Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 5. julij 2010 - Strasbourg

16. Inteligentni prometni sistemi v cestnem prometu in vmesniki do drugih vrst prevoza (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je Priporočilo za drugo obravnavo v imenu Odbora za promet in turizem o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza (06103/4/2010 – C7-0119/2010 – 2008/0263(COD)) (poročevalka: Anne E. Jensen) (A7-0211/2010).

  Anne E. Jensen, poročevalka. – (DA) Gospod predsednik, kaj točno so inteligentni prometni sistemi? Zajemajo vse informacijske sisteme, ki bi lahko cestni promet naredili varnejši, učinkovitejši in okolju prijaznejši. Vključujejo GPS, ki jih poznamo, saj jih uporabljamo pri vožnji po naših mestih, in lahko vključujejo sisteme pristojbin za uporabo cest ali cestninske sisteme. Nekatere inteligentne prometne sisteme že poznamo, še več pa se jih pripravlja. Obstajajo sistemi, ki nam bodo lahko zagotovili precej boljše informacije o razmerah na cestah. So pred nami spolzke ceste? Je prišlo do nesreče, zaradi katere nastajajo kolone? Imamo tudi sistem eCall, ki samodejno pokliče center za klice v sili, ko pride do nesreče, tako da lahko pomoč pride hitreje.

Povedala bi, da se mi je delo v zvezi s tem poročilom od samega začetka zdelo neprijetno zaradi več stvari. Najprej je bilo zelo težko opredeliti, kaj dejansko so inteligentni prometni sistemi, ker vključujejo tako veliko različnih stvari. Ko sem odkrila možnosti, ki jih imajo, me je presenetilo dejstvo, da še nimamo teh inteligentnih prometnih sistemov. Ko sediš v koloni in ne več, kdaj ali če boš prispel na cilj in na primer ujel svoj let, bi bilo dejansko dobro, če bi te sisteme že imeli vzpostavljene. Dobili bi lahko precej boljše informacije.

Zato je treba vprašati: zakaj potemtakem nimamo teh inteligentnih prometnih sistemov? Odgovor Komisije in strokovnjakov je bil, da zaradi pomanjkanja standardov in specifikacij, ki lahko spodbujajo uporabo naših skupnih prometnih sistemov, spodbujajo njihovo izdelavo in zagotovijo tudi, da postane vožnja čez meje lažja, tako da lahko na primer tovornjak pelje od Göteborga do Palerma in komunicira z vsemi različnimi informacijskimi sistemi, vključno z različnimi sistemi za pristojbine za uporabo cest, ne da bi moral imeti na vetrobranskem steklu nameščene različne naprave za komunikacijo z različnimi sistemi.

V skladu z dogovorom, ki je bil zdaj dosežen s Svetom, moramo opredeliti specifikacije za inteligentne prometne sisteme znotraj štirih področij in v povezavi s šestimi ukrepi, za katere so bili določeni skrajni roki. Gre za zagotavljanje z varnostjo povezanih informacij, zagotavljanje splošnih prometnih informacij, zagotavljanje vzpostavitve sistema eCall in gre za zagotavljanje nečesa, za kar osebno mislim, da je zelo pomembno, in sicer, da lahko vozniki tovornjakov prejmejo informacije o tem, kje lahko najdejo varna počivališča, in imajo možnost vnaprejšnje rezervacije počivališča, da bi bilo upoštevanje predpisov o času vožnje in času počitka zanje manj stresno.

Največja ovira v našem delu je bilo vprašanje praktičnega izvajanja vsega tega. Svet se je strinjal s Parlamentom, da moramo vsekakor opredeliti področja, kjer je treba opraviti delo v zvezi s skupnimi specifikacijami in standardi. Področje, kjer se Svet ni strinjal z našimi predlogi, je bilo določanje, kdaj morajo biti dogovorjene specifikacije vzpostavljene v praksi. Zato smo izvajanje razdelili na dva časovna razporeda: najprej se bomo dogovorili o specifikacijah in nato bomo opredelili, kako jih prenesti v prakso.

