Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Razprave
Ponedeljek, 5. julij 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

20. Enominutni govori (člen 150 poslovnika EP)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka so enominutni govori o zadevah političnega pomena (člen 150 poslovnika EP).

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu (PPE). (RO) Najprej bi izrazil sočutje s tistimi, ki trpijo zaradi poplav v Romuniji.

Triindvajset ljudi je umrlo in več kot 18 000 jih je bilo evakuiranih. Poplave so prizadele 530 krajev v 37 okrožjih, okoli 9000 domov in 60 000 hektarjev obdelovalnih površin ter 41 državnih cest. Izgube se vsak dan povečujejo.

Ena izmed prednostnih nalog je trenutno gradnja 4,5-kilometrskega jezu v mestu Galaţi za zaščito tega pristaniškega mesta pred poplavljanjem Donave. Če jez ne bo zadržal vode, bo to povzročilo pravo katastrofo. Prizadetih bo več kot 8000 ljudi in največji gospodarski subjekti v mestu Galaţi.

Romunska vlada je napovedala, da bo do 15. julija predložila dokumentacijo za dostop do Solidarnostnega sklada Evropske unije. Evropsko komisijo pozivam, naj po natančni oceni izgub Romuniji čim prej da na razpolago sredstva iz tega sklada.

 
  
MPphoto
 

  Alf Svensson (PPE). (SV) Gospod predsednik, naši mediji so trenutno polni vseh krčenj in varčevanj, ki jih morajo sprejeti države, da bi se lahko rešile dolgov, naloženih ljudem. Razumljivo je, da se o tem veliko piše, vendar pa seveda obstajajo tisti, ki ne morejo privarčevati nikjer, ker sploh nimajo sredstev. Mnogi izmed teh ljudi, naših soljudi, živijo v Afriki. Televizijske kamere se bodo kmalu obrnile stran od Južne Afrike in njenega svetovnega nogometnega prvenstva. Upam, da se bomo potem lahko osredotočili na revne države južno od Sahare. Storiti moramo nekaj, ker je škandalozno, da ljudje umirajo zaradi lakote in žeje ter nimajo ničesar, da bi preživeli. Zato menim, da moramo biti pogumni in podreti zidove med zasebnimi podjetji in državo ter podjetnikom omogočiti, da zagotovijo pomoč na način, ki se razlikuje od načina, na katerega smo jo zagotavljali v preteklosti.

 
  
MPphoto
 

  Antonio Masip Hidalgo (S&D). (ES) Gospod predsednik, s tega foruma bi se poklonil spominu na Joséja Saramanga, ki sem ga srečal zaradi njegovega velikega zanimanja za dva pisatelja iz mojega mesta Ovieda: za Leopolda Alasa in Ángela Gonzáleza. Iz Ovieda, ki bo, če bo zmagala razumnost, Evropska prestolnica kulture 2016.

José Saramango je bil zavezan. Njegovo nasprotovanje vojni v Iraku je bilo nepozabno, prav tako pa njegova zavezanost velikim stvarem majhnih ljudi, kot so na primer Aminatou Haidar in vsi Saharci. Komunist, ki je bil dovolj pogumen, da je kritiziral nasilna dejanja režima na Kubi, je bil v prvi vrsti velik pisatelj. Neizbrisno je zaznamoval Portugalsko, Iberijo, Evropo in svet.

Vztrajaj, Fundacija José Saramango! Vztrajaj, Pilar del Río!

 
  
MPphoto
 

  Maria Eleni Koppa (S&D). (EL) Gospod predsednik, Turčija mora kot država kandidatka deliti vrednote in cilje Evropske unije, kot je to določeno v pogodbah. Zato je temeljnega pomena, da se zaveže dobrim sosedskim odnosom, kot sta večkrat zahtevala Evropski parlament in Svet, četudi zaveza presega besede. Dne 30. junija je Turčija ponovno storila provokativno dejanje na morskem območju severnega Egejskega morja, znotraj grške celinske police. Turško hidrografsko in oceanografsko plovilo Cesme je plulo 13 milj severno od otoka Samotraka in 10 milj od obale Trakije, ne da bi grško stran obvestilo o svoji smeri in dejavnostih.

Izboljšanje dvostranskih odnosov je v interesu Grčije in tudi Turčije. Turško vodstvo je nedavno govorilo o novem ozračju v odnosih Grčije in Turčije. Vendar pa se zaradi sistematičnih kršitev grških obalnih vod in zračnega prostora s strani Turčije porajajo nerešena vprašanja glede iskrenosti namer slednje.

Ponovno bi s tega govorniškega mesta pozval pristojne organe Evropske unije, naj pošljejo jasno in odločno sporočilo Ankari o tem neprimernem ravnanju.

 
  
MPphoto
 

  Karin Kadenbach (S&D). (DE) Gospod predsednik, odkritje imunizacije je eden izmed največjih dosežkov na področju medicine. Programi cepljenja otrok so evropska zgodba o uspehu. Bolezni, ki so v prejšnjem stoletju prizadele zdravje tisoče otrok in jih včasih celo stale življenja, so bile skoraj izkoreninjene. Danes praznujemo trideseto obletnico izkoreninjenja koz.

