Predsednik. – Naslednja točka je poročilo Pascale Gruny v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o nestandardnih pogodbah, zanesljivih poklicnih poteh, prožni varnosti in novih oblikah socialnega dialoga (2009/2220(INI)) (A7-0193/2010).
Pascale Gruny, poročevalka. – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, tu se moramo naučiti samo ene lekcije, in sicer, da morajo ostati pravilo pogodbe za polni delovni čas za nedoločen čas.
Najprej bi se zahvalila vsem kolegom, ki so prispevali k pripravi poročila.
Danes sem razočarana, da nismo razpravljali o zadevi, ki je osrednja točka strategije 2020. O tej temi so hoteli govoriti številni kolegi, vendar za to niso imeli priložnosti. Kljub temu bi jih odločno pozvala, naj svoje prispevke v pisni obliki predložijo službam Parlamenta.
Razočarana sem tudi, da je po tesnem sodelovanju z vsemi političnimi skupinami, da bi po številnih posvetovanjih dosegli dogovor, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze predložila alternativno rešitev, ki je skoraj identična mojemu poročilu.
Moja skupina ne more podpreti dveh elementov, ki ju je gospa Schroedter dodala alternativni rešitvi in ki ju je odbor zavrnil z glasovanjem.
Naj najprej omenim podlago teh predlogov, ki zadevata predvsem „lažno“ samozaposlene osebe: res je, da je to resničen, zelo razširjen problem. Kot omenja poročilo, želimo boljšo opredelitev samozaposlenih oseb, vendar pa moramo zagotoviti tudi, da je merilo, ki velja za nesamozaposlene osebe, jasno opredeljeno, namesto da se zanašamo na domnevni status zaposlenega. Opredelitev, ki so jo predlagali Zeleni, je precej bolj nejasna in ne zagotavlja nobene dodane vrednosti besedilu, ki ga je sprejel odbor.
Drugič, glede poziva k direktivi, da bi zagotovili enake pravice vsem delavcem, vključno s pravico do svobode združevanja, ne glede na njihov poklicni status; ne razumem povsem natančno, na katere pravice se to nanaša ali kdo preprečuje zaposlenim ali samozaposlenim osebam, da bi se združile ali oblikovale sindikat. Po mojem mnenju je nesmiselno pozivati k takšni direktivi, zadeva pa je zunaj področja pristojnosti evropskih institucij.
V svojem poročilu sem si prizadevala, da bi bile pogodbe za polni delovni čas za nedoločen čas pravilo, prizadevala pa sem si tudi obsoditi izkoriščevalsko nadomeščanje redne zaposlitve z nestandardnimi pogodbami. Spomnila bi vas, da načelo prožne varnosti ne pomeni samo prožnosti, da bi se prilagodili potrebam trga dela, ampak pomeni predvsem varnost zaposlitve, enega izmed načel pa ni mogoče izvajati na račun drugega.
Evropska unija mora okrepiti svoja prizadevanja za vlaganje v spretnosti in usposabljanje, da bi podprla trajnostno zaposlitev. Stopnja brezposelnosti v Evropski uniji ostaja previsoka, zato imajo nestandardne pogodbe vsekakor vlogo na trgu dela.
Mladim ljudem bi nestandardne pogodbe lahko na primer zagotovile prve izkušnje s trgom dela. Če bi nestandardne pogodbe mladim lahko zagotovile priložnost in jim olajšale postati zaposlene osebe s pogodbo za nedoločen čas, bi podprla tovrstne pogodbe. Glede ljudi, ki se soočajo z dolgim obdobjem brezposelnosti, naj ponovno povem, da sem za nestandardne pogodbe, če jim te omogočijo prehod nazaj na trg dela. Nazadnje, če se nestandardno pogodbo uporabi v okviru menjave delovnega mesta ali poklicnega statusa, bi ponovno podprla tovrstno pogodbo, saj je glavni cilj zadržati ljudi zaposlene.