Zahvalila bi se poročevalcem v senci za njihovo sodelovanje pri dosegi tega izida, zlasti gospodu Kochu, gospe Ţicău in gospe Brepoels. Menim, da smo enkratno sodelovali. Prav tako bi se iskreno zahvalila švedskem predsedstvu, ki si je zelo prizadevalo zagotoviti, da so mnogi izmed predlogov Parlamenta vključeni v končno besedilo. Nazadnje bi se zahvalila Komisiji, ki je bila resnično posrednica v tej zadevi in je ogromno prispevala k dosegi skupnega dogovora.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, zahvalil bi se Evropskemu parlamentu in predvsem gospe Jensen, poročevalki o inteligentnih prometnih sistemih, za njuno odlično delo in nenehno zavezanost podpori Komisiji v zakonodajnem postopku, ki vodi k direktivi o inteligentnih prometnih sistemih.

Ob koncu druge obravnave tega zakonodajnega predloga v Evropskem parlamentu bi ponovno kar najmočneje potrdil njegov politični pomen. Aplikacije inteligentnih prometnih sistemov, kot so upravljanje prometa in tovora, podpora za preprečevanje zapustitve voznega pasu in elektronsko cestninjenje (e-cestninjenje), prinašajo jasne koristi prometnim uporabnikom v smislu skrajšanja časa potovanja in povečanja varnosti.

V zadnjih 20 letih je Evropska komisija uporabila različne instrumente za podporo koriščenja svojih rešitev ITS. Vendar pa je bilo uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestni promet precej počasnejše kot v drugih vrstah prevoza, prav tako pa so se storitve ITS uporabljale razdrobljeno. Prostovoljni sporazumi in standardizacije niso prinesli pomembnega napredka v smislu uveljavljanja in uporabe takšnih sistemov.

Zato je Komisija predložila akcijski načrt in predlog okvirne direktive o uveljavljanju inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza.

V zvezi s to direktivo Komisija meni, da je kompromis, dosežen na pogajanjih s Svetom, uravnotežen in da so splošni cilji predloga Komisije ustrezno upoštevani. V okviru tega sem posebno zadovoljen zaradi priporočila gospe Jensen, sprejetega z glasovanjem Odbora TRAN 22. junija, in se veselim pozitivnega glasovanja in sprejetja direktive ITS s strani Evropskega parlamenta na jutrišnjem zasedanju.

Komisija je zavezana pomembnemu delu, ki je pred njo, v zvezi z izvajanjem direktive ITS. To bomo storili v tesnem sodelovanju z javnimi in zasebnimi zainteresiranimi stranmi.

  Dieter-Lebrecht Koch, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, gospod Kallas, gospe in gospodje, direktiva o uveljavljanju inteligentnih prometnih sistemih v cestnem prometu, o kateri bomo končno glasovali jutri, je tako zelo pomembna za druge vrste prevoza zaradi svojega vpliva na vmesnike do drugih vrst prevoza, da imam to za novo obdobje prevoza.

Direktiva je namenjena usklajenemu, osredotočenemu in ciljnemu izvajanju celovitega akcijskega načrta in bo zagotovila, da bodo inteligentni prometni sistemi postali sestavni del novih vrst vozil in infrastruktur. Odločilno vprašanje za potrošnike je najprej, da bo treba inteligentne prometne sisteme uvesti, toda nihče ne ve točno kdaj. Osebno bi mi bil ljubši natančen časovni razpored.

Drugič, igrali bodo pomembno vlogo pri čistejšem, varnejšem in učinkovitejšem prevozu ter bodo zagotavljali povsem nove priložnosti za somodalnost, z drugimi besedami, za vključitev različnih vrst prevoza. Tretjič, zagotavljali bodo visoko raven varstva podatkov, in, četrtič, uporabijo se lahko za optimizacijo infrastrukturnih zmogljivosti. Moja peta točka je, da bodo zagotavljali širok izbor dodatnih storitev za posameznike in poslovneže.

Inteligentni prometni sistemi se usklajeno vključujejo v naslednje poročilo o prihodnosti prometa in tudi v strategijo Evropa 2020, ker bodo spodbudili obsežne raziskovalne in razvojne projekte. Poziv k združljivosti novih sistemov z obstoječimi sistemi je skladen z zahtevami Parlamenta. V imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) Komisijo pozivam, naj čim prej vzpostavi standarde in specifikacije za sistem v sili eCall ter vse potovalne, prometne informacije in sisteme rezervacij parkirnih mest, tako da se lahko postopek uveljavljanja teh sistemov po vsej Evropi začne zelo kmalu.

  Silvia-Adriana Ţicău , v imenu skupine S&D. – (RO) Sprejetje direktive o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in vmesnike do drugih vrst prevoza je pomemben korak k povečanju varnosti v prometnem sektorju.