Ozaveščenost javnosti o boleznih, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, se zmanjšuje skupaj z motivacijo ljudi, da cepijo sebe ali svoje otroke. To zmanjšanje motivacije za sodelovanje v programih cepljenja vodi k upadanju imunizacijskih stopenj. Zaradi tega se širijo bolezni kot so ošpice in rdečke, ki so bile skoraj izkoreninjene. Cepljenje otroka proti infekcijski bolezni prinaša osebno korist temu otroku v obliki njegovega osebnega zdravja. Seveda obstaja osebna korist tudi za vse druge. Cepljenje ne ščiti samo posameznikov, ampak tudi družbo kot celoto.

Ena izmed glavnih nalog evropske zdravstvene politike bi moralo biti poudarjanje pomena programov cepljenja za otroke in pomena imunizacije na splošno ter povečanje stopnje udeležbe v programih cepljenja, zlasti v okviru naraščajočih zahtev za naš zdravstveni proračun.

 
  
MPphoto
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE). – Gospod predsednik, za začetek želim podpreti primer, ki ga je podala moja irska kolegica gospa McGuinness v zvezi z zavarovalnico Equitable Life: tudi jaz pozivam vlado Združenega kraljestva, naj prednostno obravnava to zadevo in izpolni svoje obveznosti. V zvezi s tem sem bil danes zasut s korespondenco iz moje države.

Zdaj bi omenil začasni odbor, ustanovljen za preučitev finančne perspektive za obdobje 2014–2021, ki se bo prvič sestal v četrtek.

(GA) Kot član odbora bi poudaril pomen trdnega proračuna za kmetijstvo od leta 2013 dalje. Ne smemo pozabiti, da skupni odhodki Unije za kmetijstvo znašajo samo 0,4 % bruto domačega proizvoda Evropske unije.

Nadaljevanje trdnega proračuna za kmetijstvo bo zagotovilo, da je Unija dobro pripravljena na prihodnje izzive, vključno z zanesljivo preskrbo s hrano, ohranjanjem naravnih virov, vključno z okoljem, ustvarjanjem novih delovnih mest in, kar je najpomembneje, gospodarsko uspešnostjo podeželja.

 
  
MPphoto
 

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE). (RO) Kot veste se Romuija že več kot en teden spopada s poplavami, ki so povzročile 23 smrtnih žrtev, uničenih pa je bilo na tisoče domov.

V trenutnih okoliščinah potrebuje Romunija finančno podporo iz Solidarnostnega sklada Evropske unije še toliko bolj, ker se je vlada v Bukarešti izkazala za nesposobno spopasti se s katastrofo, sprejeti vse potrebne ukrepe in ublažiti izgube.

Gospod predsednik, pozvala bi k solidarnosti do prizadetih v poplavah, do katerih je nedavno prišlo v Romuniji. S tem v mislih pozivam tudi Evropski parlament, naj podpre uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije in dodelitev sredstev, ki so sorazmerna z utrpelimi izgubami.

Gospod predsednik, moja država potrebuje podporo čim prej.

 
  
MPphoto
 

  Oldřich Vlasák (ECR). (CS) Avtocesta D8, ki povezuje Prago in Dresden, predstavlja del vseevropskega avtocestnega omrežja. To avtocesto se gradi od osemdesetih let 20. stoletja. Prvotno naj bi bila dokončana do leta 2000. Zdaj je jasno, da je zaradi zamud ni realno pričakovati niti leta 2012.

Problem predstavlja 16-kilometrski odsek, ki poteka skozi zaščiteno območje České Středohoří. Ta projekt bi morali financirati evropski skladi v višini približno 8 milijard CZK ter sofinancirati Evropska unija in Češka republika. Vendar pa je sredi marca letos Evropska komisija ponovno obvestila češko ministrstvo za promet, da je bila ocena projekta za dokončanje gradnje avtoceste D8 ustavljena za štirimesečno obdobje mirovanja. S tem se seveda ne moremo strinjati. Naredilo je slab vtis na javnost, ima slab vpliv na okolje in priča smo smrtnim žrtvam na alternativnih poteh. Zato bi Evropsko komisijo pozval, naj pospeši postopek pogajanj in izda dokončno stališče.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Toussas (GUE/NGL). (EL) Gospod predsednik, glede na statistike Eurostata brezposelnost vrtoglavo narašča v vseh državah Evropske unije, v katerih se sprejema ostre ukrepe proti navadnim ljudem. V državah članicah Evropske unije je skupaj 23 113 000 brezposelnih, kar je 1 801 000 več kot maja 2009. V Grčiji je brezposelnost narasla na 10,2 %, vendar v resnici znaša več kot 15 % in je prizadela 23 % mladih moških in več kot 27 % mladih žensk.