Poudarila bi tudi ključno vlogo socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri pripravi in izvajanju politik zaposlovanja. Pozivam vse države članice, naj zagotovijo svojo polno udeležbo, saj se njihova raven udeležbe prepogosto razlikuje od ene do druge države članice. Nazadnje moramo zagotoviti, da bodo deležni boljšega priznavanja na socialni in institucionalni ravni.
V tem poročilu Evropski parlament pošilja močen znak vladam držav članic in Komisiji. Varne poklicne poti so pomemben vidik socialne Evrope. Zdaj je na potezi Evropski svet. Upam, da bo Svet trdno stal za svojo resolucijo na področju zaposlovanja, ki je bila sprejeta spomladi leta 2010.
Evropska unija potrebuje jasno osredotočenost in posebne ukrepe za zaščito zaposlovanja v naših regijah in ustvarjanje novih možnosti znotraj okvira strategije 2020.
Elisabeth Köstinger (PPE). – (DE) Gospod predsednik, poročevalki bi se zahvalila za poročilo, ki jasno obravnava trenutni problem na evropskem trgu dela: prožno varnost. Statistike kažejo, da je v zadnjih letih prišlo do premika od zaposlovanja za polni delovni čas k zaposlovanju s skrajšanim delovnim časom. To ni edina sprememba, do katere je prišlo; povečale so se tudi nestandardne oblike zaposlovanja. O teh spremembah moramo razpravljati in jih oceniti, zlasti v okviru varstva pravic zaposlenih, saj so trenutno številna delovna mesta ogrožena. Poleg tega se ta nestandardna zaposlitvena razmerja pogosto zlorablja.
To poročilo nas jasno usmerja, to pa potrebujemo, da bi se ustrezno odzvali na te spremembe. Obravnava pomembna vprašanja, vključno z ustvarjanjem trajnostnih delovnih mest, spodbujanjem izobraževanja in usposabljanja ter podporo enakih možnosti za moške in ženske. Poudariti moramo koristi prožne varnosti in si še naprej prizadevati za spremembe na tem področju.
Sergio Gaetano Cofferati (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvalil bi se gospe Gruny za njeno izvrstno delo in veliko dovzetnost, ki jo je pokazala, ko ni pozabila na vidik drugih političnih kultur.
To ni vedno tako, kadar pa je, je prav, da to izpostavimo. Nekatere izmed izjav v dokumentu, ki so bile ponovljene tudi tu, so zelo pomembne, kot na primer dejstvo, da bi bilo treba pogodbe za nedoločen delovni čas smatrati za običajen način dela in da se morajo v vsakem primeru tisti, ki delajo po pogodbi za določen čas – na lastno željo ali ne –, zanašati na iste pravice kot drugi, saj bi moralo biti vse usmerjeno k standardizaciji, brez negotovosti.
Vendar pa je zelo pomembno tudi to, kar ste ponovno potrdili v zvezi s socialnim dialogom: zelo pomembno je priznanje vrednosti zastopstva podjetij in delavcev. Kolektivno zastopstvo – tako kot kolektivna pogajanja – zagotavlja element vljudnosti in kohezije v odnosih.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, vztrajanje pri prožnosti in tako imenovani prožni varnosti je vodilo k negotovemu in nestandardnemu zaposlovanju. Namesto da bi bila to izjema, je od začetka poudarjanja prožnosti na delovnem mestu in tako imenovane prožne varnosti postalo pravilo zaposlovanje žensk in mladih.
Ta situacija, povezana z naraščanjem brezposelnosti, je ena izmed vidnih strani kapitalistične krize, ki jo preživljamo, in je še posebno odgovorna za povečanje števila delavcev, ki živijo v revščini, saj imajo prenizke plače, da bi jim lahko zagotavljale preživetje.
Konec leta 2008 je takih ljudi v Evropski uniji bilo že 19 milijonov. Danes bo z naraščanjem brezposelnosti nedvomno še več milijonov živelo v revščini, kljub temu, da bodo zaposleni.
Zato je potrebna prekinitev z neoliberalnimi politikami, ki so oslabile pravice delavcev, vključno s prožno varnostjo, ki vedno omalovažuje varnost. Čas je, da spoštujemo dostojanstvo tistih, ki delajo in ustvarjajo bogastvo.