Zahvalila bi se vsem skupinam poročevalcev za to, da so področje uporabe direktive razširili preko sektorja cestnega prometa in vključili vmesnike do drugih vrst prevoza. To bo omogočilo uporabo inteligentnih prometnih sistemov s strani potnikov, v vozilih in infrastrukturah ter interakcije med njimi na področju cestnega prometa, vključno z mestnim prevozom in vmesniki do drugih vrst prevoza.

Evropski parlament je že v prvi obravnavi zahteval minimalno število aplikacij in storitev, ki jih podpirajo inteligentni prometni sistemi, in tudi stroge določbe o varstvu osebnih podatkov. Direktiva določa štiri prednostna področja, na katerih bo Komisija opredelila skupne specifikacije in standarde za izvajanje in uporabo inteligentnih prometnih sistemov.

Komisija se je zavezala hitro sprejeti specifikacije znotraj naslednjega jasno opredeljenega časovnega razporeda: opravljanje storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij po vsej EU do leta 2014; opravljanje storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času po vsej EU do leta 2013; podatki in postopki za, po možnosti, brezplačno zagotavljanje osnovnih splošnih prometnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu do leta 2012; usklajeno zagotavljanje medobratovalne vseevropske storitve eCall do leta 2012; zagotavljanje storitev obveščanja glede varnih in varovanih parkirišč za tovornjake in komercialna vozila in zagotavljanje storitev rezervacije glede varnih in varovanih parkirišč za tovornjake in komercialna vozila do leta 2012 oziroma 2013.

Sprejetje te direktive je bilo odloženo zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe in komitoloških določb. Omenjene specifikacije bo Komisija sprejela z delegiranimi akti.

Menim, da smo šele na začetku poti v smislu uveljavljanja inteligentnih prometnih sistemov. Upamo, da bodo Komisija in države članice dodelile finance, potrebne za uveljavitev teh sistemov.

  Gesine Meissner, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospod predsednik, menim, da ima gospod Koch prav, ko pravi, da nas bodo inteligentni prometni sistemi popeljali v novo ero. Lansko leto sem naletela na tovornjake, ki lahko komunicirajo med seboj. Sliši se noro, toda to je resnično sistem za upravljanje inteligentnih prometnih sistemov prihodnosti. Posebne naprave tovornjakom omogočajo iz varnostnih razlogov ugotoviti, če je na cesti pred njimi ovira ali jo prečka pešec. To informacijo lahko potem posredujejo tovornjaku za njimi, da lahko pravočasno zavira in prepreči nesrečo.

Seveda to še ni na dnevnem redu. V tem primeru je glavna korist poročila gospe Jensen, da nam zagotavlja pregled trenutne situacije in vpogled v to, kaj bomo potrebovali v prihodnosti, da bi izboljšali varnost, preprečili zastoje, zmanjšali število nesreč in učinkoviteje ukrepali v zvezi z okoljem.

Moja zadnja pripomba zadeva nekaj, kar sem doživela blizu Hannovra v Nemčiji. Na avtocesti je inteligentni prometni sistem, ki ga sestavljajo različne omejitve hitrosti. Voznikom sporoči, s kakšno hitrostjo naj potujejo, da bi se izognili prometnim zastojem. To je dobro za voznike in okolje ter tudi zmanjšuje število nesreč. Potrebujemo tovrstne sisteme in še veliko več.

  Frieda Brepoels, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospod predsednik, vsekakor sem zadovoljna, da smo končno sprejeli evropski okvir za ITS. Kot je povedala predhodna govornica, je bil to trd oreh, zaradi neutrudnih prizadevanj naše poročevalke gospe Jensen pa smo lahko Parlamentu po trdih pogajanjih končno predstavili uravnoteženo stališče. Najlepša hvala za to.

Če pomislimo, da postaja problem zastojev in onesnaževanja vse resnejši, ne moremo preceniti pomena te pobude. Zelo jasno je, da obstaja potreba po inovativnih rešitvah, toda zakaj je zdaj evropski pristop tako pomemben? Po mojem mnenju je pomemben, ker verjetno ne bomo mogli v celoti izkoristiti možnosti ITS, če ne bomo od omejenega ali celo nesistematičnega uveljavljanja, ki je danes realnost v številnih državah članicah, napredovali k usklajenemu vseevropskemu uveljavljanju.