Vlada PASOK maha z memorandumom, ki ga je podpisala skupaj z Evropsko unijo in Evropskim denarnim skladom s podporo drugih strani kapitala in evropske enosmerne poti, in si prizadeva odpraviti socialno varnost v javnem in zasebnem sektorju, odpraviti kolektivne pogodbe, povečati zgornje meje množičnih odpuščanj, drastično zmanjšati odpravnine in plače mladih, ki so se nedavno zaposlili, za 20 %, povečati delo otrok s spodbujanjem vajeništva in na splošno povečati brezobzirno izkoriščanje mladih.

Ta barbarska kapitalistična politika je značilna za politike Evropske unije in buržoaznih vlad njenih držav članic. Politiko, usmerjeno proti navadnim ljudem, spremlja obrekovanje in kriminalizacija bojev razrednega delavskega gibanja v moji državi z enim samim namenom: preložiti breme kapitalistične krize na delovne ljudi, da bi zaščitili dobičke monopolnih poslovnih skupin.

Delovni ljudje se morajo zbrati in okrepiti svoj boj za odpravo politike, usmerjene proti navadnim ljudem, ter zagotoviti, da bodo izpolnjene njihove sodobne potrebe.

 
  
MPphoto
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL). (EL) Gospod predsednik, v času, ko vse vlade Evropske unije sledijo stopinjam nedavnih protidelavskih ukrepov v Grčiji, se povečujejo protidemokratični, protikomunistični ukrepi in provokativna dejanja v državah članicah in organih Evropske unije.

Obsodil bi predvsem kriminalizacijo komunističnih simbolov na Poljskem in kriminalizacijo zgodovinske resnice na Madžarskem, ki so očrnili protifašistične zmage ljudi. Obsodil bi tudi prepoved komunističnih simbolov s strani moldavske vlade, ki jo podpirajo Evropska unija in podobni ukrepi v Rusiji.

To priložnost bi izkoristil za to, da ponovno obsodim poskus očrnitve žrtev milijonov komunistov in protifašistov z enačenjem komunizma s fašizmom, kot vsi dobro veste.

Grožnje, da so stavke in boj navadnih ljudi neustavni, ne morejo ustaviti socialnega razvoja in prizadevanj delavcev, da odpravijo barbarske ukrepe, usmerjene proti navadnim ljudem. Obsežna kampanja za očrnitev socializma je oblikovana za to, da se ljudi prepriča o tem, da ni alternativne rešitve. Smo optimistični. Zagotovo lahko vidimo, da se delavci upirajo. Vemo, da je ta boj edina realna alternativna rešitev za krizo, ki jo preživljajo.

 
  
MPphoto
 

  Claudio Morganti (EFD). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot podpredsednik medskupine za invalide bi to priložnost izkoristil, da na kratko spregovorim o Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov in njeni ratifikaciji.

Ta konvencija predstavlja hkrati cilj in pomembno izhodišče za civilno rast v svetu, čeprav njene ratifikacije s strani Evropske unije – o kateri je novembra lani odločil Svet – še niso potrdili Združeni narodi, ker nekatere države članice odlašajo s sprejetjem pravil ravnanja med institucijami Unije.

Zato upam, da bo ta parlament dal spodbudo za odpravo teh ovir in da bodo demokratične institucije preostalih evropskih držav nadaljevale z ratifikacijo Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in zaradi njene popolne uveljavitve ratificirale tudi Izbirni protokol. Če hoče Evropska unija resnično biti dinamična voditeljica na mednarodnem prizorišču, morajo biti pravice, ki jih uživajo invalidi, glavna prednostna naloga na nacionalni in tudi evropski ravni.

 
  
MPphoto
 

  Nikolaos Salavrakos (EFD). (EL) Gospod predsednik, knjiga turškega ministra za zunanje zadeve Ahmeta Davutogluja z naslovom Strateška globina je bila nedavno izdana v grškem prevodu. V tej knjigi se zdi, da je celovita geopolitična doktrina Turčije doktrina lokalne, regionalne velesile z interesi vse od Jadrana do Kitajske, s posebnim poudarkom na Cipru, Balkanu in Egejskem morju.

Na strani 274 te knjige je posebno poglavje namenjeno Cipru, v katerem je poudarjen njegov geostrateški pomen ne glede na človeški element prebivalcev in njihovo narodnost in vero. Sočasno je zaznati jasno ekspanzionistično namigovanje glede grškega otoka Rodosa.

V tem strateškem priročniku je zapisano – in citiram –, da tako kot ZDA, ki ima, čeprav se njeno prebivalstvo ne razteza do Kube in drugih karibskih otokov, neposreden interes glede njih, zato je tudi Turčija s strateškega vidika zavezana imeti interes glede Cipra ne glede na človeški dejavnik.

Težnja k pridobitvi nekdanjega otomanskega ozemlja, o kateri govori knjiga, je pokazatelj nasilja. Ne sme biti nasilja, usmerjenega proti Evropski uniji. Turčiji je treba poslati sporočilo.

 
  
MPphoto
 

  Franz Obermayr (NI). (DE) Gospod predsednik, Španija je pohitela in odprla novo pogajalsko poglavje s Turčijo, očitno v poskusu odvračanja pozornosti od svoje domače krize. Vendar pa bi se morali, namesto da se z Ankaro pogajamo o zanesljivi preskrbi s hrano, spopasti z odprtimi temami, vključno z nerešenim sporom zaradi Cipra, vprašanjem Armenije, človekovih pravic, svobode vere in napadov na kristjane, kot je nedavni umor katoliškega škofa.