Oreste Rossi (EFD). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi potrdil besede predhodne govornice. Ima popolnoma prav: dejstvo je, da pretirano nizke plače preprečujejo kroženje denarja. Revščina pomeni zmanjšanje kroženja denarja in s tem povečanje problemov.
Nestandardno pogodbeno delo je naraščajoča težnja, ki ima lahko, če se ga uporablja na učinkovit način, za posledico koristno orodje za rešitev iz trenutne gospodarske in socialne krize. Toda da bi dosegli ta cilj, morajo nestandardne pogodbe izpolnjevati določene pogoje. Prožnost je treba uskladiti z varnostjo, da bi se izognili situacijam, v katerih nizkokvalificirani delavci sprejmejo delovna mesta za slabo usposobljeno delovno silo za nizko plačo.
Vprašanje prožne varnosti je povezano z usposabljanjem zaposlenih med celotnim poklicnim življenjem; to je usposabljanje, ki naj bi bilo jamstvo poklicnih odnosov in socialnega vključevanja. Večja zaščita nestandardnih oblik dela je pomembna za zmanjšanje dela na črno in zagotavljanje boljšega obravnavanja žensk in mladih.
Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, najprej bi se zahvalil poročevalki gospe Gruny za njeno poročilo. Menim, da je zelo ugoden celo čas, ker vidim velik pomen poročila in medsebojne povezanosti med tem poročilom in poročilom, o katerem smo razpravljali pred nekaj trenutki.
Vprašanja, ki jih poročevalka obravnava v svojem poročilu, so zelo aktualna, saj so nestandardne pogodbe, prožna varnost in pomen socialnega dialoga zelo pomembni za vzpostavitev novih in dobrih pogojev na trgu dela. Pozdravljam tudi ključna sporočila poročila in sem zadovoljen, da so v veliki meri skladna s pristopom Komisije in novo strategijo Evropa 2020.
Zdi se mi resnično spodbudno, da Parlament odločno podpira pošteno, uravnoteženo izvajanje načel prožne varnosti. Strinjam se tudi, da obstaja potreba po posodobitvi našega razmišljanja o prožni varnosti glede na trenutno krizo. Medtem ko skupna načela in štirje sestavni deli prožne varnosti ostajajo veljavni, je treba njihovo vsebino nadalje opredeliti glede na nove razmere, ki so posledica trenutne gospodarske krize – vključno z večjim zaposlovanjem, proračunskimi omejitvami, razvojem novih oblik zaposlovanja, hitrejšimi in bolj zapletenimi prehodi in bolj raznolikimi profili iskalcev zaposlitev.
Menim tudi, da je treba okrepiti socialni dialog o prožni varnosti na vseh ravneh – na evropski, nacionalni, lokalni ravni in, kar je zelo pomembno, na ravni podjetij. To je predpogoj za uspešno izvajanje prožne varnosti. Komisija bo podprla izvajanje strategije Evropa 2020, vključno v vrsto vodilnih pobud. Eno sem omenil pred nekaj trenutki, toda druge vodilne pobude bodo pripravile agendo za nove sposobnosti in delovna mesta, v kateri bomo analizirali, kakšne zahteve za delovno silo bodo v prihodnjih letih obstajale za mlado generacijo.
Cilj tega predloga Komisije, ki ga bomo sprejeli novembra, bo ustvariti pogoje za posodobitev evropskih trgov dela, da bi dvignili raven zaposlitve in zagotovili trajnost naših socialnih modelov. Obravnaval bo mnoga vprašanja, ki jih vključuje poročilo gospe Gruny, vključno s prožno varnostjo in socialnim dialogom. Zato sem zelo hvaležen za prispevek Parlamenta.
Gospa Gruny, spoštovani poslanci Evropskega parlamenta, skupaj s Komisijo se veselim nadaljevanja razprave o teh vprašanjih z vami.
Predsednik. – Razprava je zaključena.
Glasovanje bo potekalo jutri, v torek, 6. julija, ob 12:00 uri.