Gospe in gospodje, to je seveda šele prvi korak, toda kljub temu zelo pomemben. V naslednjih letih moramo pozorno spremljati, kako Komisija in države članice izvajajo prednostne ukrepe. Dejansko smo zapravili že približno pol leta za časovni okvir, ki ga je predstavila Komisija kot odziv na razpravo o izvajanju delegiranih aktov. Na splošno menim, da moramo poskrbeti, da bodo predvidene storitve prijazne za uporabnike v vseh skupinah. V zvezi s tem smo zelo zadovoljni, da so bile uvedene posebne določbe za ranljive uporabnike cest, saj bo pozornost, posvečena temu, vodila k izboljšanju kakovosti za vse uporabnike. Zahvaljujem se vam za pozornost.

  Anna Rosbach, v imenu skupine EFD. – (DA) Gospod predsednik, na vetrobranskem steklu svojega avtomobila imam majhno elektronsko napravo, ki zazna, kdaj se peljem skozi cestninsko postajo v svoji domovini. Zelo sem bila vesela, ko sem nedavno ugotovila, da deluje tudi, ko se peljem skozi podobno postajo v sosednji državi. Kako lepo bi bilo, če bi bilo tako enostavno po vsej Evropi, točno to pa si želi tudi danska poslanka gospa Jensen za vse, ki se veliko vozijo po evropskih cestah. Zato bi se iskreno zahvalila poročevalki za odlično delo v zvezi s to direktivo.

Bila je dolgo pričakovana in zajema vrsto tehničnih in posebnih pobud. Držim se načela, da zakonodajo EU predlagam samo, če je smiselna, zame pa to pomeni, da se mora nanašati na čezmejne probleme, ki se jih najbolje rešuje skupaj. Reči moram, da ta tema zelo dobro izpolnjuje to zahtevo. Sočasno ta direktiva ponuja pomoč voznikom tovornjakov, ki povezujejo Evropo. Brez njih ne bi bilo trgovine znotraj EU.

Zdaj morajo države članice vse te dobre namere samo še prenesti v prakso. Kolikor lahko razberem, je to srž problema, kajti čeprav je Svet sozakonodajalec za direktivo, se ceste gradi v majhnih nacionalnih občinah, ki za te namene nimajo veliko denarja. Prav tako je potrebno veliko denarja in politične volje za posodobitev sistema železniškega prevoza.

  Georgios Koumoutsakos (PPE). – (EL) Gospod predsednik, širitev inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in v njihovem delovanju v zvezi z drugimi vrstami prevoza je posebno pomembno vprašanje. Je resnični izziv za evropsko prometno politiko in predhodni govorniki so upravičeno govorili o novem obdobju v prometu.

Najširša mogoča uporaba inteligentnih prometnih sistemov bo pripomogla, prvič, k uresničitvi učinkovitejšega, stabilnejšega in varnejšega prevoza in, drugič, k dosegi cilja čistejšega in okolju prijaznejšega prevoza.

Zato menim, da je odobritev okvirne direktive o inteligentnih prometnih sistemih zelo pozitiven razvoj za vse evropske državljane, saj je bil doslej prostovoljni pristop daleč od zadovoljivega. Potrebujemo – in s tem se strinjamo vsi – minimalno raven standardizacije, če želimo, da se bo te sisteme uporabljalo na naših potovanjih v zelo bližnji prihodnosti.

Tako kot poročevalka gospa Jensen, ki ji čestitam, tudi sam menim, da moramo nadaljevati in jutri odobriti direktivo, da bi poleg tega potrdili, da so do nedavno potekala dolga, trda pogajanja in moramo zdaj nadaljevati.

Zadnja stvar, ki jo potrebujemo, je nepotrebna zamuda v celotnem postopku. Še enkrat čestitke poročevalki.

  Inés Ayala Sender (S&D). – (ES) Gospod predsednik, čestitala bi gospe Jensen in se ji zahvalila za njeno predanost in odločnost glede teh inteligentnih prometnih sistemov, zlasti v zvezi s cestami, da bi dosegli uskladitev in predvsem združljivost z že obstoječimi sistemi.