Turški zunanji minister je povedal, da bi večja naklonjenost s strani EU omogočila hitrejši napredek v postopku pogajanj. Osupljivo je, da lahko Ankara pozove k odprtju določenega poglavja, medtem ko po drugi strani zelo slabo izpolnjuje svoje obveznosti, z drugimi besedami, izpolnjuje pristopna merila. EU si dovoljuje biti pod pritiskom in ne razumem, zakaj si prizadeva za tako hiter proces širitve mimo volje ljudi.

 
  
MPphoto
 

  Claudiu Ciprian Tănăsescu (NI). (RO) V svojem govoru danes tu pred vami bi izrazil več kot začudenje ali obžalovanje, da v nekaterih delih Evrope, čeprav živimo v 21. stoletju, ko gre za svobodo govora v tisku, prevladujejo prakse, ki nas popeljejo nazaj v čas inkvizicije.

Težko razumem, kako kljub temu, da je svoboda govora v Evropski uniji ustavna pravica, še vedno obstajajo države članice, v katerih se njihovo ustavo in evropske predpise o pravici do svobode izražanja opredeljuje kot slabosti nacionalne varnosti.

Ne pozabimo, da je vloga tiska obveščati javnost o vsakem vidiku življenja skupnosti in da se ne more zastavljati vprašanje vplivanja na varnost zadevne države, če tisk ne razkriva dokumentov, označenih kot zaupnih.

Absurdno bi bilo, če bi se lahko vlade kadar koli zatekle k neosnovanim razlagam, da bi neposredno utišale tisk, ali uporabile izprijene zakone, da bi lahko uvedle samocenzuro, ki jo sproži strah. V bistvu menim, da si država, katere vlada postane edini vir informacij za tisk, še vedno zasluži, da se jo imenuje svobodno ali evropsko državo.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Koumoutsakos (PPE). (EL) Gospod predsednik, prejšnji teden je turško raziskovalno plovilo Cesme izvajalo podvodne raziskave, ne da bi prej o tem obvestilo Grčijo in dobilo njeno dovoljenje, na področju, ki s pravnega in tudi geofizičnega vidika nedvomno pripada Grčiji. To je povzročilo resen diplomatski odziv iz Aten.

Osnovni razlog za takšno vedenje, ki povzroča probleme v dobrih sosedskih odnosih z državo članico, je, da Turčija ni podpisala in ratificirala Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu. Parlament bi spomnil na zelo pomembno dejstvo: Konvencija o pomorskem mednarodnem pravu je mešan mednarodni sporazum, ki ga je podpisala Evropska unija, vse države članice in vse države kandidatke razen Turčije. Zaradi tega tvori sestavni del pravnega reda Skupnosti. Zato mora vsaka država kandidatka pred pristopom k Evropski uniji sprejeti UNCLOS.

To je zelo pomemben predpogoj. Neuspeh Turčije glede izpolnjevanja tega predpogoja bo imel negativne posledice za nadaljnja pristopna pogajanja in določena poglavja kot sta poglavje o ribištvu in energetsko poglavje, zaradi česar bi moral ta parlament Turčijo spodbuditi, da podpiše in ratificira to konvencijo.

 
  
MPphoto
 

  Róża Gräfin von Thun und Hohenstein (PPE). – Gospod predsednik, vrnila bi se k razpravi, ki smo jo imeli danes...

(PL) ... o državljanski pobudi. Ponovno bi rada to močno poudarila. Zdi se mi, da smo v današnji razpravi izpustili vprašanje socialne komunikacije – nekaj, kar smo močno poudarjali, ko smo se zavzemali za Lizbonsko pogodbo. Državljanom smo pogosto rekli, da bo to največja novost Lizbonske pogodbe – da bomo državljane resnično obravnavali kot posameznike. Vendar pa nisem priča zadostni zavezanosti Evropskega parlamenta informiranju ljudi o tem.

S številnimi državljani sem se pogovarjala o državljanski pobudi in na splošno ne vedo, da sploh obstaja nekaj takega. Zelo hitro in učinkovito moramo dokončati delo v zvezi s to pobudo in jo dati na razpolago državljanom. Ne izgubimo priložnosti, da institucije približamo državljanom. Točno takšna priložnost se je pokazala med to razpravo.

 
  
MPphoto
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE). (PT) Gospod predsednik, glede na podatke Eurostata se je brezposelnost v EU ponovno začela povečevati. Na Portugalskem je dosegla nov vrhunec, situacija pa je enaka v vseh državah, ki jih je kriza najbolj prizadela.

Vsesplošna in drastična zmanjšanja javnih naložb lahko skupaj s pomanjkanjem likvidnosti na trgih vodijo k katastrofalni situaciji v smislu brezposelnosti. Nujno je treba sprejeti pragmatične ukrepe. Na splošno so sredstva na razpolago kohezijskim državam, vendar pa je uporaba teh sredstev izredno majhna zaradi njene zapletenosti, počasnosti in pomanjkanja prožnosti.

