno sliko resnosti razmer. Strinjamo se, da so razmere resne; ne strinjamo pa se glede tega, kako resne so. Tu kaže, da obstaja nekaj šibkih razlik v mnenjih. Kako naj uporabljamo previdnostno načelo in koliko tveganj smo pripravljeni sprejeti? Zlasti glede na to, da nam ne more nihče točno povedati, kakšno je stanje staležev. Zato vsi jasno delamo z verjetnostmi.

Vendar pa obstaja še nekaj, kar je treba tu omeniti. Mislim, da je pomembno, kar je gospod Milana povedal glede Agencije za nadzor ribištva. Pred kratkim smo imeli priložnost obiskati to agencijo in tam nismo bili le priča temu, kako pomembno in nujno je delo, ki ga opravljajo, ampak tudi, kako nujni so politična podpora in sredstva, da lahko opravljajo svoje delo. Mislim, da je nujno, da vlade držav članic razumejo temeljno vlogo, ki jo ima ta agencija. Podpreti moramo njeno delo, ker ne koristi le tunam in sektorju, ki deluje pravilno, ampak tudi okolju in zagotavlja veliko večjo trajnost, kot jo imamo sedaj.

Zato se zahvaljujem vsem skupinam in obema institucijama: komisarki Damanaki in predsedstvu Sveta. Sedaj moramo le začeti izvajati to poročilo, zlasti – poudarjam – glede na to, da bomo s tem poročilom žal rešili le del problema, a ne temeljnega problema, in zato bomo morali sprejeti mnogo več odločitev in mnogo več zavez, kot smo se dogovorili danes.

  Predsednik. − Razprava se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo čez nekaj minut, ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Kakor vsi vemo, se prekomerni ulov modroplavutih tunov še naprej pojavlja kljub ponavljanju opozoril mednarodnih organov glede nevarnega položaja njihovih staležev. Pred dvema letoma so znanstveniki na Mednarodni komisiji za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) priporočili letno ribolovno kvoto v višini 15 000 ton. Namesto tega je komisija ICCAT priporočila, da je dovoljeno uloviti 22 000 ton tunov. Kljub temu ribiška industrija še naprej ulovi 60 000 ton modroplavutih tunov na leto. Rezultat tega nemarnega pristopa je, da se vrsta, ki je označena za kritično ogroženo, prodaja na debelo po veleblagovnicah povsod po svetu. Kaj lahko EU stori, da bi ustavila neizogiben zdrs proti skorajšnjemu izumrtju tunov Thunnus thynnus ? Ta parlament bi lahko najprej priznal plitkost priporočil, ki prihajajo iz ICCAT – organizacije, ki ne upošteva nasvetov svojih lastnih znanstvenikov in katere lastna notranja revizija je označila njene ribiške politike za „karikaturo upravljanja ribištva“ in „mednarodno sramoto“. Namesto tega bi moral ta parlament priznati stališče Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) in nadgraditi začetno podporo, ki jo je EU izrazila za uradno politiko Skupnosti.

(Seja je bila prekinjena ob 11.35 in se je nadaljevala ob 12.00)

PREDSEDSTVO: Stavros LAMBRINIDIS
podpredsednik