V preteklih dneh sem prebrala, da je podjetje, kot je SNCB v Bruslju, ponudilo, da voznikom zagotovi prometne informacije v realnem času, da bi jim pomagalo dovolj vnaprej sprejeti intermodalne odločitve. Kot razumem, je to ena izmed storitev prihodnosti, ki jih omenja gospa Jensen, katerih usklajevanje bo omogočilo njihovo razširitev po vsej Evropi.

Menim, da je ta dialog med vrstami prevoza ključen, prav tako pa čezmejni dialog med cestnimi sistemi, ki lahko spodbujajo tudi druge vidike cestne varnosti.

Predvsem se ji zahvaljujem za aplikacije za cestno varnost in zlasti razširitev sistema eCall po vsej Evropi. Tudi sama si želim njegovo razširitev preko vseevropskih omrežne infrastrukture in zlasti na kmetijska vozila in upam, da bo to v prihodnosti mogoče, saj se pogosto zgodi, predvsem v regijah kot je tista, iz katere prihajam, da pride do nesreče in oseba umre, ker tja ni bilo mogoče priti pravočasno ali ker klic v sili osebe ni bil prejet. Zaradi tega upam, da se ga lahko razširi.

Varna parkirišča za tovornjake in komercialna vozila so zelo koristna in jih popolnoma podpiram. Menim, da jih je treba v prihodnosti razširiti na vseevropska cestna omrežja.

Menim, da je edino, kar zdaj potrebujemo, da Galileo postane platforma za tovrstne storitve; to bi resnično bila pika na i. Upam, da bo uspelo gospodu Kallasu in gospodu Tajaniju to doseči, tako da bodo ti inteligentni prometni sistemi postali prihodnost Galilea.

  Oreste Rossi (EFD). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, boljše upravljanje prevoza blaga in večja varnost v cestnem prometu sta temeljna vidika pri oblikovanju inteligentnega prometnega sistema. Cilj je oblikovati usklajen in celovit sistem, ki zagotavlja kontinuiteto storitev, upravljanja prometa in prevoz blaga po tovornih koridorjih.

Ključno vprašanje ostaja finančni vpliv tega inovativnega sistema, ki je sestavljen predvsem iz vmesnikov za prometno komunikacijo in ki bi ga bilo mogoče rešiti s standardizacijo enotnega informacijskega sistema. Učinkovitost, uspešnost, kontinuiteta in medobratovalnost so načela, na katerih bi morali temeljiti prihodnji ukrepi držav članic. Pravilna ocena ozemeljskih značilnosti, prometnih pogojev in postopkov medsebojne povezave med različnimi sistemi prevoza bodo zato nujni ta ustrezno učinkovito izvajanje sistema.

Potem bo potrebna resna preučitev tega, kako se bo sistem odzval v kritičnih trenutkih. Upam, da bo odbor, ki ga bo vzpostavila uredba, lahko sodeloval z lokalnimi organi, tako da bo sistem oblikovan za zagotavljanje hitrega in učinkovitega odziva v primeru problemov, povezanih s prevozom.

  Ádám Kósa (PPE). – (HU) Tudi jaz bi pozdravil uvedbo inteligentnih prometnih sistemov, saj bodo precej olajšali življenje ljudi. Pozornost bi pritegnil k trem vprašanjem. Eno izmed njih se je pojavilo v zvezi s pravicami potnikov; namreč da je Evropski parlament močno zavezan pomoči invalidom. Vendar pa bi poudaril, da bo treba invalidom pomagati tudi v tem sistemu, zato predlagam, da se probleme, s katerimi se soočajo invalidi, upošteva tudi pri uvajanju sistema, upoštevati pa jih morajo tudi razvijalci sistema. Prav tako bi poudaril pomen dostopnost informacijskih komunikacij. Nazadnje bi, ker nekatere države članice še niso izvedle študij ocene vplivov, Komisijo pozval, naj za to nameni ločena sredstva pred uvedbo sistema, da bi srednjeevropskim in vzhodnoevropskim državam omogočila dostop do njega.

  Marian-Jean Marinescu (PPE). – (RO) Uvedba standardnega okvira za usklajeno uvajanje inteligentnih prometnih sistemov je pomemben korak k modernizaciji prometnega sektorja. Pomeni, da morajo države članice zagotoviti uveljavljanje in usklajevanje ITS na medobratovalen način.

Kot poročevalec za dokument o evropskih železniških tovornih koridorjih menim, da so medobratovalni sistemi ITS resnično nujni za železniški sektor, zlasti v smislu upravljanja prometa. Zaradi tega je potrebno vzajemno priznanje nacionalnih odobritev tipa in specifikacij za strojno in programsko opremo IT ter tudi skladnost s časovnim razporedom za pripravo ERTMS.