Približujemo se vmesnemu pregledu Strukturnega sklada. Komisijo in države članice pozivam, naj opravijo temeljit pregled teh programov in se pri tem osredotočijo na produktivne naložbe. Pozivam tudi k poenostavitvi postopkov, da bi se ta sredstva lahko uporabilo na dinamičen in prožen način. Ponovno bi poudarila pomen malih in srednje velikih podjetij ter podpore podjetništvu in prvim delovnim mestom za mlade. Spomnila bi vas, da bi bil portugalski problem brezposelnosti praktično rešen, če bi nacionalni strateški referenčni okvir pomagal vsakemu portugalskemu malemu in srednje velikemu podjetju zaposliti delavca.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). (HU) Ena izmed glavnih prednostnih nalog protidemokratičnih in avtoritarnih vlad je omejiti svobodo medijev. Posebno alarmantno je, da je ogrožena neodvisnost javnih medijev. Ali so Komisija, Svet in Parlament opazili, da se krši standarde EU in københavnska merila? Ali EU vidi, da se v številnih državah članicah omejuje svobodo javnih medijev? Postavi se jih pod neposreden politični nadzor in se nanje z odtegnitvijo sredstev izvaja pritisk. Še pogostejši je pojav, da stranke v vladi iz političnih razlogov omejijo informacije, predstavljene v medijih. Zato moramo podpreti poročilo Iva Beleta. Evropska unija bi morala prek Evropskega avdiovizualnega observatorija nadzorovati, ali države članice spoštujejo neodvisnost medijev. Priporočam, da se mandatu evropskega varuha človekovih pravic doda preiskava o neodvisnosti medijev. Zaščititi moramo svobodo tiska, temelj evropske pravne države.

 
  
MPphoto
 

  Ivajlo Kalfin (S&D). (BG) Gospod predsednik, komisar, dovolite mi, da izrazim posebno zaskrbljenost in vam zastavim vprašanje o priznavanju visokošolskih diplom v Evropski uniji.

Žal kljub številnim razpravam in zelo jasni evropski zakonodaji o tem nekatere države članice nadaljujejo z oteževanjem in v nekaterih primerih celo nepriznavanjem kvalifikacij, navedenih v diplomah. Navedem lahko primer iz Bolgarije, kjer se diplome, pridobljene na univerzi v drugi državi članici Evropske unije ne prizna avtomatično, kot bi se jo moralo.

Predložiti je treba številne dodatne dokumente, ki jih preuči poseben odbor. Poleg znatne porabe časa in denarja državljani, ki hočejo legalizirati svoje diplome, tvegajo tudi zavrnitev. To univerzam odvzema njihove pravice do ocene okoliščin za podelitev diplome, kar neposredno krši Direktivo Sveta št. 8948 z dne 21. decembra 1988 in sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti. Menim, da mora Komisija sprejeti ukrepe za zaustavitev te krivice.

 
  
MPphoto
 

  Ricardo Cortés Lastra (S&D). (ES) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v tem govoru bi želel izraziti svojo solidarnost z žrtvami nedavnih poplav v Evropi.

Vašo pozornost bi pritegnil k situaciji na severu Španije, zlasti k regijam Kantabrija, Asturija, Galicija in Baskiji, ki so utrpele učinke obdobja hudih nalivov in si prizadevajo vse čim prej spraviti v normalno stanje.

Posebne čestitke bi izrekel vsem pripadnikom civilne zaščite in prizadetim lokalnim organom, ki so si trdo prizadevali za zagotovitev varnosti javnosti in zmanjšanje škode na prizadetih območjih.

Čas je, da prenehamo ocenjevati škodo in pozovemo k pomoči za prizadeta območja. Novi Solidarnostni sklad Evropske unije bi lahko bil eno izmed orodij za učinkovito odzivanje na tovrstne situacije.

Poleg tega je potrebno učinkovito izvajanje direktive o poplavah, da bi lahko bili še bolje pripravljeni soočiti se s tovrstnimi razmerami.

 
  
MPphoto
 

  Jelko Kacin (ALDE).(SL) V nedeljo 11. julija bo minilo 15 let, odkar so pripadniki vojske Republike srbske pod poveljstvom generala Mladića v Srebrenici začeli izvrševati najstrašnejši zločin nad civilnim prebivalstvom na tem kontinentu po koncu druge svetovne vojne. Več kot 8000 mož in dečkov, tudi otrok, so nasilno ločili od družin in odpeljali na morišča. Iztrebljanje moškega prebivalstva širšega področja vzhodne Bosne na meji s Srbijo, ker so pripadali bošnjaški etnični skupnosti, je okruten zločin.