Pisne izjave (člen 149 poslovnika)
Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) V časih kot so ti je glede na številke, ki so se pojavile v krizi, in zaskrbljujočo stopnjo brezposelnosti mladih v Evropi, odnos med mladimi in trgom dela zelo pomembno in neizogibno vprašanje, če upoštevate, da državljani in predvsem mladi pričakujejo hiter konkreten odgovor. Da bi dosegli svetlobo na koncu predora z rekordno nizko brezposelnostjo, bo potrebna utrditev povezave med dejavnostmi in usposabljanjem, ki bo predvsem olajšala prenos spretnosti in znanj in izkušenj. Pred revolucijo informacijske družbe se je znanje in informacije skorajda v celoti dobilo v šoli. Zdaj se zdi, da številke potrjujejo, da se znanje samo delno pridobi med šolanjem, medtem ko se zdi ključna vloga multimedijev in usposabljanja na kraju samem. Zato menim, da lahko povezave z lokalnimi področji zagotovijo edinstveno priložnost za usposabljanje, če imamo mala in srednje velika podjetja in lokalne obrti za morebitni vir delovnih praks in vajeništva za prenos kakovostnega znanja in izkušenj drugam.
Erminia Mazzoni (PPE), v pisni obliki. – (IT) Številne resolucije in sklepi Evropskega parlamenta in Sveta o svetu dela v zadnjih treh letih so opredelili ukrepe, potrebne za uresničenje ciljev za dosego višjih ravni zaposlovanja, povečanje prožnosti in varnosti, boj proti neprijavljenemu delu in krepitev socialnega dialoga. Vendar pa zakonodajna prizadevanja niso bila prenesena v uresničevanje lizbonskih ciljev in oblike nestandardnega dela – ki so bili oblikovani za olajšanje vstopa na trg dela in zmanjšanje njegove togosti – so se v veliki meri spremenile v orodja za izkoriščanje socialnih slabosti. Najšibkejše kategorije ljudi – ženske, mladi, osebe z nizko ravnjo izobrazbe in osebe iz manj razvitih območij – so bile podvržene delovnim pogojem, ki so bolj negotovi kot prožni. Predlog Komisiji prihaja v občutljivem trenutku za svetovno gospodarstvo, za katerega bi se lahko izkazalo, da še naprej škoduje zaposlovanju. Odločno ukrepanje na evropski ravni je nujno za spodbujanje politike socialne kohezije – stebra evropske enotnosti –, da bi odpravili ovire na podlagi spola in premagali geografska neravnotežja. Večje naložbe EU v usposabljanje, poenostavitev in varnost morajo spremljati večje naložbe držav članic. Delo mora ponovno postati vrednota.
Sirpa Pietikäinen (PPE), v pisni obliki. – (FI) Glavne teme poročila, ohranitev in razvoj modela evropskega trga dela, zaposlitvenih pogodb za nedoločen čas in tristranski sistem ter rešitev problemov nestandardnega dela in dela v okviru sive ekonomije so vse cilji, vredni truda. V trenutnem ozračju hitrih sprememb v delovnem življenju so nestandardne zaposlitvene pogodbe žal postale standardne.
Prav zdaj je zelo pomembno preučiti, kaj se dogaja na osi zaposleni–podjetnik. Ker je prag za podjetništvo znižan, je pomembno tudi zagotoviti, da se zaposlenih ne izloči kot dejanskih podjetnikov, ki so na primer v slabšem položaju glede njihove socialne varnosti in zaščito pred odpuščanjem. Število nestandardnih pogodb se je nedavno dramatično povečale, zlasti ko gre za najmlajše in najstarejše zaposlene in ženske. To je tudi zaskrbljujoč pokazatelj dejstva, da so te skupine prve, ki morajo pokazati prožnost v zvezi s svojimi delovnimi pogoji ali celo delovnimi mesti.
O problemih nestandardnih pogodb so presej razpravljale različne institucije EU. Poleg vseh govorov, poročil in skupnih predpisov so države članice Evropske unije dolžne dati zgled. Zavezati se morajo pristopu, s katerim ne spodbujajo ali ohranjajo sistema nestandardnih pogodb v svojem javnem sektorju po nepotrebnem.