Dejstvo, da imajo države članice priložnost izpolniti nove zahteve s posodobitvijo svojih že obstoječih sistemov, je pozitiven korak, s katerim se prepreči pomanjkanje geografske kontinuiranosti.

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, menim, da bi lahko rekli, da bi morali biti precej neumni, da bi nasprotovali inteligentnim predlogom. Seveda inteligentnim prometnim sistemom ni mogoče nasprotovati: treba jih je pozdraviti. Čestitam gospe Jensen in tudi gospodu Kallasu, da sta poudarila koristi. Vsekakor zadeve, ki pripomorejo k okolju prijaznemu prometu, varnosti v cestnem prometu, ustreznemu parkiranju, sistemom za spremljanje vremena itd., zelo koristijo uporabnikom cest.

V zvezi z varnostjo v cestnem prometu bi si želel poudarjanje učinka počasnih voznikov na nesreče v cestnem prometu. Zdi se, da se poudarja samo hitrost, ki zagotovo pomembno prispeva k nesrečam.

Vendar pa je treba to pozdraviti in zahvalil bi se inteligentni gospe Jensen, ki je uporabo cest naredila koristno za vse uporabnike, bodisi neumne ali inteligentne.

  Antonio Cancian (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da je opredelitev teh evropskih specifikacij za usklajen razvoj izbranih aplikacij ITS za prevozna in letalska omrežja zelo koristna. Vendar pa sem hotel poudariti dve dejstvi v zvezi z varnostjo. Prvo je, da moramo trdno vztrajati pri varnih parkiriščih za voznike tovornjakov. Drugič, ko govorimo o varnosti, menim, da moramo biti previdni: od voznikov se zahteva, da delajo vse drugo, razen vozijo, prejmejo ogromno informacij in se jih nadleguje z vsem mogočim.

To je zdaj zelo pomembno vprašanje, ta premislek pa naslavljam na gospo Jensen, ker menim, da si po eni strani to želimo, po drugi strani pa moramo biti zelo previdni in ukrepati tako, da bodo vozniki lahko mislili tudi na vožnjo.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, varnost v cestnem prometu in varnostne aplikacije predstavljajo glavni sestavni del štirih pomembnih področij, o katerih bi podal nekaj pripomb. Prvič, zavrniti je treba predlog Komisije o odobritvi uvedbe velikih tovornjakov, imenovanih megatovornjaki. Megatovornjaki bi povečali tveganje na cestah EU. Evropsko cestno omrežje ni narejeno za vozila takšne velikosti. Zmanjšali bi vidljivost voznikov avtomobilov, posledica pa bi bile tudi daljše prehitevalne razdalje in grozne nesreče.

Moja druga pripomba je, da rezultati požarov v predorih, ki so pogosto katastrofalni, kaže, da je treba izboljšati sisteme avtomobilov za preprečevanje požarov. Pozivam k temu, da se vse avtomobile v Evropi opremi z obveznim sistemom za gašenje požara v prostoru za motor. Te sisteme se že uporablja v motošportu, serijsko proizvedene različice pa stanejo med 50 EUR in 100 EUR. So razmeroma stroškovno učinkoviti in bi znatno povečali varnost.

  Licia Ronzulli (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, milijoni evropskih državljanov se pripravljajo na odhod na zaslužene poletne počitnice. Vendar pa se morajo žal kot vsako leto pripraviti na odpoved letov, izgubljeno prtljago, prometne zastoje na avtocestah, morda celo pod žgočim soncem, in na izredne razmere, na katere smo zdaj žal že precej navajeni.

Prejšnji teden sem vložila vprašanje o tem in Evropsko komisijo pozvala, naj si konkretno prizadeva za rešitev problema. Informacijska kampanja o pravicah potnikov je vsekakor koristno orodje, vendar pa ne zadostuje, da se izogibamo ponavljanju takšnih nujnih primerov. Prepogosto se pravice potnikov tepta in pogosto minejo meseci, celo leta, preden prejmejo pravično odškodnino.