Primer Srebrenice je etnično čiščenje najstrašnejše vrste, je zločin proti človeštvu, ki ga je meddržavno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije leta 2001 razglasilo za genocid. Genocid v Srebrenici je z razsodbo razglasilo tudi mednarodno sodišče OZN v Haagu leta 2007. V spominskem centru v Potočarih bodo pokopali doslej največje število identificiranih ostankov žrtev izkopanih iz prikritih množičnih grobišč. 800 nedolžnih žrtev tega okrutnega maščevanja bo končno našlo svoj mir.

Prav je, da se v Evropskem parlamentu ta teden spomnimo te balkanske groze in ponovno zahtevamo, da odgovorni poveljniki stopijo pred sodnike in odgovarjajo za svoje zločine.

 
  
MPphoto
 

  Oreste Rossi (EFD). (IT) Gospod predsednik, v zadnjih dneh je belgijska policija izvedla racijo, ki ji v zgodovini Evropske unije ni primera. Racijo je opravila v palači nadškofa v kraju Mechelen med srečanjem katoliških škofov ter pri tem zasegla njihove telefone, računalnike in zaupne dokumente.

Škofi so bili brez predhodnega pravnega obvestila pridržani devet ur. Med zaseženimi dokumenti so bile listine pod spovednim pečatom, ki so jih vložili državljani, ki so izrecno prosili, naj ostanejo anonimni. Grobnici dveh kardinalov, ki sta bila pokopana v sosednji katedrali, sta bili oskrunjeni in uničeni s pnevmatskimi vrtalniki.

Glede na to, da Lizbonska pogodba, ki jo je podpisalo njegovo veličanstvo kralj Belgijcev, temelji na kulturni, verski in humanistični dediščini Evrope, ki je pripeljala do univerzalnih vrednot neodtujljivih pravic osebe, svobode, demokracije, enakosti in pravne države, bi predsednika Parlamenta prosil, naj pristopi k visoki predstavnici za zunanje zadeve baronici Ashton in jo pozove, naj se nam pridruži in poroča o dogodkih ter pojasni, kako namerava rešiti ta diplomatski incident, ki ga je povzročilo nezakonito dejanje države članice Evropske unije proti Vatikanski mestni državi.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sógor (PPE). (HU) Pristop srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav k EU in razširitev procesa širitve na države zahodnega Balkana so precejšnji izzivi za EU. Pogosto se razpravlja o gospodarskih vprašanjih. Zdaj bi spregovoril o dejavniku, ki ga običajno spregledamo. Te države imajo veliko število nacionalnih manjšin. Te manjšine se niso priselile v te države. Namesto tega so iz zgodovinskih razlogov zaradi pogostega spreminjanja mej postale državljani druge države. Zelo pogosto se pravice manjšin v zvezi z jezikom bolj velikodušno ureja v državah, ki niso članice EU, kot v določenih državah članicah EU. Tako je zato, ker so te države ugotovile, da je v njihovem interesu, da se manjšine v svoji domovini počutijo doma. To je zagotovo področje, na katerem bi se lahko države članice EU veliko naučile od držav kandidatk. Vsak državljan Evropske unije si zasluži enako spoštovanje in obravnavanje ne glede na etnično poreklo, narodnost ali materni jezik.

 
  
MPphoto
 

  Danuta Jazłowiecka (PPE). (PL) Gospod predsednik, moje osebne izkušnje so razlog, da bi pozornost Evropske unije rada pritegnila k vprašanju nujne medicinske oskrbe za poslance Evropskega parlamenta, ko so zunaj Evrope. Moj primer in primer Haitija kažeta potrebo po vzpostavitvi natančnih pravil za poslance Evropskega parlamenta, ki potrebujejo stalno medicinsko oskrbo na poti domov. Parlament nima ustrezne enote, ki bi bila pristojna za organizacijo vrnitve poslanca v takšnih okoliščinah. Menim, da je treba v Parlamentu oblikovati enoto, odgovorno za takšne situacije.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvalila bi se za vašo zaskrbljenost glede mojega zdravja v času, ki je bil zame zelo težek. Še zlasti bi se rada zahvalila za izvrstno oskrbo vsem zdravnikom in vsemu medicinskemu osebju v Prvi šanghajski bolnišnici, kjer so me zdravili, ter gospe Claes, gospodu Burrielu in gospodu Manelliju iz Evropskega parlamenta za njihovo udeležbo in ogromno pomoč. Zahvaljujem se vam iz dna mojega pravkar ozdravljenega srca.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE). (PL) Gospodarska kriza je prizadela številne ljudi. Poudariti želim potrebo in, če sem odkrit, nujnost posebnih ukrepov za zaščito revnih, izključenih, starejših, brezposelnih in mladih.

Mladi med brezposelnimi predstavljajo največjo skupino. Svoje odraslo življenje pogosto začnejo brez obetov in s šibkega izhodišča. Vemo, da so najboljši način za premagovanje krize izobraževanje in naložbe v lastni razvoj. Med krizo se zmanjšuje število delovnih mest in zapira kraje dela. Na srečo še naprej delujejo univerze in druge ustanove za visokošolsko izobraževanje, obstajajo pa tudi številne oblike nadaljnjega izobraževanja. Zato moramo ustvariti ustrezne oblike podpore za izobraževanje in mlade. Dobro je, da so mladi na predlog poročevalke gospe Jędrzejewske ena izmed prednostnih nalog v proračunu za leto 2011.