Zagotavljanje informacij, ozaveščanje ljudi o njihovih pravicah je vsekakor pomembno, vendar pa je še pomembneje z uvedbo konkretnih ukrepov doseči, da se jih spoštuje po vsej Evropi, zlasti glede na zdaj običajne situacije, ki jih je treba predvideti.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, ponovno bi se zahvalil Evropskemu parlamentu in zlasti gospe Jensen za odlično delo v zakonodajnem postopku, ki vodi k sprejetju direktive o inteligentnih prometnih sistemih. Veselim se pomembnega dela, ki nas čaka pri izvajanju direktive ITS. Zavezani smo izvajanju pristojnosti, ki sta jih Komisiji za sedem let podelila Parlament in Svet, da sprejme potrebne specifikacije. To bomo storili v tesnem sodelovanju z vsemi javnimi in zasebnimi zainteresiranimi stranmi.

  Anne E. Jensen, poročevalka. – (DA) Gospod predsednik, zahvaljujem se vsem kolegom poslancem za pripombe, ki smo jih prejeli. Menim, da razprava kaže veliko navdušenja v zvezi s tem vprašanjem in tudi velika pričakovanja, da bomo lahko dosegli dober izid. Zahvalil bi se tudi komisarju za njegovo obljubo, da se bo lotil uresničevanja zadev in tesno sodeloval z vsemi akterji na tem področju. Vem tudi, da se je Komisija zavezala tesnemu sodelovanju z državami članicami glede te zadeve. V državah članicah je vladalo precejšnje razburjenje zaradi tveganja, da bodo tiste države članice, ki so že vložile v inteligentne prometne sisteme, ugotovile, da so bile njihove naložbe zaman, če bi bile nenadoma izbrane drugačne specifikacije in standardi.

Menim, da je pomembno, da smo s to zakonodajo zdaj ustvarili platformo za vse države članice, vse strokovnjake in Komisijo, kjer se bodo lahko sestali in razpravljali o teh vprašanjih, in upamo lahko, da bodo ukrepi in praktični projekti, ki jih je treba izvajati, dosegli splošno razumevanje poti, ki jo morajo ubrati te zadeve. Vsekakor menim, da smo opravili veliko dela, da bi zagotovili, da se te zadeve mora razvijati in se jih lahko razvija od temeljev in da nismo zgolj določili direktive od zgoraj, ampak da je dejansko potekal dialog o teh stvareh.

Nazadnje bi omenil, da smo v Parlamentu razpravljali tudi o tem, ali nas bodo inteligentni prometni sistemi naredili inteligentnejše ali manj inteligentne. Seveda moramo, kot je nekdo omenil, inteligentne prometne sisteme uporabljati na inteligenten način. Podpiram to stališče. Enostavno je videti, da ljudje, ki uporabljajo svoj GPS, ne vedo, kje so se znašli, saj so samo sledili glasu, ki je govoril: „Zavijte desno, zavijte levo“. Na koncu ne vedo, kje so. Inteligentni prometni sistem je treba inteligentno uporabljati.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri (v torek, 6. julija 2010).

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. – (HU) Obstaja močna potreba po razvoju inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu, saj so prometni sistemi Evropske unije vse pogosteje preobremenjeni. Glede na različne napovedi se bo prevoz blaga po cesti do leta 2020 povečal za 55 %, cestni prevoz potnikov pa za 36 %. To bo povzročilo povečanje porabe energije in emisij ogljikovega dioksida zaradi cestnega prometa. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da cestni promet naredimo varnejši, čistejši in učinkovitejši s pomočjo inovativnih raziskav. Vendar pa bo to od nas zahtevalo brezprimerno raven sodelovanja, saj lahko neusklajene rešitve, ki se trenutno uporabljajo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, ogrozijo razvoj enotnega trga, to pa lahko vodi k nerabi inteligentnih prometnih sistemov (ITS). Zelo me veseli, da imata Svet in Parlament glede tega vprašanja enako mnenje. Menim tudi, da je treba sistem ITS začeti izvajati čim prej ter zlasti v mestnem prevozu in prevozu blaga. Toda da bi sploh zagotovili enostaven in hiter dostop do sistema, bomo potrebovali enoten sistem standardov, ki lahko zagotovijo učinkovito sodelovanje držav članic med seboj in s pristojnimi organi. Naraščajočih zahtev prevoza ni mogoče izpolniti z obstoječimi ukrepi. Zato potrebujemo nove in inovativne rešitve. Zmanjšanje naraščanja ravni emisij ogljikovega dioksida na način, naveden zgoraj, je dodatni izziv.