 
  
MPphoto
 

  Marc Tarabella (S&D). (FR) Gospod predsednik, zdaj Evropa, ki jo predstavljajo določeni politiki, bolj kot kdaj koli prej ni Evropa državljanov. Zakaj je tako? Zato, ker nekateri izmed nas, namreč politiki, ravnajo popolnoma neprimerno.

Kako lahko ljudem razložimo, da raje odpovemo srečanje z nevladnimi organizacijami, ki se po svetu borijo proti lakoti, da bi se srečali z nogometašem, kot da bi bil ta princ, in to na dan, ko 2 milijona ljudi protestirata na ulicah Francije proti pokojninski politiki? Vendar pa je pred petimi dnevi nogometni trener odgovarjal na nujna vprašanja kot del parlamentarne preiskave. Je kdo umrl? Je prišlo do množičnih odpuščanj? Se onesnažuje okolje? Je prišlo do terorističnega napada? Ne, sploh ne. Šlo je samo za nogometno moštvo, ki bo ali je tako kot 31 drugih – ali bolje 30 drugih – izgubilo, in nogometnega trenerja, ki se ni hotel rokovati s svojim južnoafriškim tekmecem, tako kot predsednik, ki se noče rokovati s svojimi sodržavljani. Predstavljajte si, da bi svet naseljevali ne samo otročji milijonarski nogometaši, ki nimajo niti nacionalnega ponosa, ampak tudi ljudje, ki so izgubili svoje delovno mesto, ali upokojenci, ki ne vedo, kako si bodo lahko pozimi privoščili ogrevati svoje domove. Ti ljudje obstajajo, in ne samo med tem volilnim obdobjem.

Žal mi je, predsednik Sarkozy, nimamo – in nikoli ne bomo imeli – enakih vrednot ali prednostnih nalog.

 
  
MPphoto
 

  Ioan Enciu (S&D). (RO) Svoje sožalje bi izrekel tudi družinam državljanov, ki so izgubili življenje zaradi poplav v Romuniji. Vsem tistim, ki so trpeli zaradi teh strašnih dogodkov, lahko zagotovim, da smo in bomo v mislih z njimi.

Žal je zaradi neobstoječe nujne preventivne infrastrukture in slabe priprave s strani romunskih organov, čeprav so se podobni dogodki že zgodili v preteklosti, prišlo do materialnih izgub in, kar je še bolj žalostno, izgube človeških življenj.

Tako kot sem pozval že v razpravi na predhodnem zasedanju, Komisijo ponovno pozivam, naj nujno predlaga ukrepe za načrtovanje korit v zvezi z notranjimi in čezmejnimi rekami v državah članicah, ter vrsto finančnih ukrepov, namenjenih izvajanju teh kritičnih naložb, da bi preprečili, da do takšnih razmer ponovno pride v prihodnosti.

To priložnost bi izkoristil za to, da se v imenu Romunov zahvalim Franciji, Belgiji, Avstriji in Estoniji za njihov takojšnji odziv pri zagotavljanju pomoči Romuniji v okviru mobilizacije mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite.

 
  
MPphoto
 

  Paul Nuttall (EFD). – Gospod predsednik, pozornost Parlamenta bi rad pritegnil k uganki, za katero se zdi, da bega poslance Evropskega parlamenta iz moje regije na severozahodu Anglije. Novembra 2009 so Cumbrio, ki se nahaja na severnem delu mojega volilnega okrožja, prizadele hude poplave. Uničeni so bili domovi in podjetja, žal pa je bilo izgubljeno tudi življenje. Zaradi katastrofe ima britanska vlada vso pravico zaprositi za pomoč Solidarnostnega sklada EU, domnevam pa, da bi višina pomoči znašala do 100 milijonov GBP. Neverjetno, toda britanska vlada ni zaprosila za pomoč.

Ljudje v Cumbrii so pošteni. Trdo delajo in plačujejo svoje davke, dobršen del katerih prejme Bruselj. Zato menim, da imajo pravico zahtevati nekaj svojega denarja nazaj, in menim, da je neukrepanje laburistične vlade v zvezi s tem njen velik neuspeh.

 
  
MPphoto
 

  Iosif Matula (PPE). (RO) Močne poplave v zadnjih tednih so prizadele velike dele Romunije. Žal so zahtevale tudi 23 življenj, več kot 18 000 ljudi je bilo evakuiranih, da ne omenjam velike materialne škode, vključno s tisoči domov, ki so bili prizadeti. Poplave se nadaljujejo, zaradi česar so razmere zelo resne.

Romunska vlada usklajuje boj proti vodi, vendar pa je začela tudi ocenjevati izgube ter izrazila interes za dostop do Solidarnostnega sklada EU. Znesek, do katerega bo Romunija imela dostop, bo seveda pokril samo del skupnih stroškov obnove, vendar pa bo dal pomemben znak državljanom, ki so v zelo kratkem času izgubili vse imetje, ki so ga pridobili v svojem življenju.

Zagotovljena pomoč bo izrazila občutek Evropejcev za kohezijo spričo kakršne koli nesreče, zlasti v trenutni recesiji. Prav zato pozivam Evropsko komisijo in kolege poslance, naj pokažejo solidarnost z Romunijo in odobrijo to finančno pomoč takoj zatem, ko bodo organi predložili oceno izgub in načrte za obnovo.

 
  
MPphoto
 

  Victor Boştinaru (S&D). (RO) V času med obema svetovnima vojnama so Romunija, Madžarska in Italija izkusile diktatorski, fašistični režim, ki je povzročil nasilje znotraj teh držav in mednarodno.

Trenutno se Italija sooča z monopolom predsednika vlade Silvia Berlusconija nad množičnimi mediji. Na Madžarskem Orbánova vlada, katerega stranka je del skupine v Evropskem parlamentu, predlaga dolgoročni monopol nad avdiovizualnim materialom. V Romuniji predsednik Traian Băsescu, ki ga podpira stranka, ki je članica iste politične skupine v Evropskem parlamentu, izjavlja, da so množični mediji ranljivost, ki ogroža nacionalno varnost.

Rad bi verjel, da se je naš Evropski parlament naučil lekcij preteklosti in bo nasprotoval sramotnim kršitvam ustanovitvenih aktov in temeljnih vrednot Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE). (PL) Gospod predsednik, belgijsko predsedovanje Evropski uniji se je začelo 1. julija. V nasprotju s predhodnimi predsedstvi belgijska vlada ni predstavila svojih prednostnih nalog, ampak je pripravila samo program dela, prilagojen koledarju EU.

Zato se zastavlja vprašanje, ali se bo v naslednjih šestih mesecih razpravljalo o problemih, pomembnih za prebivalce Evropske unije. Res je, da je belgijska vlada napovedala, da bo med svojim predsedovanjem opravila pregled zakonodaje EU in ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru naravne nesreče. To je zelo pomembno, zlasti glede na nedavne poplave, ki so prizadele ne samo mojo državo Poljsko, ampak tudi Romunijo, Slovaško, Madžarsko in Francijo. Tisti, ki jih prizadene takšna tragedija, pričakujejo hitro in učinkovito pomoč ter dobro usklajevanje sprejetih ukrepov. Zato upam, da bo kljub notranjim problemom med belgijskim predsedovanjem delo opravljeno, kot je bilo napovedano.

Zahvalila bi se tudi vsem, ki so prihiteli na pomoč žrtvam poplav ne samo na Poljskem, ampak tudi v drugih državah Evropske unije, ki jih je prizadela ta tragedija.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Grzyb (PPE). (PL) Gospod predsednik, 21. junija je Rusija zmanjšala dobavo plina Belorusiji in napovedala, da bo morda prišlo do drugega zmanjšanja, če Belorusija ne plača približno 200 milijonov USD. Belorusija je povedala, da lahko to zmanjšanje povzroči tudi tehnične motnje v tranzitu plina državam članicam Evropske unije. Strokovnjaki so povedali, da je bilo dejanje Rusije namenjeno med drugim prepričevanju Belorusije, naj podpiše carinski zakonik, katerega cilj je vzpostavitev carinske unije, ali tudi, da Belorusijo prisili, da spoštuje pogoje pogodbe, ki zadeva plačilo tržnih cen za blago, izvoženo v Belorusijo, ter tudi, da Belorusijo pripravi do tega, da proda strateška podjetja kot so omrežja za prenos energije.

Vendar pa bi to lahko bila storila tudi zato, da prizadene ugled Belorusije kot tranzitne države za plin, ki je namenjen EU, in da posledično upraviči naložbe kot sta Južni tok ali Severni tok. Evropski komisiji bi zastavil tudi vprašanje o oceni učinkovitosti mehanizma za zgodnje opozarjanje glede prekinitev v dobavi energetskih virov, saj imamo z Rusijo pogodbo, ki je bila podpisana 16. novembra 2009.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospod predsednik, pozdraviti želim današnji dokument Komisije o poročilu o spremljanju trga za trgovino in distribucijo: „Za učinkovitejši in pravičnejši notranji trg za trgovino in distribucijo do leta 2020“. To je zelo pomembno poročilo in upam, da je prvi korak na poti k večji preglednosti v celotni trgovinski verigi.

Prejšnji teden smo bili priča primerom nerazložljive situacije zelo nizkih cen kmetijskih proizvodov v nekaterih državah članicah, vključno z mojo državo, toda zelo visoke cene za potrošnike. Zagotovo obstaja motnja v delovanju trga, kot je upravičeno poudarila Komisija. Menim, da je pomembno, da so v tem dokumentu obravnavani ne samo gospodarski vidiki prodaje, ampak tudi socialni, okoljski in potrošniški vpliv v tem sektorju.

Upam, da bo Parlament podal predloge do 10. septembra. Upam, da za bolj pošten trgovinski sektor ne bomo potrebovali 10 let, saj trenutno izgubljajo potrošniki in proizvajalci.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – S tem je ta točka končana.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov