Kazalo 
Razprave
PDF 995k
Ponedeljek, 5. julij 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL
1. Nadaljevanje zasedanja
 2. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik
 3. Izjave predsedstva
 4. Splošni proračun za leto 2011 (rok za vložitev osnutkov dopolnitev)
 5. Podpis aktov, sprejetih v skladu z rednim zakonodajnim postopkom: gl. zapisnik
 6. Predložitev dokumentov: glej zapisnik
 7. Vprašanja za ustni odgovor in pisne izjave (predložitev): gl. zapisnik
 8. Sestava odborov in delegacij: gl. zapisnik
 9. Posredovanje besedil sporazumov s strani Sveta: gl. zapisnik
 10. Peticije: glej zapisnik
 11. Prerazporeditev sredstev: glej zapisnik
 12. Nadaljnje obravnavanje stališč in resolucij Parlamenta: glej zapisnik
 13. Brezpredmetne pisne izjave: gl. zapisnik
 14. Razpored dela
 15. Pravice potnikov v avtobusnem prevozu - Pravice potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh (razprava)
 16. Inteligentni prometni sistemi v cestnem prometu in vmesniki do drugih vrst prevoza (razprava)
 17. Formalnosti poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča ali izplujejo iz njih (razprava)
 18. Trajnostno naravnana prihodnost prometa (razprava)
 19. Letno poročilo o dejavnostih Odbora za peticije 2009 (razprava)
 20. Enominutni govori (člen 150 poslovnika EP)
 21. Spodbujanje dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom (kratka predstavitev)
 22. Nestandardne pogodbe, zanesljive poklicne poti in nove oblike socialnega dialoga (kratka predstavitev)
 23. Zelena knjiga Komisije o ravnanju z biološkimi odpadki v Evropski uniji (kratka predstavitev)
 24. Strategija Evropske unije za regijo Baltskega morja in vloga makroregij v prihodnji kohezijski politiki (kratka predstavitev)
 25. Prispevek regionalne politike EU v boju proti finančni in gospodarski krizi, zlasti ob upoštevanju cilja 2 (kratka predstavitev)
 26. Dnevni red naslednje seje: glej zapisnik
 27. Zaključek seje


  

PREDSEDSTVO: JERZY BUZEK
predsednik

(Seja se je začela ob 17.00)

 
1. Nadaljevanje zasedanja
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Razglašam, da se zasedanje Evropskega parlamenta, ki je bilo prekinjeno v sredo, 23. junija 2010, nadaljuje.

 

2. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik
Video posnetki govorov

3. Izjave predsedstva
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Za začetek imam več pripomb in informacij. Kot veste, so Evropo ponovno prizadele poplave. Tokrat so poplave v Romuniji zahtevale življenje vsaj 25 ljudi, na tisoče ljudi pa je bilo prisiljeno zapustiti svoje domove. Štiri države Evropske unije so že obljubile pomoč Romuniji v boju proti poplavam. Poplave so prizadele tudi Asturijo na severu Španije, kjer so povzročile veliko materialno škodo. Poleg tega se poroča po nenavadno močnem deževju v več drugih evropskih državah. Pravijo, da si ti rekordni vremenski pojavi povezani s podnebnimi spremembami.

Drugič, vašo pozornost bi rad pritegnil k bahajski verski skupnosti v Iranu. Prejšnji teden je bilo uničenih 50 domov v lasti pripadnikov te skupnosti. V Iranu poteka tudi sodni postopek proti 7 Bahajcem. Zahtevamo, da Iran v celoti izpolni mednarodne standarde. Evropski parlament je v svojih resolucijah in izjavah nenehno pozival k spoštovanju pravic verskih manjšin v Iranu. Prav tako smo nenehno obsojali smrtno kazen, zlasti za mladoletnike. Vse bolj smo zaskrbljeni zaradi informacij, ki jih dobivamo, da v Iranu, ki je podpisal Konvencijo o otrokovih pravicah, na smrtno kazen še vedno čakajo ljudje, ki so bili takrat, ko so storili zločin, za katerega so obtoženi, še mladoletni.

Tretjič, 13. julija je 10. obletnica smrti Jana Karskega. Leta 1942 je Jan Karski vrhovnim zavezniškim organom prenesel prvo poročilo o iztrebljanju judov v okupirani Evropi. Do informacij je prišel tako, da se je vtihotapil v geto in enega izmed koncentracijskih taborišč. Njegovo poročilo je bilo prvo tovrstno poročilo med vojno. Po vojni se Karski ni vrnil v Evropo. Kot univerzitetni profesor v ZDA je zagovarjal evropsko povezovanje in ga spodbujal na ameriški celini.

 

4. Splošni proračun za leto 2011 (rok za vložitev osnutkov dopolnitev)
Video posnetki govorov

5. Podpis aktov, sprejetih v skladu z rednim zakonodajnim postopkom: gl. zapisnik
Video posnetki govorov

6. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

7. Vprašanja za ustni odgovor in pisne izjave (predložitev): gl. zapisnik

8. Sestava odborov in delegacij: gl. zapisnik

9. Posredovanje besedil sporazumov s strani Sveta: gl. zapisnik

10. Peticije: glej zapisnik

11. Prerazporeditev sredstev: glej zapisnik

12. Nadaljnje obravnavanje stališč in resolucij Parlamenta: glej zapisnik

13. Brezpredmetne pisne izjave: gl. zapisnik

14. Razpored dela
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Končni osnutek dnevnega reda, ki ga je v četrtek, 1. julija 2010, pripravila konferenca predsednikov v skladu s členom 137 Poslovnika, je bil razdeljen. Predlagane so naslednje spremembe:

Ponedeljek

Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze in Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu sta zahtevali, naj se razpravo o poročilu gospe Gallo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu prenese na naslednje delno zasedanje.

Zdaj bi prosil gospoda Cohn-Bendita, da spregovori o tem.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Cohn-Bendit, v imenu skupine Verts/ALE. (FR) Gospod predsednik, o tem smo že razpravljali na konferenci predsednikov. Številne skupine so razdeljene zaradi poročila gospe Gallo in zdi se, da morajo vse o njem dodatno razpravljati, saj so se pojavile težave in nasprotujoče si točke, ki jih morajo skupine še rešiti. Zato smo zahtevali, da se razprava in glasovanje o poročilu gospe Gallo odloži do septembra, do drugega septembrskega zasedanja ali poznejšega zasedanja. Vprašanje bo treba preučiti na konferenci predsednikov. Rešitev je tako precej preprosta. Glede na to, da zadeva še ni zrela, jo pustimo dozoreti in o njej ponovno razpravljajmo septembra.

 
  
MPphoto
 

  Martin Schulz , v imenu skupine S&D. (DE) Gospod predsednik, v imenu naše skupine bi rad podprl predlog gospoda Cohn-Bendita. Naše stališče o situaciji je povsem enako. To je zelo občutljiva in kočljiva tema in vsekakor je smiselno, da ima večjo parlamentarno večino. Zato bi bila dobra zamisel odložiti poročilo in si prizadevati za dosego soglasja na različnih področjih, kjer je to še mogoče. Zato podpiramo ta predlog.

 
  
MPphoto
 

  Manfred Weber, v imenu skupine PPE. (DE) Gospod predsednik, različne vrste plodov potrebujejo različno dolgo, da dozorijo. V imeni skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) lahko povem, da je naš plod zrel za sprejetje odločitve in bi zato radi glasovali o poročilu gospe Gallo ter sprejeli odločitev o njem ta teden.

 
  
 

(Parlament je odobril zahtevo.)

Torek in sreda – ni sprememb

Četrtek

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Evropski konzervativci in reformisti so zahtevali, da se dnevni red razprav v četrtek popoldne o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države spremeni kot sledi: najprej Zimbabve, nato Venezuela in zatem Severna Koreja.

 
  
MPphoto
 

  Martin Callanan (ECR). – Gospod predsednik, upam, da je to dokaj nesporna zahteva. Gre samo za manjšo prilagoditev dnevnega reda v četrtek popoldne v razpravi o človekovih pravicah, tako da bi bil najprej na vrsti Zimbabve, nato Venezuela in zatem Severna Koreja. Ne poskušamo pripisati kakršnega koli posebnega pomena kateri koli od teh tem. Gre samo za to, da je za številne poslance prikladneje, da je Zimbabve na vrsti prvi.

 
  
MPphoto
 

  Francesco Enrico Speroni (EFD). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot je poudaril kolega poslanec ne gre za dodajanje ali umik točk z dnevnega reda, ampak samo spremembo vrstnega reda različnih točk, ki jih bomo obravnavali, zato menim, da lahko ta predlog nemoteno sprejmemo.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Želi kdo nasprotovati zahtevi? Da, prosim, gospod Schulz.

 
  
MPphoto
 

  Martin Schulz (S&D). (DE) Gospod predsednik, morda mi dovolite, da gospodu Callananu postavim vprašanje.

Gospod Callanan, bi nam lahko, prosim, povedali, zakaj je poslancem lažje najprej razpravljati o Zimbabveju in kateri poslanci so to. To je za nas pomembno merilo za sprejemanje odločitev. Ponovil bom svoje vprašanje. Kaj je točni razlog za to, da se razpravo o Zimbabveju prestavi na prvo mesto, kar bi vam olajšalo razpravljanje o temi?

 
  
MPphoto
 

  Martin Callanan (ECR). – Gospod predsednik, gospod Schulz me je postavil v zelo neprijeten položaj: pravzaprav ne vem; to zahtevo sem predal v imenu kolega gospoda Van Ordna, ki je bil zadržan, in nekdo me je prosil, če bi spregovoril o tem.

(Smeh in aplavz)

Kot vedno je najboljša politika biti iskren z gospodom Schulzem!

 
  
 

(Parlament je odobril zahtevo.)

(Razpored dela je bil sprejet)

 

15. Pravice potnikov v avtobusnem prevozu - Pravice potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh (razprava)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o naslednjem:

– priporočilu za drugo obravnavo v imenu Odbora za promet in turizem o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (05218/3/2010 - C7-0077/2010 - 2008/0237(COD)) (poročevalec: Antonio Cancian) (A7-0174/2010) in

– osnutku priporočila za drugo obravnavo v imenu Odbora za promet in turizem o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (14849/3/2009 - C7-0076/2010 - 2008/0246(COD)) (poročevalka: Inés Ayala Sender) (A7-0177/2010).

 
  
MPphoto
 

  Antonio Cancian, poročevalec. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vprašanje pravic potnikov je zelo aktualno kot kaže dejstvo, da je Evropska komisija v zadnjih dneh začela kampanjo za boljše informiranje potnikov o pravicah, ki jih imajo, ko potujejo z različnimi vrstami prevoza. Menim, da je to pomembna pobuda, in tudi, da je dolžnost Parlamenta prispevati s sprejetjem besedil, ki bodo imela koristen učinek na potovalne pogoje potnikov.

V zvezi z uredbo, o kateri razpravljamo danes, si ne prizadevam skriti občutka, ki sem ga dobil med pogajanji, in sicer, da države članice nočejo te uredbe. Dokument, za katerega sem imel čast biti poročevalec, je zelo občutljiv, saj zahteva uravnoteženo rešitev, ki se izogiba kaznovanju podjetij, vključenih v sektor javnega cestnega prevoza, ob sočasnem zagotavljanju pravic za potnike. Vsa podjetja v sektorju so mala ali srednje velika.

Delo, ki sem ga opravil v teh mesecih pogajanj, je tako imelo dva glavna cilja: prvič, ne prizadeti malih in srednje velikih industrijskih podjetij; in drugič, zaščititi potnike, zlasti invalide in osebe z omejeno mobilnostjo, z izboljšanjem učinkovitosti in prizadevanji za večji občutek odgovornosti.

Poročilo, sprejeto v prvi obravnavi v Evropskem parlamentu, je bilo zelo pogumno poročilo – poročilo gospoda Albertinija. Glavne spremembe s strani Sveta so zadevale naslednje: področje uporabe, odgovornost, pravice invalidov ali oseb z omejeno mobilnostjo, nadomestila in odškodnino za zamude in odpovedi ter druga vprašanja mladoletnikov. Nekatere spremembe Sveta so bile in so sprejemljive, to pa je bilo priznano med pogajanji.

Vendar pa se žal med končnimi pogajanji nismo mogli strinjati s stališčem Sveta glede nekaterih pomembnih vidikov, zlasti glede: področja uporabe, kjer je Svet kljub pripravljenosti Parlamenta, da preuči izvzetje regionalnega prevoza – čeprav smo predlagali izvzetje regionalnega prevoza, če se ga zajame v mestnem in primestnem prevozu –, zavrnil kakršno koli utemeljitev za tiste člene, za katere je predlagal izvzetje; časovnega okvira za začetek veljavnosti uredbe, ki po mnenju Parlamenta ne sme preseči obdobja treh let, ki se lahko enkrat podaljša, medtem ko je Svet govoril o obdobju petih let, ki se ga lahko podaljša dvakrat; pomoči za invalide in osebe z omejeno mobilnostjo; pravice do brezplačne prenočitve v hotelu v primeru prekinitve potovanja ali vsaj, kar je bolj realno in nam zadostuje, do brezplačnega prevoza do hotela in pomoči pri iskanju hotelske sobe; pravic potnikov v primeru zamud, zlasti za zamude pri odhodu; dostopnosti do informacij, vprašanja, ki je v interesu invalidov ali oseb z omejeno mobilnostjo, za katere se nam zdi, da ne bi bilo sprejemljivo, če bi sprejeli poročilo, ki bi začelo veljati šele čez 15 let in ki bi se nanašalo na samo 20 % potovanj v avtobusnem prevozu.

Zaradi prispevka Evropske komisije sta obe strani v teh mesecih vodili resna in odprta pogajanja. Vendar pa so se v zadnjih tednih stališča o vprašanjih zaostrila. Sami smo si prizadevali za kompromis glede vseh občutljivih vprašanj, ker smo se zavedali morda uničujočih učinkov na podjetja, ki delujejo v sektorju, saj ne bi bilo pošteno naložiti jim dodatnih, pretirano obremenjujočih obveznosti.

Po drugi strani je bil – je –, kot sem povedal, drug cilj zaščita potnikov in predvsem najbolj ranljivih med njimi, za katere je popoln in zagotovljen dostop do storitev javnega prevoza nepogrešljivo sredstvo socialnega vključevanja.

Povedal sem, da zmanjšane možnosti niso več sprejemljive: staranje evropskega prebivalstva je pojav, ki bo imel pomembne posledice, in napačno bi bilo pozabiti na to, ko vzpostavljamo postopek za zagotavljanje tako pomembne storitve. Kako lahko sploh pomislimo, da bi bila pretirana obveznost, da so informacije o potovanjih do leta 2020 na razpolago na internetu?

Zahvalil bi se kolegom poslancem, ki so sodelovali z mano med temi pogajanji, Parlament pa bi prosil, naj glasuje za besedilo, ki sem ga predložil, tako da bomo z usklajevanjem lahko dosegli izid v skladu z dvema ciljema, ki sem ju omenil in ponovno potrdil.

 
  
MPphoto
 

  Inés Ayala Sender, poročevalka. (ES) Gospod predsednik, zdaj je julij, mesec, v katerem se kljub krizi mnogo Evropejcev odloči počitnice preživeti na križarjenju ali potovati z ladjo. Zelo se je povečalo število potovanj po morju in križarjenj potnikov, zaradi česar sta postala ključni dejavnik v razvoju in blaginji evropskih obalnih območij in pristanišč ter celinskih plovnih poti Evrope.

Evropski parlament ima danes dobre novice za vse podjetnike, delavce in seveda potnike v tem pomembnem sektorju, saj dogovor, ki smo ga z veliko pomočjo Komisije dosegli s Svetom, predstavlja vzpostavitev skupnega okvira za pravice potnikov, ki so že veljale v letalskem in železniškem sektorju. Tako je bila odpravljena nesprejemljiva pomanjkljivost v sektorju, ki doživlja veliko razširitev in posodobitev.

Ta dogovor, dosežen pod španskim predsedstvom – ki bi se mu rada še posebno zahvalila za njegova prizadevanja, prav tako pa tudi ostalim stalnim predstavništvom in seveda kolegom poslancem in službam tega parlamenta –, znatno izboljšuje pravice potnikov. To še zlasti velja za osebe z omejeno mobilnostjo, za to pa so nas nenehno prosila združenja invalidov.

Po eni strani je bilo razširjeno področje uporabe, s čimer se sklada s prvotnim stališčem Parlamenta, to pomeni, da je v tej uredbi določba za vse ladje z več kot 12 potniki. Vendar pa obstaja prostor za določeno prožnost v zvezi z malimi podjetji, ki ponujajo izlete in zgodovinske ladje, in trajekti na kratkih poteh, ki prevažajo voznike tovornjakov in prevoznike po celinskih plovnih poteh, za katere bi bilo takojšnje izvajanje te prve določbe predrago.

Po drugi strani je Parlamentu uspelo izvzeti tudi kakršno koli omembo možnosti zavrnitve vkrcanja zaradi invalidnosti in je ta možnost omejena samo na situacije, ki bi iz varnostnih razlogov lahko ogrožali varen prevoz zadevne osebe. Svet je tudi zavrnil možnost zavrnitve vkrcanja zaradi zdravja, kar je zelo sporno vprašanje, saj je bilo to prvič, da se je uredba glede potnikov nanašala na zdravje.

Poleg tega so se izboljšale tudi zamude, za katere imajo potniki pravico do nadomestila, in znašajo zdaj 90 minut namesto 120 minut; v primeru prenočitve znaša nadomestilo 80 EUR na noč; skupno vsoto 120 EUR nam je uspelo podvojiti in znaša 240 EUR; zdaj je bila uvedena določba, ki prevoznika zavezuje k dokazovanju v tistih izrednih okoliščinah, v katerih je izvzet iz izpolnjevanja obveznosti, in tudi glede potrebe po spremembi opreme v pristaniščih. Uspelo nam je tudi zmanjšati najvišje povračilo vrednosti vozovnice z začetnih 40 EUR na 24 EUR.

Prav tako je treba poudariti, da ima uredba potrebno prožnost v zvezi s posebnostmi te vrste prevoza, v kateri so pogostejše zamude zaradi slabih vremenskih razmer, in pojasniti, zakaj bodo nekatere določbe, kot so tiste, ki zadevajo finančno nadomestilo za zamude ali prenočitev, izvzete iz obveznosti v primeru razburkanega morja.

Nazadnje je vredno omeniti tudi dejstvo, da dogovorjeno besedilo zavezuje države članice k ustanovitvi organov, ki bodo brez poslovnih interesov in bodo imeli pristojnosti za vzpostavitev sistema kazni ter bodo zagotavljali skladnost s to uredbo. Poleg tega bodo ti organi lahko obravnavali pritožbe potnikov, ki jih je na prvi stopnji zavrnil organ, ki ga bodo prav tako morali ustanoviti prevozniki.

Uspelo nam je tudi doseči aktivno udeležbo združenj invalidov in potnikov v tej uredbi. Poleg tega nam je uspelo spodbuditi pristaniške organe, da igrajo večjo vlogo pri odločitvah, ki jih je treba izvajati, v smislu, da smo predlagali, da se, kadar je to mogoče, celotna uredba uporablja tudi za pristanišča in ne samo za infrastrukturo, kot je bil namen Sveta.

Menim, da nam je uspelo tudi, da osebno usposabljanje in povezani osvežitveni tečaji tvorijo del te uredbe, kar je pomemben dosežek glede na to, da je bila to ena izmed dolgo nerešenih peticij združenj invalidov. Dosegli smo tudi hitro nadomestitev opreme za gibanje z ustrezno alternativno opremo, če se poškoduje med potovanjem.

Nazadnje nam je uspelo doseči skrajšanje roka za uporabo za eno leto.

Zato menim, da so bila ta pogajanja uspešna, in bi se zahvalila vsem, ki so nam pomagali evropskim potnikom prinesti dobre novice.

 
  
MPphoto
 

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, zahvalil bi se poročevalcema gospodu Cancian in gospe Ayala Sender in tudi poročevalcem v senci za njihovo trdo delo.

Izpostavil bi pomen te zakonodaje za prav vsakega državljana, ki potuje v Evropi, kar vključuje vsakega izmed nas tu. Vsekakor se strinjam s stališčem, da mora biti logika ravnanja s potniki ne glede na vrsto prevoza podobna.

Osrednji elementi so: minimalna pravila o informacijah za potnike pred in med potovanjem, pomoč in odškodnina v primeru prekinitev potovanja, ukrepi v primeru zamud, posebna pomoč z osebe z omejeno mobilnostjo in neodvisni nacionalni organi za reševanje sporov.

Komisija meni, da je kompromis s Svetom, sklenjen med pogajanji o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh, dober in ustrezno upošteva splošne cilje našega predloga. Naj še zlasti poudarim, da je Parlament presenetljivo uspel povečati obseg predloga. Rad bi se iskreno zahvalil Evropskemu parlamentu in Svetu ter predvsem španskemu predsedstvu in gospe Ayala Sender za njihova vztrajna prizadevanja pri tem dokumentu.

Glede pravic potnikov v avtobusnem prevozu smo od sprejetja skupnega stališča Sveta v neuradnih razpravah med Svetom in Evropskim parlamentom poskušali najti kompromisni sporazum o besedilu. Pogovori so bili težavni. Glavna sporna vprašanja so: področje uporabe, določba o odgovornosti in pomoči, da se v primeru nesreče izpolni takojšnje praktične potrebe potnikov, in določbe o spodbujanju mobilnosti oseb z omejeno mobilnostjo in invalidov.

Komisija si je močno prizadevala olajšati kompromisni dogovor. Žal ni bilo mogoče doseči dogovora, kar Komisija obžaluje. Prepričljivo glasovanje plenarnega zasedanja za visoko raven zaščite za potnike v avtobusnem prevozu bi bilo dober znak. Osebno želim ostati optimističen in menim, da je kompromis z usklajevanjem še vedno mogoč.

Komisija si bo prizadevala za dosego uravnoteženega dogovora v prihodnjih pogajanjih med Evropskim parlamentom in Svetom pod belgijskim in madžarskim predsedstvom in upoštevanje splošnih ciljev predloga Komisije.

 
  
MPphoto
 

  Werner Kuhn, v imenu skupine PPE. (DE) Gospod predsednik, gospod Kallas, gospe in gospodje, to poročilo predstavlja logičen zaključek. Zdaj ko si je Parlament skupaj s Svetom in Komisijo prizadeval za izboljšanje pravic potnikov v letalskem in železniškem prometu, moramo zagotoviti, da imajo boljše pravice tudi potniki, ki potujejo po morju in celinskih plovnih poteh. Vendar pa je seveda pomembno, da ne primerjamo ladij za križarjenje s tradicionalnimi ribiškimi kuterji.

Zato sem, gospa Ayala Sender in gospod Cancian, zelo zadovoljen, da smo lahko dosegli kompromis, tako da se lahko odobri izvzetja, ki omogočajo vložitev zahtevka v primeru potniških ladij z 12 ali več potniki, toda ne, če posadko sestavljajo manj kot trije ljudje.

Turizem je pomemben gospodarski sektor in vedno moramo zagotoviti upoštevanje njegovih interesov. Trajekti, ki plujejo na razdalji več kot 500 metrov – določba ne bo več veljala za trajekte, ki plujejo na krajših razdaljah –, in tudi ogledovanje znamenitosti in izleti igrajo pomembno vlogo v turistični industriji, predvsem skupaj z zgodovinskimi plovili. Dodatne naložbe v tovrstna plovila niso potrebne. Namesto tega mora posadka zagotoviti pomoč invalidom.

Zahvalil bi se vsem udeleženim, ki so omogočili sklenitev dobrega kompromisa.

 
  
MPphoto
 

  Brian Simpson, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, danes imamo pred sabo zadnja dva dela sestavljanke o pravicah potnikov, ki zajemata pomorski in avtobusni prevoz.

Poročevalcema se zahvaljujem za njuno delo in pozdravljam očitni dogovor, dosežen s Svetom, o pomorskem prevozu.

Vendar pa je dosedanji neuspeh pri dogovoru o avtobusnem prevozu razočarljiv, vendar pa si bomo v vmesnem času še naprej prizadevali skleniti dogovor. Danes bi se osredotočil na to področje.

Vsekakor bi bilo nesmiselno in nepošteno, če bi imeli pravice potnikov na področju drugih vrst prevoza, toda ne na področju avtobusnega prevoza. Zato je dogovor ali sporazum, ki ne zajema avtobusnega prevoza, precej brez vrednosti in nepopoln dogovor.

Ne moremo dopustiti izvzetja velike večine avtobusnih storitev iz področja uporabe uredbe. Ne moremo dopustiti zmanjševanja pravic oseb z omejeno mobilnostjo v tej uredbi. In ne moremo dopustiti, da bi bila ta vrsta prevoza kakor koli drugačna od drugih.

Naš poročevalec je opravil dobro delo, ko si je prizadeval najti kompromis na tem področju. Svet ni storil nič, da bi omogočil dogovor, in je kot običajno večino tega časa porabil za zavlačevanje. Zanimivo je, da Svet, ko so na dnevnem redu pravice potnikov, postane zelo negativen in je Parlamentu prepuščeno, da se zavzema za potnike.

Parlament ima dobre rezultate pri zagovarjanju pravic potnikov, čeprav se je soočil z zlorabo s strani določene letalske družbe ter stokanjem in tarnanjem prevoznikov. Parlament ne bo dopustil zlorab potnikov s strani prevoznikov; ne bo dopustil diskriminacije; ne bo dopustil, da se določene sektorje izpusti.

Podpreti moramo naše poročevalce, da bi se lahko odločno podali v boj s Svetom z usklajevanjem.

 
  
MPphoto
 

  Gesine Meissner, v imenu skupine ALDE. (DE) Gospod predsednik, kot je pravilno povedal predhodni govornik je pomembno, da so pravice potnikov v Evropi zaščitene ne glede na to, kakšno vrsto prevoza potniki uporabljajo. Za nas je logičen zaključek, da se od letalskega in železniškega prevoza premaknemo k pravicam potnikov na področju ladijskega in avtobusnega prevoza.

Eden od predhodnih govornikov je že omenil, da nam žal ni uspelo obravnavati obeh tem kot svežnja, tako kot smo prvotno načrtovali. Čeprav smo dosegli kompromis o pravicah potnikov na ladjah in zaključili tristranske pogovore, to žal ne velja za avtobusni prevoz.

Posvetila bi se predvsem pravicam potnikov v avtobusnem prevozu, saj sem tudi poročevalka v senci za to področje. Zelo obžalujem, da nam ni uspelo doseči kompromisa, saj nam je na srečanju s tristranskimi pogovori uspelo precej približati stališče Sveta na eni strani in stališči Evropskega parlamenta in Komisije na drugi strani. Bili smo zaskrbljeni – in tudi to je zelo pomembno – zaradi zaščite pravic potnikov; predvsem smo hoteli zagotoviti, da lahko osebe z zmanjšano mobilnostjo in invalidi vedno uporabijo prevoz, vključno avtobusni prevoz.

Da se to omogoči, je potrebna vrsta ukrepov, in k temu smo pozivali. Menim, da je to posebno pomembno, ker bo v prihodnosti zaradi staranja prebivalstva več invalidov in oseb z zmanjšano mobilnostjo. To je zelo pomembna točka.

Seveda moramo upoštevati tudi, da pravice potrošnikov vključujejo razpoložljivo ponudbo. Zlasti tista mala in srednje velika podjetja, ki zagotavljajo avtobusne izlete, ne morejo storiti vsega. Ne morejo na primer zagotoviti neomejene odškodnine. Vprašanje je tudi, kako se bodo spopadala s predplačili. Na tem področju nam je uspelo naša stališča približati in zato obžalujem, da nam ni uspelo doseči splošnega kompromisa.

Kot je povedal poročevalec, je pomembno, da obravnavamo pravice potnikov in možnosti, ki jih imajo prevozniki. Zelo si želim nekakšnega dogovora v prihodnjem postopku mediacije, saj je povsem strinjam z gospodom Simpsonom, ko pravi, da je izvzetje avtobusnega prevoza nesprejemljivo glede na to, da uredba zajema druge vrste prevoza.

 
  
MPphoto
 

  Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, za kaj sploh gre? Med drugim gre za vzpostavitev pravic oseb z omejeno mobilnostjo, ki želijo potovati z ladjo ali avtobusom, in za uporabo te pobude za to, da končno izboljšamo njihove možnosti potovanja. Zavezani smo storiti to. Povzročili smo veliko hrupa glede krepitve Konvencije o pravicah invalidov znotraj Evrope, zato moramo zdaj biti zavezani njenemu izvajanju.

Glede obeh dokumentov bi povedala, da sem v zvezi z dokumentom o potnikih v avtobusnem prevozu resnično žalostna in zelo razočarana zaradi vedenja Sveta. Pomembno je pojasniti eno stvar. Dejstvo, da je to, kar je bilo predlagano tu za zaščitilo interesov malih in srednje velikih podjetij, samo majhen vidik celotne zadeve. Zaskrbljena sem zaradi nepripravljenosti spopasti se s težkimi vprašanji. Zato po mojem mnenju ne potrebujemo prehodnih obdobij 15 do 20 let, ampak moramo nujno dati jasen znak ljudem, da imajo pravico uporabljati prevozni sistem.

Drugi dokument, ki bo sprejet z veliko večino, zadeva pravice potnikov na ladjah. V njem je velika vrzel, ki bi jo rada ponovno izpostavila. Uredba zadeva ladje, vendar ne pristanišč. To pomeni, da se bo morala oseba na invalidskem vozičku, prežarčiti na krov ladje iz svojega avtomobila ali avtomobila ljudi, ki so jo pripeljali v pristanišče. Ko bo na ladji, bo oseba spet imela pravice, toda samega pristanišča uredba ne ureja. Menim, da je to problem, ki ga ne bi smeli biti pripravljeni dopustiti. Prepričajmo se, da bomo delo za ljudi z omejeno mobilnostjo dobro opravili.

 
  
MPphoto
 

  Philip Bradbourn, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, svoje pripombe bom omejil na poročilo, ki obravnava potnike v avtobusnem prevozu.

Vemo, da so pravice potnikov zelo pomembna tema, za katero je ta parlament pokazal veliko zanimanje. Predlogi, ki so pred nami, vključujejo vrsto dobrodošlih pobud za potnike v avtobusnem prevozu, zlasti za invalide. Toda kot vedno pri tovrstnih poročilih, smo ponovno deležni pristopa, ki temelji na eni rešitvi za vse in v skladu s katerim se tisto, kar deluje za letalski in železniški sektor, uporablja za povsem drugačno strukturo.

Nekateri primeri tega problema vključujejo vprašanje, kako potnike informirati o njihovih pravicah, in tudi ravni odgovornosti, kar bi po mnenju Parlamenta lahko pomenilo, da morajo podjetja plačati na primer stroške pogrebov pred določitvijo odgovornosti. Takšni predlogi bodo zagotovo povečali stroške za potnike.

Potem je tu še vprašanja, ki je bilo omenjeno, o izvzetju povsem lokalnih storitev, kar osebno podpiram.

Sama narava avtobusnega prevoza se zelo razlikuje od drugih sektorjev. Podjetja, ki delujejo v sektorju, so, kot je bilo povedano, so večinoma mala in v nekaterih primerih podjetja z enim zaposlenim. Uvedba predpisujočih in dragih obveznosti za ta podjetja ne bo povzročila ničesar drugega kot dviga cen ali omejitve števila poti, po katerih lahko potujejo ljudje, saj postane ohranjanje teh storitev negospodarno.

Stališče Parlamenta tu ni sorazmerno in z njegovim zavzetjem bomo verjetno povzročili, da se bo ta predlog dolgo usklajeval, zaradi česar se bo zavlekel ne samo proces, s katerim bomo potnikom v avtobusnem prevozu dali pravice, ki si jih zaslužijo, ampak tudi proces, s katerim bomo podjetjem dali zaščito, ki jo potrebujejo.

 
  
MPphoto
 

  Thomas Ulmer (PPE). (DE) Gospod predsednik, glede na malo časa, ki ga je ostalo, se bom omejil na poročilo gospoda Canciana. Nihče ne spodbija dejstva, da morajo imeti ljudje, ki potujejo v avtobusnem prevozu, pravice potnikov in s tem pravice potrošnikov.

Vendar pa bi ponovno izpostavil probleme, ki bodo nastali za male in srednje operaterje, zlasti v Nemčiji. Ni mogoče ločiti lokalnega in regionalnega javnega prevoza v Nemčiji, zlasti ne na podeželju, saj pogosto skupaj zagotavljata storitve v obsegu 50 km.

Moja druga pripomba je, da mali in srednji operaterji ne bodo mogli zagotoviti vnaprejšnjega plačila odškodnine ne glede na krivdo. Doslej se je načelo pravne odgovornosti izkazalo za uporabno in je povzročilo stabilne cene vozovnic.

Tretjič, menim, da prevozniki ne bi smeli plačati za zamude, ki niso nastale po njihovi krivdi, prav tako pa bi morala odgovornost veljati samo v okoliščinah, za katere so odgovorni prevozniki.

 
  
MPphoto
 

  Saïd El Khadraoui (S&D). (NL) Gospod predsednik, gospod Kallas, gospe in gospodje, najprej bi se zahvalil poročevalcema gospodu Cancianu in gospe Ayala Sander za njuno dobro delo in hkrati obžaloval dejstvo, da se zdi, da Svetu ni uspelo pokazati dovolj prožnosti kot odziv na poročilo gospoda Canciana, ki bi mu omogočil zagotoviti dober dogovor. Kot so poudarili že številni poslanci, je za nas pomembno določiti nekaj temeljnih pravil na evropski ravni, ki zajemajo pravice potnikov v vseh vrstah prevoza. V zadnjih letih smo opravili veliko dela v zvezi z letalskim in železniškim prevozom. Menim, da se moramo učiti iz teh prizadevanj in – to pa je druga razprava – da jih moramo precej hitro oceniti in sodelovati, da bi preučili, kako zapreti majhno število posamičnih vrzeli, ki so ostale.

Zdaj se bom posvetil potnikom, ki potujejo po morju ali celinskih vodnih poteh, in tudi potnikom v avtobusnem prevozu: tudi tu moramo uporabiti enako metodologijo in ohraniti skupno temo. Naš cilj je zaščititi najbolj ranljive potnike, na primer osebe z omejeno mobilnostjo ali tiste, ki imajo težave s hojo. Zagotoviti moramo, da imajo enake pravice do potovanj in počitnic; z drugimi besedami, da postanejo popolnoma mobilni.

Drugič, menim, da je ključnega pomena, da so potniki obveščeni o spremembah programov potovanja, zamudah in svojih pravicah. Za to moramo za vse vrste prevoza imeti vzpostavljene visokokakovostna pravila.

Tretjič, jasno je, da moramo imeti tudi vzpostavljena pravila za primer, ko gre kaj narobe. Tudi tu si prizadevamo biti dosledni in zagotoviti pomoč in obroke, okrepčila, alternativne možnosti potovanja in prenočitve, če je to potrebno.

Seveda bodo nekatera vprašanja občasno zahtevala razpravo, kot na primer o področju uporabe. Menim, da moramo doseči dobro opredelitev regionalnega prevoza, ko gre za poročilo gospoda Canciana, da bi lahko odpravili vse vrzeli in zagotovili sprejetje odličnega dela zakonodaje.

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). (ES) Gospod predsednik, najprej bi se zahvalila gospe Ayala za vsa njena prizadevanja kot poročevalka glede dosege dogovora, o katerem govorimo danes.

Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo je od samega začetka ohranila pozitivno vedenje in je predložila spremembe, ki so popravile spremembe v prvi obravnavi, po ustreznih tristranskih pogovorih pa smo, po mojem mnenju, končno dosegli dober dogovor.

Gospa Ayala je že natančno analizirala vse dogovore. Vendar pa bi želela izpostaviti omembo področja uporabe, ki bo zajemalo vse ladje z več kot 12 potniki, in najnižjo ceno vozovnice 6 EUR, ki jo je mogoče povrniti. Poudariti moram velika prizadevanja in izboljšanja, ki jih bo ta uredba prinesla potnikom na splošno in predvsem invalidom ali osebam z omejeno mobilnostjo.

Izpostaviti moram tudi omenjanje dostopnih oblik v celotnem besedilu, da bi pregledne informacije dali na razpolago vsej javnosti.

Zadovoljna sem, čeprav sta bila za to potrebna precejšnje delo in razprava, da je bila izbrisana omemba zdravja, ko gre za zavrnitev prodaje vozovnice invalidom ali osebam z omejeno mobilnostjo, in je zdaj edini razlog za zavrnitev varnost.

Poudariti je treba tudi, da je bil čas za zagotovitev rešitve prevoza ali povračilo potnikom zdaj zmanjšan za tretjino v primerjavi s prvotnimi predlogi: zmanjšal se je s prvotnih 120 minut na 90 minut, kot je dogovorjeno v besedilu. Strinjamo se tudi z nadomestilom v višini 80 EUR. Povedano na kratko, bo ta uredba predstavljala večje jamstvo za uporabnike.

 
  
MPphoto
 

  Debora Serracchiani (S&D). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, predlog o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu je namenjen pomoči in zaščiti potnikov, predvsem invalidov ali oseb z omejeno mobilnostjo. To je prva uredba o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in mora predstavljati jamstvo za te potnike, tako kot v železniškem in letalskem sektorju. Cilj stališča v drugi obravnavi je vzpostaviti vrsto pravic potnikov, ki se odločijo potovati v avtobusnem prevozu.

Strinjam se z argumentom poročevalca gospoda Canciana, ki se mu zahvaljujem za odlično delo, in menim, da je treba spremeniti področje uporabe uredbe ter izključiti regionalne storitve, če so vključene v mestni in primestni prevoz. Pošteno in primerno bi bilo zagotoviti pravice potnikov v primeru nesreč, odpovedi ali zamude pri odhodu, kot je bilo odločeno v prvi obravnavi Parlamenta.

Enako pomembno je vprašanje informiranja o pravicah potnikov. Koristno bi bilo potnikom zagotoviti informacije o povezavah z drugimi vrstami prevoza, s čimer bi zagotovili tudi dialog med avtobusnimi in železniškimi potniškimi storitvami.

V zvezi z invalidi ali osebami z omejeno mobilnostjo je potrebno zagotoviti največjo možno zaščito, predlagala pa bi skrajšanje obdobja za vnaprejšnje obveščanje glede pomoči z 48 na 24 ur. Predlagala bi tudi večja jamstva za odškodnine in nadomestila za opremo za gibanje za invalide v primeru izgube ali poškodbe. Poleg tega je treba ob upoštevanju potreb potnikov z omejeno mobilnostjo odpraviti vse arhitekturne ovire in izboljšati obstoječo infrastrukturo, da bi postala dostopna.

Namen te uredbe je izboljšati konkurenčnost sektorja avtobusnega prevoza in omogočiti povezave med vrstami prevoza, predvsem pa je njen namen izboljšati pogoje za potovanje potnikov.

 
  
MPphoto
 

  Dirk Sterckx (ALDE). (NL) Gospod predsednik, kolega poslanec Brian Simpson je že povedal, da je ta parlament vedno pripisoval velik pomen pravicam potnikov in se zavzemal zanje pogosto tudi kljub nasprotovanju Sveta. Po drugi strani je pravice potnikov zelo težko urediti. V zadnjih mesecih smo ugotovili, da v primeru letalskih potovanj ureditev ni bila prav enostavna.

Po mojem mnenju imamo dober dogovor o potnikih, ki potujejo po morju. Vendar pa se še vedno soočamo s problemom potnikov v avtobusnem prevozu. V tem sektorju deluje veliko malih podjetij in gre za vprašanje javnega prevoza, ki ima zelo velik delež potnikov. Pomembno je vzpostaviti jasen evropski okvir in zagotoviti, da je ta sprejemljiv za mala podjetja. Parlament se tega zelo dobro zaveda.

Poročevalca bi rad seznanil s svojimi ugotovitvami o železniškem sektorju v obdobju, ko sem bil sam poročevalec. Določili smo temeljne pravice za vse potnike v železniškem prevozu in menim, da moramo enako storiti za potnike v avtobusnem prevozu. Svet tega ne odobrava, vendar pa bi moralo biti mogoče. Imeti moramo razpravo o tem. Temeljne pravice smo pridobili z razumnostjo med pogajanji in smo morda zagotovili tudi prehodno obdobje. Temu ne nasprotujem. Pomembno je, da Evropski parlament, ko gre za javni prevoz, pošlje sporočilo, da obstaja spodnja meja, raven, pod katero se ne more iti niti če gre za podjetje za javni prevoz, saj so tu tudi potniki, ki so prav tako upravičeni do svojih pravic. Samo zato, ker ima podjetje za javni prevoz morda tudi druge posle, to še ne pomeni, da mu ni treba zagotoviti temeljnih pravic.

Menim, da je to stališče, ki ga moramo zavzeti v postopku mediacije. Svetu ne bo ljubo slišati tega, toda kot Parlament se moramo zavzeti za to, saj je to pomemben element, če hočemo spodbuditi javni prevoz. To je zelo pomembno v okviru tega, kaj delamo za okolje in olajšanje mobilnosti.

 
  
MPphoto
 

  Mathieu Grosch (PPE). (DE) Gospod predsednik, če mi dovolite, bi nekoliko podaljšal svoj govor, ker dva kolega iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) nista imela govora. Vendar pa je to odvisno od vas.

Če se posvetim sami temi, moram povedati, da razprave med Parlamentom in Svetom o pravicah potnikov nikoli niso bile enostavne. Ta primer je ponovno pokazal, da lahko dosežemo napredek na enem področju, vendar pa je situacija na drugem področju v zvezi z avtobusnimi potovanji razmeroma težka. Razumemo, da je ta tema morda postala še bolj zapletena zato, ker se koncept regionalnega prevoza na primer različno tolmači v različnih državah. Živim v obmejnem območju, kjer se stikajo meje štirih držav, te zamisli pa se dejansko tako zelo razlikujejo od države do države, da ni vedno enostavno izvajati pravic potnikov na isti podlagi.

Vendar pa bi morali imeti vsi isti cilj, in sicer, da se lahko potniki na vseh področjih prevoza, ki kupijo vozovnico in hočejo potovati, zanesejo na zaščito svojih pravic, ko načrtujejo potovanje. V Parlamentu smo se v zvezi z drugimi sektorji vedno natančno osredotočili na potrebe invalidov in tozadevno smo nedavno pridobili izkušnje na tem področju, ki bi jim moral tudi Svet posvetiti večjo pozornost. Ne gre samo za omejeno mobilnost, ampak tudi druge oblike invalidnosti, ki bi jih bili morali upoštevati v preteklosti in zdaj. S tem niso povezani dodatni stroški. Nekatere probleme je mogoče rešiti že samo z zagotavljanjem informacij v različnih oblikah in sprejetjem drugih podobnih ukrepov.

 
  
MPphoto
 

  Corien Wortmann-Kool (PPE).(NL) Gospod predsednik, hvala za vašo prožnost. Na vrsto sem prišel malo hitreje kot sem pričakoval.

Iskreno bi želel čestitati poročevalki gospe Ayala Sender za rezultate, dosežene v zvezi s poročilom o pravicah potnikov pri potovanjih po morju in celinskih plovnih poteh. Bil sem poročevalec v senci za našo skupino, skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, in kot veste, smo obsežno razpravljali o tej temi. Za nas, skupino EPP, so pravice potnikov izredno pomembne. Nenazadnje je za ljudi pomembno, da se lahko zanesejo na prevoz dobre kakovosti, in tudi za invalide, da so deležni kakovostne pomoči.

Sočasno je pomembno, da preučimo značilnosti tega sektorja. Obstaja veliko malih podjetij z enim ali dvema ploviloma, zgodovinskimi plovili, ki jih ni mogoče spremeniti, toda ki imajo kljub temu posadke, ki so zelo koristne in zagotavljajo pomoč ljudem. Zadovoljen sem, da smo lahko v to uvedli potrebno prožnost in da smo v evropski zakonodaji zagotovili prvovrstne pravice potnikov, pravice, ki jih bodo lahko ta mala podjetja izvajala v praksi, saj je naš sektor tozadevno zelo dober v številnih evropskih državah. Dejstvo, da smo to dosegli, je zato ključnega pomena, in upam, da bomo lahko kmalu dosegli enak izid tudi za potnike v avtobusnem prevozu.

 
  
MPphoto
 

  Santiago Fisas Ayxela (PPE). (ES) Gospod predsednik, cerkev Sagrada Familia, delo odličnega katalonskega arhitekta Antonija Gaudíja, je razpoznavni znak Barcelone po vsem svetu. Leta 2005 jo je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) razglasila za območje svetovne dediščine.

Trenutno potekajo dela v zvezi z vlakom visokih hitrosti, ki bo prečkal mesto skozi predor, ki leži samo štiri metre od temeljev cerkve Sagrada Familia.

Tem delom nasprotuje 38 tehničnih poročil. Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja, strokovni organ Unesca, je izrazil svojo zaskrbljenost zaradi proge. Poleg tega je spodnji dom španskega parlamenta 22. junija sprejel resolucijo o zahtevi po varnostni prekinitvi del in ustanovitvi odbora strokovnjakov, ki bi lahko v dveh mesecih predlagal drugo rešitev.

Vprašal bi, katere ukrepe namerava sprejeti Komisija, da se tako znano stavbo, kot je Sagrada Familia v Barceloni, zaščiti pred tveganjem, ki ga predstavlja vlak visokih hitrosti, ki vozi mimo nje?

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D). (RO) Uredbi o pravicah potnikov v avtobusnem prometu in potnikov med potovanjem po morju in celinskih vodnih poteh dopolnjujeta pravni okvir, ki opredeljuje in ščiti pravice potnikov.

Takšna uredba je že v veljavi v sektorju letalskega prevoza, toda tudi v tej situaciji mnogi potniki ne poznajo svojih pravic in se ne pritožijo v primerih, v katerih se krši njihove pravice. Prav to je razlog, da je ključnega pomena, da je takšna uredba zagotovljena za vsako vrsto prevoza.

Uredbi, o katerih razpravljamo danes, vzpostavljata odgovornost v primeru smrti ali poškodbe potnika, pravice oseb z omejeno mobilnostjo, odškodnino in pomoč v primeru odpovedi ali zamude. Vključujeta tudi jasne določbe za pritožbe in odškodninske zahtevke.

Pozdravljamo dogovor, ki je bil dosežen glede pomorskega prevoza. Vendar pa menimo, da sta opredelitev in spoštovanje pravic invalidov v avtobusnem prevozu ključna, da bi bili vključeni vsi ljudje v družbi.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE). (FI) Gospod predsednik, zelo pomembno je razpravljati o pravicah potnikov. Razpravljali bi lahko tudi o dolžnostih potnikov, saj bi se morali vsakokrat, ko razpravljamo o pravicah, spomniti, da pravice ne obstajajo brez dolžnosti. Menim, da nimajo določenih obveznosti v zvezi s pravicami potnikov samo slednji, ampak tudi države članice Evropske unije. V nekaterih regijah, na primer na severu Finske, Laponskem, severu Švedske, švedskem Laponskem in nekaterih drugih redko poseljenih območjih, je zelo pomembno zagotoviti, da obstajajo celovite avtobusne povezave ali povezave javnega prevoza, saj je gibanje temeljna pravica. V mislih imam predvsem starajoče se prebivalstvo. Za mnoge so storitve oddaljene na desetine kilometrov.

Zato je zelo pomembno, da se, ko govorimo o pravicah potnikov, posvetimo tudi pravicam tistih ljudi, za katere so osnovne storitve zelo oddaljene, in na zadeve ne gledamo z vidika konkurence in trga. To lahko uravnotežimo nacionalno in pri tem regionalni in lokalni avtobusni prevoz naredimo donosen.

 
  
MPphoto
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE). (RO) Pogajanja o teh dveh poročilih so prevevali poskusi Sveta, da omeji njuna področje uporabe in cilje, in tudi pritiski prevoznikov, soočenih z učinki gospodarske recesije.

Oba poročevalca sta uspešno branila trdno stališče Parlamenta. Nujen je sodoben prevoz potnikov dobre kakovosti. Potnikom je treba zagotoviti najboljše prevozne pogoje, če pa to ne uspe, morajo prejeti ustrezno odškodnino.

Prevozniki si morajo prizadevati za zagotavljanje usklajenega evropskega prevoznega sistema med državami članicami in tudi med vrstami prevoza. Kriza zaradi vulkanskega pepela je pokazala, da je situacija v tem sektorju še vedno daleč od tega, kar potrebujejo potniki.

Prevozniki se morajo zavedati, da morajo zagotoviti kakovost, hkrati pa se držati tudi voznega reda. Potniki morajo biti obveščeni o pravicah, ki jih imajo, da bi lahko ukrepali dobro obveščeni, ko so te pravice kršene.

 
  
MPphoto
 

  Nikolaos Salavrakos (EFD). (EL) Gospod predsednik, strinjam se z mnenjem, da morata uredbi vključevati zaščito pravic potnikov za vse vrste prevoza: železniški, kopenski, pomorski in letalski.

Zato je treba po mojem mnenju avtobusni prevoz vključiti v uredbo in sprejeti posebne ukrepe v smislu odškodnine, da bi bila razumna v zvezi s podjetji in v zvezi s preživetjem prevoznikov.

Vendar pa bi bolj poudaril ozaveščenost o pravicah potnikov in bi Evropski parlament pozval, naj začne kampanjo za ozaveščanje javnosti o pravicah potnikov v zvezi z vsemi oblikami prevoza.

Ker je bila moja država – Grčija – osrednja tema poročil o številnih stavkah v zvezi s pristanišči in prevozom, bi to priložnost izkoristil, da povem, da je vse kot je bilo in da je Grčija dostopna vsem zainteresiranim stranem.

 
  
MPphoto
 

  Michael Cramer (Verts/ALE). (DE) Gospod predsednik, ponovno bi izpostavil, da smo vsi za to, da tudi potniki z omejeno mobilnostjo dobijo pravice. Toda če gre za vprašanje, kdo je deležen prednostne obravnave, ali za morebitno zmanjšanje dobička prevoznikov, potem je odgovor odločen ne. Ta položaj se mora spremeniti.

Gospa Wortmann-Kool pravi, da so problem mala podjetja, toda to ni res. Velika podjetja so lobirala glede tega vprašanja in nasprotovala rešitvi. Mala podjetja izkoriščajo kot pretvezo za zaščito svojih interesov. Za mala podjetja bi lahko dosegli kompromis, vendar pa se moramo glede na splošno perspektivo spopasti z velikimi organizacijami. Niso pripravljene pokazati nobene obzirnosti do potnikov z omejeno mobilnostjo. To je nesprejemljivo. Ti potniki morajo imeti enake pravice kot vsi ostali. Biti moramo hvaležni, da ni omejena naša mobilnost, zato moramo pokazati solidarnost z ljudmi, katerih mobilnost je omejena.

 
  
MPphoto
 

  Philippe Juvin (PPE). (FR) Gospod predsednik, jasno je, da to nista popolni besedili. Jasno je, da bi ta ali oni poslanec Evropskega parlamenta hotel vključiti to ali ono spremembo. Vendar pa, gospe in gospodje, to besedilo predstavlja odličen napredek za invalide. Kako pogosto smo slišali za obžalovanja vredne primere, ko je bil invalidom onemogočen dostop do javnega prevoza? To besedilo bo končalo te primere. Končalo bo diskriminacijo invalidov in bolnih. Dostop ne bo več omejen.

Zavedajmo se, kaj predstavlja to besedilo, namreč resnični napredek, da ne omenjam odlične določbe, ki predpisuje, da mora biti osebje usposobljeno za ravnanje z invalidi. Predstavlja tudi precejšen napredek za invalide. Zato moramo prenehati govoriti o vključevanju invalidov v družbo. Dejansko moramo izvajati ta proces vključevanja. To dela besedilo in menim, da moramo pozdraviti to dejstvo.

To besedilo bo evropskim institucijam omogočilo resnično izboljšati življenje invalidov. Čestitati moramo poročevalcema. To bi zdaj storil v imenu invalidov. Ne skrivajmo svojega zadovoljstva.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GIANNI PITTELLA
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, izraziti moram svojo hvaležnost zaradi udeležbe Evropskega parlamenta in obsežnega dela, ki je bilo opravljeno. Pomikamo se v isto smer.

V zvezi s pomorskimi pravicami potnikov med potovanjem po morju in celinskih vodnih poteh so zaključki pozitivni. Ključnega pomena je doseči cilj vzpostavitve temeljnih pravic potnikov za vse vrste prevoza. To je bilo tu večkrat poudarjeno in ne moremo izpustiti potnikov v avtobusnem prevozu.

Poudariti moram še nekaj, saj smo se z gospodarskimi razlogi spopadali iz različnih kotov: gospodarske argumente in pravice potnikov. To Temu smo priča tudi v letalstvu. Vsi smo za konkurenčnost; vsi smo za gospodarski uspeh; vsi smo za nizke stroške in učinkovitost, vendar pa morajo sočasno vsi ponudniki storitev v sektorju prevoza zagotavljati visokokakovostne storitve. Zame visokokakovostne storitve pomenijo predvsem skrb za točnost in informacije o voznem redu. Premakniti se moramo v to smer in nikomur – velikim podjetjem, malim podjetjem – ne sme biti dovoljeno odstopanje od teh pravil. Zagotoviti morate točnost in služiti morate svojim strankam zelo odgovorno, da bi zagotovili visoko kakovost. Potem se lahko premaknemo naprej tudi glede vseh drugih vprašanj.

Hvala za razpravo. V procesu usklajevanja direktive o potnikih v avtobusnem prevozu si bomo prizadevali najti kompromise, ki vodijo k takšni rešitvi. Upam, da bomo dobro sodelovali s poročevalci v postopku priprav naslednjih direktiv.

 
  
MPphoto
 

  Antonio Cancian, poročevalec. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, poslušal sem vse govore in moram poudariti samo, da smo začeli v prvi obravnavi poročila gospoda Albertinija začeli s smelim besedilom in v Odboru za promet in turizem dosegli skoraj soglasni rezultat glede poročila, ki je polno kompromisov in delno upošteva voljo Sveta.

Komisar je ob različnih priložnostih obljubil enotno skupno besedilo. V tem okviru upam, da bo novo belgijsko predsedstvo hotelo besedilo vključiti na svojo agendo in s tem omogočilo dokončanje okvira predpisov za potnike v vseh vrstah prevoza z namenom določitve skupnih in horizontalnih ukrepov za vse vrste prevoza. To je nekaj, kar resnično potrebujemo.

 
  
MPphoto
 

  Inés Ayala Sender, poročevalka. (ES) Gospod predsednik, zahvalila bi se kolegom poslancem ter komisarju in podpredsedniku gospodu Kallasu za njegovo prijaznost in spodbudne besede.

Pojasnila bi nekaj stvari, ki jih je gospa Lichtenberger povedala o pristaniščih. Menim, da ni natančno prebrala besedila. Res je, da nam ni uspelo vključiti vseh pristanišč, saj imajo nekatera pristanišča samo pomol, vendar pa so za pristanišča določene obveznosti, da morajo na primer vsa nova ali obnovljena zagotoviti popolno dostopnost in opremo, v zvezi s čemer smo Svet obvezali, da to črta iz določbe, v katero je bilo vključeno. Gospa Lichtenberger, če preberete Prilogo II, boste videli, da so v njej navedene obveznosti glede pomoči v pristaniščih in pristaniških terminalih. Poleg tega smo vključili pristaniške oblasti kljub temu, da je Svet določenim vidikom nasprotoval, in sicer prav zato, da bi se bolj zavedale potreb oseb z zmanjšano mobilnostjo.

Pristanišča torej imajo obveznosti. Pristanišča so vključena, tako da ne gre samo za ladje, ampak imajo obveznosti tudi pristaniški terminali in pristanišča.

Glede prožnosti in izjem ter na tem razpotju bi se rada zahvalila gospodu Kuhnu in gospe Wortmann-Kool za njuna govora, saj menim, da smo si resnično prizadevali biti prožni in pomagati malim podjetjem, zlasti v času krize. Razumem lahko jezo gospoda Cramerja, saj je res, da so zainteresirane strani, s katerimi se ukvarjamo, predvsem velika podjetja, vendar pa je to zato, ker evropska združenja, zvesta svoji naravi, vključujejo mala podjetja in tudi velika podjetja. Dejstvo, da so zainteresirane strani, s katerimi se ukvarjamo, včasih ali precej pogosto tiste, ki predstavljajo velika podjetja, ne pomeni, da mala podjetja niso prav tako člani evropskih združenj. Menim, da smo si prizadevali razumeti vse strani.

Nazadnje bi se rada še posebej zahvalila gospe Bilbao za podporo in solidarnost pri izboljšanju pravic invalidov. Zlasti bi se ji zahvalila za pojasnitev vprašanja dostopne oblike in za to, da je Svet končno opustil vprašanje zdravja – za kar menim, da je bilo tvegano glede na to, kakšno delo bi bilo treba opraviti v prihodnosti, toda to zagotovo ni bil pravi čas – in tudi za vse v zvezi s skrajšanjem rokov in izboljšavami.

Nazadnje bi se seveda zahvalila kolegom poročevalcem v senci in predvsem čestitala evropskim potnikom, saj imamo v sektorju – prevozniki, podjetja, terminali, pristanišča in oblasti – in državah članicah zdaj pred seboj 24 mesecev priprav. Potem bo treba uredbo izvajati.

Imam posebno zahtevo, gospod Kallas, ko bo prišel čas za njeno uporabo. Videla sem, da boste začeli čudovito informacijsko kampanjo in kampanjo za ozaveščanje v zvezi s pravicami potnikov v letalskem prevozu. Pozvala bi vas in želim si, da bi se zavezali enako čudoviti kampanji v skladu s tem za pomorski sektor čez dve leti, ko bo začela veljati uredba za potnike v pomorskem sektorju. Menim, da si evropska javnost zasluži to.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri (v torek, 6. julija 2010).

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki. (CS) Osnutek uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu naj bi povečal pravice potnikov v tej vrsti prevoza, vzpostavil kakovostne standarde, primerljive s standardi železniškega in letalskega prevoza, in poenotil trenutne zakonske pogoje za prevoz v vseh državah članicah. V prvi obravnavi je Parlament povsem upravičeno zahteval neomejeno odgovornost za prevoznike v primeru smrti ali poškodbe potnika, za katero je kriv prevoznik, in tudi pravico do predplačila v primeru finančnih problemov, ki jih je povzročila nesreča med prevozom. Osnutek je prepovedal tudi vse oblike diskriminacije na podlagi telesne invalidnosti ali zmanjšane mobilnosti. Zahtevali smo odškodnino za potnike v višini več kot 50 % cene vozovnice in pomoč v primeru odpovedi ali zamud v obliki hrane, pijače, brezplačne prenočitve in prevozov na lokacijo, kjer bi bilo mogoče nadaljevati potovanje z drugimi sredstvi. Edini izjemi od tega pravila morata biti primestni in mestni prevoz. Vendar pa je Svet popolnoma spremenil področje uporabe in raven pravic potnikov v tej obliki prevoza ter zahteva celo izjemo za regionalni prevoz in do 15 let za nacionalni in mednarodni prevoz. S sprejetjem stališča Sveta pravzaprav ne zagotavljamo nobenih pravic potnikov in bomo potrdili samo minimalno zakonsko odgovornost prevoznikov. Ne morem se strinjati s tem stališčem in bi vas pozval, da podprete stališče Evropskega parlamenta iz prve obravnave.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Invalidi morajo imeti možnost potovati, uživati pravice svobode gibanja, svobode izbire in nediskriminacijo kot vsi drugi državljani. Dostop do sredstev prevoza enakopravno z drugimi uporabniki je ključen za neodvisnost in dostojanstvo v vsakodnevnem življenju. Boriti se moramo za to, da se pravice „dostopnosti“ in „osebne mobilnosti“, ki ju določata člen 9 in 20 Konvencije ZN o pravicah invalidov, prenese v resnično ukrepanje, da bi končno oblikovali novo in učinkovito evropsko strategijo o invalidnosti za naslednje desetletje. Odločno podpiram to poročilo, katerega cilj je zagotoviti učinkovito zaščito avtobusnih potnikov z zmanjšano mobilnostjo. Gospe in gospodje, ta sektor nujno potrebuje ureditev na evropski ravni. Docela nesprejemljivo je, da se nekatere državljane zaradi njihove invalidnosti diskriminira v naših mestih in državah. Zato mora Evropski parlament prevzeti vodstvo in enkrat za vselej odpraviti pomanjkljivo doslednost, ki jo še danes najdemo v zadevni zakonodaji držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE) , v pisni obliki. – Ta predlog je dobra novica za invalidne potnike ali osebe z omejeno mobilnostjo, ki si zaslužijo pravično obravnavo s strani prevoznikov. Glede na stanje vemo, da bo imel od leta 2012 dalje vsak invalidni ladijski potnik izboljšane pravice, vključno s pravico do vkrcanja in pravico do brezplačne pomoči v pristanišču. Močno upam, da bomo lahko potnike v avtobusnem prevozu vključili v uravnotežen dogovor, ki bo koristen za potnike in prevoznike. To je zelo dobrodošel korak proti obravnavanju praktičnih ovir, s katerimi se soočajo invalidni potniki. Presenetljivo bi bilo, če bi si države članice prizadevale ustaviti naše pozivanje k temu, da ta zakonodaja vključi tudi potnike v avtobusnem prevozu. Prepričan sem, da se lahko dogovorimo o splošnem delu zakonodaje, ki bo zajemal ladijske potnike in potnike v avtobusnem prevozi ter bo začel veljati leta 2012.

 
  
MPphoto
 
 

  Antonio Masip Hidalgo (S&D), v pisni obliki. (ES) Zelo pomembno je, da se izognemo diskriminaciji tistih, ki tako kot jaz trpijo zaradi omejene mobilnosti.

Na bruseljskem letališču se nas prosi, nekaterim celo ukaže, naj gremo na avtobus za notranji prevoz in z njega celo dvakrat, čeprav bi se bilo treba oviram, kot so vrata, enostavno izogniti in ne nadlegovati potnikov z vstopanjem in izstopanjem.

 

16. Inteligentni prometni sistemi v cestnem prometu in vmesniki do drugih vrst prevoza (razprava)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je Priporočilo za drugo obravnavo v imenu Odbora za promet in turizem o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza (06103/4/2010 – C7-0119/2010 – 2008/0263(COD)) (poročevalka: Anne E. Jensen) (A7-0211/2010).

 
  
MPphoto
 

  Anne E. Jensen, poročevalka.(DA) Gospod predsednik, kaj točno so inteligentni prometni sistemi? Zajemajo vse informacijske sisteme, ki bi lahko cestni promet naredili varnejši, učinkovitejši in okolju prijaznejši. Vključujejo GPS, ki jih poznamo, saj jih uporabljamo pri vožnji po naših mestih, in lahko vključujejo sisteme pristojbin za uporabo cest ali cestninske sisteme. Nekatere inteligentne prometne sisteme že poznamo, še več pa se jih pripravlja. Obstajajo sistemi, ki nam bodo lahko zagotovili precej boljše informacije o razmerah na cestah. So pred nami spolzke ceste? Je prišlo do nesreče, zaradi katere nastajajo kolone? Imamo tudi sistem eCall, ki samodejno pokliče center za klice v sili, ko pride do nesreče, tako da lahko pomoč pride hitreje.

Povedala bi, da se mi je delo v zvezi s tem poročilom od samega začetka zdelo neprijetno zaradi več stvari. Najprej je bilo zelo težko opredeliti, kaj dejansko so inteligentni prometni sistemi, ker vključujejo tako veliko različnih stvari. Ko sem odkrila možnosti, ki jih imajo, me je presenetilo dejstvo, da še nimamo teh inteligentnih prometnih sistemov. Ko sediš v koloni in ne več, kdaj ali če boš prispel na cilj in na primer ujel svoj let, bi bilo dejansko dobro, če bi te sisteme že imeli vzpostavljene. Dobili bi lahko precej boljše informacije.

Zato je treba vprašati: zakaj potemtakem nimamo teh inteligentnih prometnih sistemov? Odgovor Komisije in strokovnjakov je bil, da zaradi pomanjkanja standardov in specifikacij, ki lahko spodbujajo uporabo naših skupnih prometnih sistemov, spodbujajo njihovo izdelavo in zagotovijo tudi, da postane vožnja čez meje lažja, tako da lahko na primer tovornjak pelje od Göteborga do Palerma in komunicira z vsemi različnimi informacijskimi sistemi, vključno z različnimi sistemi za pristojbine za uporabo cest, ne da bi moral imeti na vetrobranskem steklu nameščene različne naprave za komunikacijo z različnimi sistemi.

V skladu z dogovorom, ki je bil zdaj dosežen s Svetom, moramo opredeliti specifikacije za inteligentne prometne sisteme znotraj štirih področij in v povezavi s šestimi ukrepi, za katere so bili določeni skrajni roki. Gre za zagotavljanje z varnostjo povezanih informacij, zagotavljanje splošnih prometnih informacij, zagotavljanje vzpostavitve sistema eCall in gre za zagotavljanje nečesa, za kar osebno mislim, da je zelo pomembno, in sicer, da lahko vozniki tovornjakov prejmejo informacije o tem, kje lahko najdejo varna počivališča, in imajo možnost vnaprejšnje rezervacije počivališča, da bi bilo upoštevanje predpisov o času vožnje in času počitka zanje manj stresno.

Največja ovira v našem delu je bilo vprašanje praktičnega izvajanja vsega tega. Svet se je strinjal s Parlamentom, da moramo vsekakor opredeliti področja, kjer je treba opraviti delo v zvezi s skupnimi specifikacijami in standardi. Področje, kjer se Svet ni strinjal z našimi predlogi, je bilo določanje, kdaj morajo biti dogovorjene specifikacije vzpostavljene v praksi. Zato smo izvajanje razdelili na dva časovna razporeda: najprej se bomo dogovorili o specifikacijah in nato bomo opredelili, kako jih prenesti v prakso.

Zahvalila bi se poročevalcem v senci za njihovo sodelovanje pri dosegi tega izida, zlasti gospodu Kochu, gospe Ţicău in gospe Brepoels. Menim, da smo enkratno sodelovali. Prav tako bi se iskreno zahvalila švedskem predsedstvu, ki si je zelo prizadevalo zagotoviti, da so mnogi izmed predlogov Parlamenta vključeni v končno besedilo. Nazadnje bi se zahvalila Komisiji, ki je bila resnično posrednica v tej zadevi in je ogromno prispevala k dosegi skupnega dogovora.

 
  
MPphoto
 

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, zahvalil bi se Evropskemu parlamentu in predvsem gospe Jensen, poročevalki o inteligentnih prometnih sistemih, za njuno odlično delo in nenehno zavezanost podpori Komisiji v zakonodajnem postopku, ki vodi k direktivi o inteligentnih prometnih sistemih.

Ob koncu druge obravnave tega zakonodajnega predloga v Evropskem parlamentu bi ponovno kar najmočneje potrdil njegov politični pomen. Aplikacije inteligentnih prometnih sistemov, kot so upravljanje prometa in tovora, podpora za preprečevanje zapustitve voznega pasu in elektronsko cestninjenje (e-cestninjenje), prinašajo jasne koristi prometnim uporabnikom v smislu skrajšanja časa potovanja in povečanja varnosti.

V zadnjih 20 letih je Evropska komisija uporabila različne instrumente za podporo koriščenja svojih rešitev ITS. Vendar pa je bilo uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestni promet precej počasnejše kot v drugih vrstah prevoza, prav tako pa so se storitve ITS uporabljale razdrobljeno. Prostovoljni sporazumi in standardizacije niso prinesli pomembnega napredka v smislu uveljavljanja in uporabe takšnih sistemov.

Zato je Komisija predložila akcijski načrt in predlog okvirne direktive o uveljavljanju inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza.

V zvezi s to direktivo Komisija meni, da je kompromis, dosežen na pogajanjih s Svetom, uravnotežen in da so splošni cilji predloga Komisije ustrezno upoštevani. V okviru tega sem posebno zadovoljen zaradi priporočila gospe Jensen, sprejetega z glasovanjem Odbora TRAN 22. junija, in se veselim pozitivnega glasovanja in sprejetja direktive ITS s strani Evropskega parlamenta na jutrišnjem zasedanju.

Komisija je zavezana pomembnemu delu, ki je pred njo, v zvezi z izvajanjem direktive ITS. To bomo storili v tesnem sodelovanju z javnimi in zasebnimi zainteresiranimi stranmi.

 
  
MPphoto
 

  Dieter-Lebrecht Koch, v imenu skupine PPE. (DE) Gospod predsednik, gospod Kallas, gospe in gospodje, direktiva o uveljavljanju inteligentnih prometnih sistemih v cestnem prometu, o kateri bomo končno glasovali jutri, je tako zelo pomembna za druge vrste prevoza zaradi svojega vpliva na vmesnike do drugih vrst prevoza, da imam to za novo obdobje prevoza.

Direktiva je namenjena usklajenemu, osredotočenemu in ciljnemu izvajanju celovitega akcijskega načrta in bo zagotovila, da bodo inteligentni prometni sistemi postali sestavni del novih vrst vozil in infrastruktur. Odločilno vprašanje za potrošnike je najprej, da bo treba inteligentne prometne sisteme uvesti, toda nihče ne ve točno kdaj. Osebno bi mi bil ljubši natančen časovni razpored.

Drugič, igrali bodo pomembno vlogo pri čistejšem, varnejšem in učinkovitejšem prevozu ter bodo zagotavljali povsem nove priložnosti za somodalnost, z drugimi besedami, za vključitev različnih vrst prevoza. Tretjič, zagotavljali bodo visoko raven varstva podatkov, in, četrtič, uporabijo se lahko za optimizacijo infrastrukturnih zmogljivosti. Moja peta točka je, da bodo zagotavljali širok izbor dodatnih storitev za posameznike in poslovneže.

Inteligentni prometni sistemi se usklajeno vključujejo v naslednje poročilo o prihodnosti prometa in tudi v strategijo Evropa 2020, ker bodo spodbudili obsežne raziskovalne in razvojne projekte. Poziv k združljivosti novih sistemov z obstoječimi sistemi je skladen z zahtevami Parlamenta. V imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) Komisijo pozivam, naj čim prej vzpostavi standarde in specifikacije za sistem v sili eCall ter vse potovalne, prometne informacije in sisteme rezervacij parkirnih mest, tako da se lahko postopek uveljavljanja teh sistemov po vsej Evropi začne zelo kmalu.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău , v imenu skupine S&D. (RO) Sprejetje direktive o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in vmesnike do drugih vrst prevoza je pomemben korak k povečanju varnosti v prometnem sektorju.

Zahvalila bi se vsem skupinam poročevalcev za to, da so področje uporabe direktive razširili preko sektorja cestnega prometa in vključili vmesnike do drugih vrst prevoza. To bo omogočilo uporabo inteligentnih prometnih sistemov s strani potnikov, v vozilih in infrastrukturah ter interakcije med njimi na področju cestnega prometa, vključno z mestnim prevozom in vmesniki do drugih vrst prevoza.

Evropski parlament je že v prvi obravnavi zahteval minimalno število aplikacij in storitev, ki jih podpirajo inteligentni prometni sistemi, in tudi stroge določbe o varstvu osebnih podatkov. Direktiva določa štiri prednostna področja, na katerih bo Komisija opredelila skupne specifikacije in standarde za izvajanje in uporabo inteligentnih prometnih sistemov.

Komisija se je zavezala hitro sprejeti specifikacije znotraj naslednjega jasno opredeljenega časovnega razporeda: opravljanje storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij po vsej EU do leta 2014; opravljanje storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času po vsej EU do leta 2013; podatki in postopki za, po možnosti, brezplačno zagotavljanje osnovnih splošnih prometnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu do leta 2012; usklajeno zagotavljanje medobratovalne vseevropske storitve eCall do leta 2012; zagotavljanje storitev obveščanja glede varnih in varovanih parkirišč za tovornjake in komercialna vozila in zagotavljanje storitev rezervacije glede varnih in varovanih parkirišč za tovornjake in komercialna vozila do leta 2012 oziroma 2013.

Sprejetje te direktive je bilo odloženo zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe in komitoloških določb. Omenjene specifikacije bo Komisija sprejela z delegiranimi akti.

Menim, da smo šele na začetku poti v smislu uveljavljanja inteligentnih prometnih sistemov. Upamo, da bodo Komisija in države članice dodelile finance, potrebne za uveljavitev teh sistemov.

 
  
MPphoto
 

  Gesine Meissner, v imenu skupine ALDE. (DE) Gospod predsednik, menim, da ima gospod Koch prav, ko pravi, da nas bodo inteligentni prometni sistemi popeljali v novo ero. Lansko leto sem naletela na tovornjake, ki lahko komunicirajo med seboj. Sliši se noro, toda to je resnično sistem za upravljanje inteligentnih prometnih sistemov prihodnosti. Posebne naprave tovornjakom omogočajo iz varnostnih razlogov ugotoviti, če je na cesti pred njimi ovira ali jo prečka pešec. To informacijo lahko potem posredujejo tovornjaku za njimi, da lahko pravočasno zavira in prepreči nesrečo.

Seveda to še ni na dnevnem redu. V tem primeru je glavna korist poročila gospe Jensen, da nam zagotavlja pregled trenutne situacije in vpogled v to, kaj bomo potrebovali v prihodnosti, da bi izboljšali varnost, preprečili zastoje, zmanjšali število nesreč in učinkoviteje ukrepali v zvezi z okoljem.

Moja zadnja pripomba zadeva nekaj, kar sem doživela blizu Hannovra v Nemčiji. Na avtocesti je inteligentni prometni sistem, ki ga sestavljajo različne omejitve hitrosti. Voznikom sporoči, s kakšno hitrostjo naj potujejo, da bi se izognili prometnim zastojem. To je dobro za voznike in okolje ter tudi zmanjšuje število nesreč. Potrebujemo tovrstne sisteme in še veliko več.

 
  
MPphoto
 

  Frieda Brepoels, v imenu skupine Verts/ALE. (NL) Gospod predsednik, vsekakor sem zadovoljna, da smo končno sprejeli evropski okvir za ITS. Kot je povedala predhodna govornica, je bil to trd oreh, zaradi neutrudnih prizadevanj naše poročevalke gospe Jensen pa smo lahko Parlamentu po trdih pogajanjih končno predstavili uravnoteženo stališče. Najlepša hvala za to.

Če pomislimo, da postaja problem zastojev in onesnaževanja vse resnejši, ne moremo preceniti pomena te pobude. Zelo jasno je, da obstaja potreba po inovativnih rešitvah, toda zakaj je zdaj evropski pristop tako pomemben? Po mojem mnenju je pomemben, ker verjetno ne bomo mogli v celoti izkoristiti možnosti ITS, če ne bomo od omejenega ali celo nesistematičnega uveljavljanja, ki je danes realnost v številnih državah članicah, napredovali k usklajenemu vseevropskemu uveljavljanju.

Gospe in gospodje, to je seveda šele prvi korak, toda kljub temu zelo pomemben. V naslednjih letih moramo pozorno spremljati, kako Komisija in države članice izvajajo prednostne ukrepe. Dejansko smo zapravili že približno pol leta za časovni okvir, ki ga je predstavila Komisija kot odziv na razpravo o izvajanju delegiranih aktov. Na splošno menim, da moramo poskrbeti, da bodo predvidene storitve prijazne za uporabnike v vseh skupinah. V zvezi s tem smo zelo zadovoljni, da so bile uvedene posebne določbe za ranljive uporabnike cest, saj bo pozornost, posvečena temu, vodila k izboljšanju kakovosti za vse uporabnike. Zahvaljujem se vam za pozornost.

 
  
MPphoto
 

  Anna Rosbach, v imenu skupine EFD. (DA) Gospod predsednik, na vetrobranskem steklu svojega avtomobila imam majhno elektronsko napravo, ki zazna, kdaj se peljem skozi cestninsko postajo v svoji domovini. Zelo sem bila vesela, ko sem nedavno ugotovila, da deluje tudi, ko se peljem skozi podobno postajo v sosednji državi. Kako lepo bi bilo, če bi bilo tako enostavno po vsej Evropi, točno to pa si želi tudi danska poslanka gospa Jensen za vse, ki se veliko vozijo po evropskih cestah. Zato bi se iskreno zahvalila poročevalki za odlično delo v zvezi s to direktivo.

Bila je dolgo pričakovana in zajema vrsto tehničnih in posebnih pobud. Držim se načela, da zakonodajo EU predlagam samo, če je smiselna, zame pa to pomeni, da se mora nanašati na čezmejne probleme, ki se jih najbolje rešuje skupaj. Reči moram, da ta tema zelo dobro izpolnjuje to zahtevo. Sočasno ta direktiva ponuja pomoč voznikom tovornjakov, ki povezujejo Evropo. Brez njih ne bi bilo trgovine znotraj EU.

Zdaj morajo države članice vse te dobre namere samo še prenesti v prakso. Kolikor lahko razberem, je to srž problema, kajti čeprav je Svet sozakonodajalec za direktivo, se ceste gradi v majhnih nacionalnih občinah, ki za te namene nimajo veliko denarja. Prav tako je potrebno veliko denarja in politične volje za posodobitev sistema železniškega prevoza.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Koumoutsakos (PPE). (EL) Gospod predsednik, širitev inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in v njihovem delovanju v zvezi z drugimi vrstami prevoza je posebno pomembno vprašanje. Je resnični izziv za evropsko prometno politiko in predhodni govorniki so upravičeno govorili o novem obdobju v prometu.

Najširša mogoča uporaba inteligentnih prometnih sistemov bo pripomogla, prvič, k uresničitvi učinkovitejšega, stabilnejšega in varnejšega prevoza in, drugič, k dosegi cilja čistejšega in okolju prijaznejšega prevoza.

Zato menim, da je odobritev okvirne direktive o inteligentnih prometnih sistemih zelo pozitiven razvoj za vse evropske državljane, saj je bil doslej prostovoljni pristop daleč od zadovoljivega. Potrebujemo – in s tem se strinjamo vsi – minimalno raven standardizacije, če želimo, da se bo te sisteme uporabljalo na naših potovanjih v zelo bližnji prihodnosti.

Tako kot poročevalka gospa Jensen, ki ji čestitam, tudi sam menim, da moramo nadaljevati in jutri odobriti direktivo, da bi poleg tega potrdili, da so do nedavno potekala dolga, trda pogajanja in moramo zdaj nadaljevati.

Zadnja stvar, ki jo potrebujemo, je nepotrebna zamuda v celotnem postopku. Še enkrat čestitke poročevalki.

 
  
MPphoto
 

  Inés Ayala Sender (S&D). (ES) Gospod predsednik, čestitala bi gospe Jensen in se ji zahvalila za njeno predanost in odločnost glede teh inteligentnih prometnih sistemov, zlasti v zvezi s cestami, da bi dosegli uskladitev in predvsem združljivost z že obstoječimi sistemi.

V preteklih dneh sem prebrala, da je podjetje, kot je SNCB v Bruslju, ponudilo, da voznikom zagotovi prometne informacije v realnem času, da bi jim pomagalo dovolj vnaprej sprejeti intermodalne odločitve. Kot razumem, je to ena izmed storitev prihodnosti, ki jih omenja gospa Jensen, katerih usklajevanje bo omogočilo njihovo razširitev po vsej Evropi.

Menim, da je ta dialog med vrstami prevoza ključen, prav tako pa čezmejni dialog med cestnimi sistemi, ki lahko spodbujajo tudi druge vidike cestne varnosti.

Predvsem se ji zahvaljujem za aplikacije za cestno varnost in zlasti razširitev sistema eCall po vsej Evropi. Tudi sama si želim njegovo razširitev preko vseevropskih omrežne infrastrukture in zlasti na kmetijska vozila in upam, da bo to v prihodnosti mogoče, saj se pogosto zgodi, predvsem v regijah kot je tista, iz katere prihajam, da pride do nesreče in oseba umre, ker tja ni bilo mogoče priti pravočasno ali ker klic v sili osebe ni bil prejet. Zaradi tega upam, da se ga lahko razširi.

Varna parkirišča za tovornjake in komercialna vozila so zelo koristna in jih popolnoma podpiram. Menim, da jih je treba v prihodnosti razširiti na vseevropska cestna omrežja.

Menim, da je edino, kar zdaj potrebujemo, da Galileo postane platforma za tovrstne storitve; to bi resnično bila pika na i. Upam, da bo uspelo gospodu Kallasu in gospodu Tajaniju to doseči, tako da bodo ti inteligentni prometni sistemi postali prihodnost Galilea.

 
  
MPphoto
 

  Oreste Rossi (EFD). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, boljše upravljanje prevoza blaga in večja varnost v cestnem prometu sta temeljna vidika pri oblikovanju inteligentnega prometnega sistema. Cilj je oblikovati usklajen in celovit sistem, ki zagotavlja kontinuiteto storitev, upravljanja prometa in prevoz blaga po tovornih koridorjih.

Ključno vprašanje ostaja finančni vpliv tega inovativnega sistema, ki je sestavljen predvsem iz vmesnikov za prometno komunikacijo in ki bi ga bilo mogoče rešiti s standardizacijo enotnega informacijskega sistema. Učinkovitost, uspešnost, kontinuiteta in medobratovalnost so načela, na katerih bi morali temeljiti prihodnji ukrepi držav članic. Pravilna ocena ozemeljskih značilnosti, prometnih pogojev in postopkov medsebojne povezave med različnimi sistemi prevoza bodo zato nujni ta ustrezno učinkovito izvajanje sistema.

Potem bo potrebna resna preučitev tega, kako se bo sistem odzval v kritičnih trenutkih. Upam, da bo odbor, ki ga bo vzpostavila uredba, lahko sodeloval z lokalnimi organi, tako da bo sistem oblikovan za zagotavljanje hitrega in učinkovitega odziva v primeru problemov, povezanih s prevozom.

 
  
MPphoto
 

  Ádám Kósa (PPE). (HU) Tudi jaz bi pozdravil uvedbo inteligentnih prometnih sistemov, saj bodo precej olajšali življenje ljudi. Pozornost bi pritegnil k trem vprašanjem. Eno izmed njih se je pojavilo v zvezi s pravicami potnikov; namreč da je Evropski parlament močno zavezan pomoči invalidom. Vendar pa bi poudaril, da bo treba invalidom pomagati tudi v tem sistemu, zato predlagam, da se probleme, s katerimi se soočajo invalidi, upošteva tudi pri uvajanju sistema, upoštevati pa jih morajo tudi razvijalci sistema. Prav tako bi poudaril pomen dostopnost informacijskih komunikacij. Nazadnje bi, ker nekatere države članice še niso izvedle študij ocene vplivov, Komisijo pozval, naj za to nameni ločena sredstva pred uvedbo sistema, da bi srednjeevropskim in vzhodnoevropskim državam omogočila dostop do njega.

 
  
MPphoto
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE). (RO) Uvedba standardnega okvira za usklajeno uvajanje inteligentnih prometnih sistemov je pomemben korak k modernizaciji prometnega sektorja. Pomeni, da morajo države članice zagotoviti uveljavljanje in usklajevanje ITS na medobratovalen način.

Kot poročevalec za dokument o evropskih železniških tovornih koridorjih menim, da so medobratovalni sistemi ITS resnično nujni za železniški sektor, zlasti v smislu upravljanja prometa. Zaradi tega je potrebno vzajemno priznanje nacionalnih odobritev tipa in specifikacij za strojno in programsko opremo IT ter tudi skladnost s časovnim razporedom za pripravo ERTMS.

Dejstvo, da imajo države članice priložnost izpolniti nove zahteve s posodobitvijo svojih že obstoječih sistemov, je pozitiven korak, s katerim se prepreči pomanjkanje geografske kontinuiranosti.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, menim, da bi lahko rekli, da bi morali biti precej neumni, da bi nasprotovali inteligentnim predlogom. Seveda inteligentnim prometnim sistemom ni mogoče nasprotovati: treba jih je pozdraviti. Čestitam gospe Jensen in tudi gospodu Kallasu, da sta poudarila koristi. Vsekakor zadeve, ki pripomorejo k okolju prijaznemu prometu, varnosti v cestnem prometu, ustreznemu parkiranju, sistemom za spremljanje vremena itd., zelo koristijo uporabnikom cest.

V zvezi z varnostjo v cestnem prometu bi si želel poudarjanje učinka počasnih voznikov na nesreče v cestnem prometu. Zdi se, da se poudarja samo hitrost, ki zagotovo pomembno prispeva k nesrečam.

Vendar pa je treba to pozdraviti in zahvalil bi se inteligentni gospe Jensen, ki je uporabo cest naredila koristno za vse uporabnike, bodisi neumne ali inteligentne.

 
  
MPphoto
 

  Antonio Cancian (PPE). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da je opredelitev teh evropskih specifikacij za usklajen razvoj izbranih aplikacij ITS za prevozna in letalska omrežja zelo koristna. Vendar pa sem hotel poudariti dve dejstvi v zvezi z varnostjo. Prvo je, da moramo trdno vztrajati pri varnih parkiriščih za voznike tovornjakov. Drugič, ko govorimo o varnosti, menim, da moramo biti previdni: od voznikov se zahteva, da delajo vse drugo, razen vozijo, prejmejo ogromno informacij in se jih nadleguje z vsem mogočim.

To je zdaj zelo pomembno vprašanje, ta premislek pa naslavljam na gospo Jensen, ker menim, da si po eni strani to želimo, po drugi strani pa moramo biti zelo previdni in ukrepati tako, da bodo vozniki lahko mislili tudi na vožnjo.

 
  
MPphoto
 

  Franz Obermayr (NI). (DE) Gospod predsednik, varnost v cestnem prometu in varnostne aplikacije predstavljajo glavni sestavni del štirih pomembnih področij, o katerih bi podal nekaj pripomb. Prvič, zavrniti je treba predlog Komisije o odobritvi uvedbe velikih tovornjakov, imenovanih megatovornjaki. Megatovornjaki bi povečali tveganje na cestah EU. Evropsko cestno omrežje ni narejeno za vozila takšne velikosti. Zmanjšali bi vidljivost voznikov avtomobilov, posledica pa bi bile tudi daljše prehitevalne razdalje in grozne nesreče.

Moja druga pripomba je, da rezultati požarov v predorih, ki so pogosto katastrofalni, kaže, da je treba izboljšati sisteme avtomobilov za preprečevanje požarov. Pozivam k temu, da se vse avtomobile v Evropi opremi z obveznim sistemom za gašenje požara v prostoru za motor. Te sisteme se že uporablja v motošportu, serijsko proizvedene različice pa stanejo med 50 EUR in 100 EUR. So razmeroma stroškovno učinkoviti in bi znatno povečali varnost.

 
  
MPphoto
 

  Licia Ronzulli (PPE). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, milijoni evropskih državljanov se pripravljajo na odhod na zaslužene poletne počitnice. Vendar pa se morajo žal kot vsako leto pripraviti na odpoved letov, izgubljeno prtljago, prometne zastoje na avtocestah, morda celo pod žgočim soncem, in na izredne razmere, na katere smo zdaj žal že precej navajeni.

Prejšnji teden sem vložila vprašanje o tem in Evropsko komisijo pozvala, naj si konkretno prizadeva za rešitev problema. Informacijska kampanja o pravicah potnikov je vsekakor koristno orodje, vendar pa ne zadostuje, da se izogibamo ponavljanju takšnih nujnih primerov. Prepogosto se pravice potnikov tepta in pogosto minejo meseci, celo leta, preden prejmejo pravično odškodnino.

Zagotavljanje informacij, ozaveščanje ljudi o njihovih pravicah je vsekakor pomembno, vendar pa je še pomembneje z uvedbo konkretnih ukrepov doseči, da se jih spoštuje po vsej Evropi, zlasti glede na zdaj običajne situacije, ki jih je treba predvideti.

 
  
MPphoto
 

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, ponovno bi se zahvalil Evropskemu parlamentu in zlasti gospe Jensen za odlično delo v zakonodajnem postopku, ki vodi k sprejetju direktive o inteligentnih prometnih sistemih. Veselim se pomembnega dela, ki nas čaka pri izvajanju direktive ITS. Zavezani smo izvajanju pristojnosti, ki sta jih Komisiji za sedem let podelila Parlament in Svet, da sprejme potrebne specifikacije. To bomo storili v tesnem sodelovanju z vsemi javnimi in zasebnimi zainteresiranimi stranmi.

 
  
MPphoto
 

  Anne E. Jensen, poročevalka. (DA) Gospod predsednik, zahvaljujem se vsem kolegom poslancem za pripombe, ki smo jih prejeli. Menim, da razprava kaže veliko navdušenja v zvezi s tem vprašanjem in tudi velika pričakovanja, da bomo lahko dosegli dober izid. Zahvalil bi se tudi komisarju za njegovo obljubo, da se bo lotil uresničevanja zadev in tesno sodeloval z vsemi akterji na tem področju. Vem tudi, da se je Komisija zavezala tesnemu sodelovanju z državami članicami glede te zadeve. V državah članicah je vladalo precejšnje razburjenje zaradi tveganja, da bodo tiste države članice, ki so že vložile v inteligentne prometne sisteme, ugotovile, da so bile njihove naložbe zaman, če bi bile nenadoma izbrane drugačne specifikacije in standardi.

Menim, da je pomembno, da smo s to zakonodajo zdaj ustvarili platformo za vse države članice, vse strokovnjake in Komisijo, kjer se bodo lahko sestali in razpravljali o teh vprašanjih, in upamo lahko, da bodo ukrepi in praktični projekti, ki jih je treba izvajati, dosegli splošno razumevanje poti, ki jo morajo ubrati te zadeve. Vsekakor menim, da smo opravili veliko dela, da bi zagotovili, da se te zadeve mora razvijati in se jih lahko razvija od temeljev in da nismo zgolj določili direktive od zgoraj, ampak da je dejansko potekal dialog o teh stvareh.

Nazadnje bi omenil, da smo v Parlamentu razpravljali tudi o tem, ali nas bodo inteligentni prometni sistemi naredili inteligentnejše ali manj inteligentne. Seveda moramo, kot je nekdo omenil, inteligentne prometne sisteme uporabljati na inteligenten način. Podpiram to stališče. Enostavno je videti, da ljudje, ki uporabljajo svoj GPS, ne vedo, kje so se znašli, saj so samo sledili glasu, ki je govoril: „Zavijte desno, zavijte levo“. Na koncu ne vedo, kje so. Inteligentni prometni sistem je treba inteligentno uporabljati.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri (v torek, 6. julija 2010).

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. – (HU) Obstaja močna potreba po razvoju inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu, saj so prometni sistemi Evropske unije vse pogosteje preobremenjeni. Glede na različne napovedi se bo prevoz blaga po cesti do leta 2020 povečal za 55 %, cestni prevoz potnikov pa za 36 %. To bo povzročilo povečanje porabe energije in emisij ogljikovega dioksida zaradi cestnega prometa. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da cestni promet naredimo varnejši, čistejši in učinkovitejši s pomočjo inovativnih raziskav. Vendar pa bo to od nas zahtevalo brezprimerno raven sodelovanja, saj lahko neusklajene rešitve, ki se trenutno uporabljajo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, ogrozijo razvoj enotnega trga, to pa lahko vodi k nerabi inteligentnih prometnih sistemov (ITS). Zelo me veseli, da imata Svet in Parlament glede tega vprašanja enako mnenje. Menim tudi, da je treba sistem ITS začeti izvajati čim prej ter zlasti v mestnem prevozu in prevozu blaga. Toda da bi sploh zagotovili enostaven in hiter dostop do sistema, bomo potrebovali enoten sistem standardov, ki lahko zagotovijo učinkovito sodelovanje držav članic med seboj in s pristojnimi organi. Naraščajočih zahtev prevoza ni mogoče izpolniti z obstoječimi ukrepi. Zato potrebujemo nove in inovativne rešitve. Zmanjšanje naraščanja ravni emisij ogljikovega dioksida na način, naveden zgoraj, je dodatni izziv.

 

17. Formalnosti poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča ali izplujejo iz njih (razprava)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo Dirka Sterckxa v imenu Odbora za promet in turizem o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali izplujejo iz njih in o razveljavitvi Direktive 2002/6/ES (KOM(2009)0011 – C6-0030/2009 – 2009/0005(COD)) (A7-0064/2010).

 
  
MPphoto
 

  Dirk Sterckx, poročevalec. (NL) Gospod predsednik, ko se vsebnik prevaža s tovornjakom iz Gdanska v Antwerpen, vsebnik ostane znotraj EU in blaga pri prihodu ali odhodu ni treba ocariniti. Toda če isti vsebnik iz Gdanska v Antwerpen potuje z ladjo, morate najprej ocariniti blago ob odhodu in potem ponovno ob prihodu, kot da bi ta vsebnik zapustil EU. To škodi obalnemu prevozu in menim, da ima Komisija prav, ko poskuša popraviti to pomanjkljivost. Menim tudi, da bi moral obalni prevoz predstavljati večji delež prevoza blaga v EU in da ga moramo spodbujati.

V tem okviru pozdravljam doseženi dogovor in se zahvaljujem ljudem v Svetu, ki so si prizadevali za to, ljudem v Komisiji in poslancem tega parlamenta. Dosegli smo dober dogovor. Sprejeta je bila osnovna smernica tega dogovora, načelo upravne poenostavitve in usklajevanja. Podatke se bo vedno izmenjevalo elektronsko in vsak bo lahko pregledal podatke ali dostopal do njih preko storitve, imenovane enotno okence. To bo računalniškim sistemom omogočilo medsebojno komunikacijo. Vse je treba vnesti samo enkrat in to je ogromna izboljšava.

Za ladje, ki pristajajo samo v pristaniščih EU, bo odobreno izvzetje iz upravnih formalnosti. Tisto, česar nismo dosegli, je dovoljenje, da se ladjam odobri izvzetje na podlagi njenega tovora za ta tovor, če ladja pristane v pristanišču v tretji državi. Komisija bo zdaj preučila, kako lahko to rešimo, namreč izvzetje zaradi tovora ladje. Komisija bo preučila tudi, kako bi lahko medsebojno povezali sistem pomorskega prevoza in ladijskega prevoza po celinskih plovnih poteh, da bi lahko vzpostavili stalno in trajnostno verigo prevoza po vodnih poteh.

Nismo dosegli dogovora o uporabi enotnega jezika komunikacije pomorskega prevoza, v tem primeru angleščine, kot smo predlagali, in menim, da je to slabo. Mnogi poslanci tu so imeli pripombe glede tega. Za Svet to vsekakor ne pride v poštev. Največ, kar smo lahko dosegli tu, je uvodna izjava v direktivi, v skladu s katero si bodo države članice prizadevale za vzpostavitev skupnih sredstev za komunikacijo za pisno in ustno komunikacijo. To bi lahko vodila k uporabi enotnega jezika in upam, da bo to končni izid.

Prav tako nismo mogli doseči uvedbe česarkoli v direktivo o pilotaži ali možnosti za kapitane obalnih ladij, ki redno pristajajo v določenem pristanišču, da se jih izvzame iz obvezne pilotaže. Komisija in Svet sta zdaj dala izjavo, da bosta preučila to vprašanje. Upam, da se bomo v zvezi s tem odločili za evropski okvir in da bo to postala resničnost v čim prejšnjem časovnem okviru.

Glede datuma smo morali skleniti kompromis. Svet je hotel datum preložiti predaleč v prihodnost, medtem ko smo ga po njegovem mnenju mi hoteli določiti prezgodaj. Na koncu smo se dogovorili za 1. junij 2015. Želel bi si zgodnejši datum, vendar menim, da lahko ta časovni okvir še skrčimo zaradi tega, ker smo dosegli kompromis v prvi obravnavi.

Gospod predsednik, menim, da smo glede na vse naredili korak naprej. To je zelo pomembno za notranji trg prevoza. Je tudi povezava v trajnosti sektorja prevoza v Evropi, sledilo pa bo še veliko stopenj, kar Komisija ve. Spodbujanje obalne trgovine je pomembna povezava. Vendar pa vedno znova opažam, da Svet vse to ovira. Pogleda samo stroške in se nikoli noče pogovarjati o tem, kakšne koristi bi lahko prinesel določen ukrep. Svet vedno hoče čim kasnejše izvajanje in nikoli noče upoštevati pomena hitrejšega dokončanja enotnega evropskega trga. Oklevanje Sveta in negativen odziv na pravo evropsko prometno politiko me presenečata in jezita. Veseli me, da je ob tej priložnosti tudi Parlament pozval, naj se najde evropske rešitve in da je treba te rešitve najti čim prej. Zato sem zadovoljenj z doseženim dogovorom in bi vas prosil, poslanci Sveta, da ga podprete.

 
  
MPphoto
 

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, najprej bi se zahvalil poročevalcu gospodu Dirku Sterckxu za njegova prizadevanja pri direktivi o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča ali izplujejo iz njih. To je zelo pomemben korak: ne gre le za formalnost.

Ta direktiva poenostavlja upravne formalnosti za pomorski prevoz bo zmanjšala stroške za gospodarstvo in končne porabnike. Poleg tega bo pomorski prevoz na kratkih razdaljah naredila privlačnejši. Direktiva je del akcijskega načrta za vzpostavitev evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja z razširitvijo notranjega trga na pomorski prevoz v EU s poenostavitvijo upravne rutine.

Za pomorski prevoz so potrebni zapleteni upravni postopki, četudi plovila plovejo samo med pristanišči EU in tovor predstavlja samo blago z notranjega trga. Posledica tega je, da se pomorski prevoz znotraj EU sooča z nepotrebnimi izrednimi upravnimi stroški.

Pomembno vprašanje, načeto med razpravo, je bil rok za evropska pristanišča, da sprejmejo elektronski prenos pristaniških formalnosti. Kompromis predlaga 15. junij 2015. Strinjamo se s tem, da so zahteve za uvedbo enotnega okenca strožje v trenutnem besedilu kot v splošnem pristopu Sveta. Komisija je pripravljena tudi preučiti potrebo po jasnem okviru za izdajanje potrdil o oprostitvi pilotaže v evropskih morskih pristaniščih.

Komisija bo sporočila svoje ugotovitve drugim institucijam in predlagala nadaljnje ukrepanje na podlagi teh ugotovitev. Komisija sprejema poročilo tudi zaradi številnih drugih vprašanj: morebitne razširitve direktive na notranje plovne poti, olajšanja pomorskega prevoza znotraj EU v zvezi s pristanišči zunaj EU, zbiranja statistik in posodobitev tehničnih določb v direktivi.

Za zaključek naj povem, da Komisija podpira kompromis, ki sta ga dosegla vaš poročevalec gospod Sterckx in predsedstvo Sveta. To je dober in uravnotežen kompromis na podlagi splošnih načel predloga Komisije.

 
  
MPphoto
 

  Luis de Grandes Pascual, v imenu skupine PPE. (ES) Gospod predsednik, gospod Kallas, to je direktiva, ki zadeva vse carinske formalnosti, ki veljajo za ladje, ki priplujejo v pristanišča ali izplujejo iz njih . Zato bo spodbujala pomorski promet na kratkih razdaljah in prispevala k ravnotežju vrst prevoza.

Gospe in gospodje, cilj je zmanjšati in poenostaviti količino informacij in število dokumentov ter fizični nadzor, ki ga morajo opraviti ladje v zvezi z blagom. Trenutno je treba te informacije zagotavljati in nadzor izvajati nenehno. Odnos poročevalca gospoda Sterckxa, ki bi mu rad čestital za njegovo delo, je bil premišljen in odprt za dialog. Kot poročevalec v senci se počutim zastopanega v končnem dokumentu in sem zadovoljen, da so bili upoštevani moji prispevki. To je proces, ki se je sčasoma razvijal in so bili postopno doseženi dogovori, vse od njegovega sprejetja s strani Odbora za promet in turizem do tristranskih pogovorov 7. junija.

Končni rezultat je bilo soglasje, doseženo med Parlamentom, Svetom in Komisijo. Dogovori so zajemali nekatera zelo pomembna vprašanja, ki sta jih že omenila poročevalec in komisar Kallas. Po mojem mnenju so kompromisne rešitve, dosežene v zvezi z vprašanjem uporabljenih jezikov, časovno omejitvijo za njen začetek veljavnosti in sistemom „vse na enem mestu“, uravnotežene in vredne podpore. Menim, da je bilo delo dobro opravljeno.

Čestital bi gospodu Sterckxu in menim, da so bili cilji, ki jih je zastavila Komisija, v celoti doseženi. Poleg tega menim, da moramo biti zadovoljni, da smo dosegli ta dogovor med tremi stranmi, tremi institucijami.

 
  
MPphoto
 

  Debora Serracchiani, v imenu skupine S&D. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaljujem se poročevalcu gospodu Sterckxu, ki je s tem poročilom, ki obravnava vprašanje, kako povečati prosto gibanje v pomorskem sektorju za pomorski prevoz znotraj Evropske unije, opravil odlično delo.

Strinjam se z gospodom Sterckxom glede cilja te direktive, ki bo ves pomorski prevoz blaga znotraj Evropske unije izvzela iz nepotrebnih upravnih formalnosti. Da bi imeli prostor za pomorski prevoz brez mej, ni pomembno samo, da različni pristojni organi sodelujejo med seboj, ampak tudi sočasno izvajanje različnih sistemov za poenostavitev. S tem bomo zagotovili učinkovito delovanje evropskega prostora za pomorski prevoz brez mej, naredili pomorski prevoz blaga privlačnejši in zagotovili tudi, da se ga uporablja v največjem možnem obsegu.

Uskladitev upravnih postopkov med državami članicami bo zagotovila nemoten potek pomorskega prometa med različnimi pristanišči EU in bo oživila pomorski prevoz blaga, ki danes predstavlja samo 10 % celotnega prevoza. Pomorski prevoz trenutno še vedno ovirajo upravne formalnosti, ki jih mora izpolnjevati. Zato morajo čim prej začeti delovati elektronski sistemi, da bi omogočili hitrejši sistem izmenjave podatkov.

Poleg tega je za resnično poenostavitev upravljanja pomembna medobratovalnost. Dejansko pošiljanje informacij po elektronski pošti ni dobro in ni uporabno, če ni mogoča tehnična medobratovalnost informacijskih sistemov.

Glede jezika menim, da bi uporaba enotnega jezika vsekakor koristila evropskemu pomorskemu prevozu. To bi omogočilo bolj nemoteno komunikacijo in tako povzročilo manj zmede in manj upravnih zamud.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Paul Besset, v imenu skupine Verts/ALE. (FR) Gospod predsednik, skorajda prepovedan naslov poročila gospoda Sterckxa načenja zelo pomembno vprašanje, ki presega upravne in tehnične zadeve, na katere napeljuje naslov. Obravnava pomembno politično odločitev, in sicer, da se sektor pomorskega prevoza naredi privlačnejši, učinkovitejši in bolj konkurenčen. Po našem mnenju je to sektor prihodnosti in zagotavlja najboljši način prevoza z okoljskega stališča.

Odlično poročilo gospoda Sterckxa in prispevki vseh poročevalcev v senci nam bodo omogočili doseči pomemben napredek na tem področju. Po našem mnenju je ta direktiva zadela bistvo: povečala bo raven usklajenosti znotraj sektorja pomorskega prevoza, zaradi česar bo ta bolje usklajen in poenostavljen.

Zato bomo odločno podprli poročilo, ko bomo glasovali o njem, čeprav bi si želeli hitrejše izvajanje in večjo odločnost v zvezi z uvedbo enotnega jezika v tem sektorju. Vendar pa menimo, da so kompromisi s Svetom še vedno sprejemljivi. Zato brez pridržkov podpiramo to poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Peter van Dalen, v imenu skupine ECR. – (NL) Gospod predsednik, odlično poročilo kolega poslanca gospoda Sterckxa je evropski trg pomorskega prevoza pripeljalo bliže k uresničitvi. Na srečo bo izmenjava podatkov o tovoru postala precej enostavnejša. Vendar pa je Odbor za promet in turizem v razpravi poudaril nekaj točk. V zvezi s prevozom po celinskih plovnih poteh smo se na primer dogovorili, da bo Evropska komisija poročala o vprašanju, ali bodo poenostavljeni postopki veljali tudi za ta sektor, in upam, da bo Komisija kmalu sprejela odločitev in pripravila spremljevalne zakonodajne predloge.

Glede izvzetja iz obvezne pilotaže upajmo, da bo pripravljen skupni okvir, saj bi ta naredil konkurenco med storitvami pilotaže naredil še poštenejšo in sočasno zagotovil kakovost pilotaže.

Kot je že poudaril gospod Sterckx, je Odbor za promet in turizem hotel, da se uporablja en, enotni jezik, države članice pa so obljubile rešitev, s katero bo komunikacija postala bolj medsebojno razumljiva. Gospod predsednik, čeprav je to morda prvi korak, je preskromen. Dokler bo prihajalo do poškodb ali celo smrti ljudi, ker zadevno osebje govori tri jezike ali več in se ne razumejo med seboj, si bom še naprej odločno prizadeval zagotoviti, da bo angleščina postala ta enotni jezik ne samo med pomorskim prevozom in prevozom po celinskih plovnih poteh, ampak tudi znotraj prevoza po celinskih plovnih poteh. Tako bomo resnično naredili korak naprej v smislu varnosti.

 
  
MPphoto
 

  Dominique Riquet (PPE). (FR) Gospod predsednik, najprej bi se iskreno zahvalil gospodu Sterckxu za njegovo delo in mu čestital za izid pogajanj s Svetom.

Besedilo, o katerem bomo glasovali na plenarnem zasedanju, predstavlja najpomembnejšo stopnjo v izvajanju evropskega prostora za pomorski prevoz brez mej. Po eni strani bo prispevalo k bolj konkurenčnemu pomorskemu prevozu, s čimer bo zagotovilo evropsko dodano vrednost, ki je zelo potrebna v tem obdobju krize, sočasno pa bo spodbudilo okolju prijaznejšo vrsto prevoza.

Kompromis, dosežen s Svetom, je ambiciozen. Njegov cilj je ne samo poenostaviti upravne formalnosti za ladje, ki priplujejo v pristanišča ali izplujejo iz njih, ampak tudi prizadevati si za njihovo uskladitev. Poleg tega bo precej olajšalo izmenjavo informacij prek sistema SafeSeaNet.

Glede občutljivega vprašanja jezika, ki je bilo načeto ob številnih priložnostih, menim, da kompromis zagotavlja ustrezno rešitev. V zvezi s tem uvodna izjava 7(a) izpostavlja pomen olajšanja pisne in ustne komunikacije brez določanja enotnega jezika, čeprav je treba enega izmed jezikov predlagati za enotni jezik. V trenutni situaciji se zdi, da stališče, ki zagovarja sprejetje enotnega jezika, ni upoštevalo vseh posebnih značilnosti in bi v določenih primerih – ko vse udeležene strani ne uporabljajo istega jezika – povzročilo negativne posledice.

Pozdravljam kompromis, dosežen s Svetom. Možnost, da se besedilo sprejme v prvi obravnavi, nam bo omogočilo hitro izvajanje zadevnih ukrepov, kar je posledica vztrajnosti gospoda Sterckxa.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D). (RO) Direktiva o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic Skupnosti in/ali izplujejo iz njih predvideva poenostavitev carinskih formalnosti, širšo uporabo elektronske izmenjave podatkov in uvedbo elektronskih pomorskih sistemov, oblikovanje enotnega okenca in poenostavljene predpise za nevarno blago. Izvajanje te direktive zahteva dobro raven sodelovanja med različnimi udeleženimi organi.

Komisija bo Parlament najkasneje do 31. decembra 2011 obvestila o razširitvi obsega poenostavitev, ki jih uvaja ta uredba, na prevoz po celinskih plovnih poteh. Ob upoštevanju tega bo Komisija preučila, v kakšnem obsegu je rečni informacijski sistem skladen s sistemom SafeSeaNet, platformo za elektronsko izmenjavo podatkov, ki se uporablja za izvajanje te direktive.

Poleg tega poročilo v spremembi 9 zaradi zagotavljanja učinkovitejše komunikacije priporoča uporabo člena 14 konvencije SOLAS, ki določa, da je delovni jezik angleščina.

 
  
MPphoto
 

  Gesine Meissner (ALDE). (DE) Gospod predsednik, gospod Kallas je omenil evropski prostor za pomorski prevoz brez mej. Menim, da je to nekaj, kar hočemo vsi. Prav tako to tudi nujno potrebujemo in je še en korak v pravo smer.

Dejansko se 95 % našega izvoza in 40 % blaga znotraj EU prevaža po morju in gre zato skozi pristanišča. Zaradi tega je seveda resnično nujna poenostavitev in uskladitev upravnih postopkov znotraj tega področja rasti. To poročilo bo izpolnilo oba cilja, zato ga ni mogoče prehvaliti.

Obžalujem dejstvo, da gospod Sterckx ni mogel doseči ničesar. Dve zadevi, ki sta mu bili zelo pri srcu in so ju podprle številne države članice, kot smo slišali, sta poenostavitev sistema licenc pilotov, saj bi bila to resnično pametna, praktična rešitev, in odsotnost enotnega jezika. Menim, da je angleščina vsekakor pravi jezik za to. Nesprejemljivo je, da prihaja do nesreč, v katerih lahko ljudje celo izgubijo življenje samo zato, ker mnogi pomorščaki govorijo različne jezike. Veliko bolje bi bilo uvesti enotni jezik v tem zelo okolju prijaznem področju prevoza na enak način kot v industriji letalskega prevoza.

 
  
MPphoto
 

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, najlepša hvala za vaše pripombe in vašo soglasno podporo temu predlogu.

Zelo sem zadovoljen s tem predlogom. Je pomemben korak naprej, toda pred nami bo precej večji korak v nalogi vzpostavitve enotnega pomorskega območja za evropski pomorski prevoz, namreč carinske ovire. Tam se bomo soočili s precej večjimi težavami.

Zdaj govorimo o formalnostih, kar je zelo pomembno, pomembnejše od zgolj upravnega vprašanja, vendar pa vas prosim za vašo podporo tudi, ko bomo enako storili s carinskimi formalnostmi, ki so precej bolj zapletene in sporne.

 
  
MPphoto
 

  Dirk Sterckx, poročevalec. (NL) Gospod predsednik, ponovno bi se zahvalil vsem poslancem, ki so govorili v zvezi s to temo, in se jim zahvalil tudi za njihove prijazne besede. V svojem zadnjem govoru je komisar pritisnil na bolečo točko, in sicer carino. Ena izmed prednosti poročila, ki je bilo sestavljeno, je, da carinski sistemi ne bodo popolnoma ločeni od pomorskih sistemov. Biti morajo zmožni komunicirati med seboj, kar je po mojem mnenju ključnega pomena. Zato se vam zahvaljujem, ker ste to izpostavili, komisar, toda v tej direktivi od vas tudi precej zahtevamo, na primer v zvezi s pilotažo, kjer morajo pristanišča odigrati osrednjo vlogo kot stičišča. Pristanišča so povezave med obalnim pomorskim prevozom in preostalim zaledjem. Še vedno čakamo številne predloge Komisije o politiki o pristaniščih in pomembno je, da končno prejmemo kakšnega, saj je dober obalni pomorski prevoz kaj malo koristi brez dobrih pristanišč.

Drugič, temeljna zahteva prevoza po celinskih plovnih poteh so dobre povezave z zaledjem z drugimi vrstami prevoza. Na to ne smemo pozabiti. Seveda menim, da je škoda, da se nismo mogli dogovoriti o tem, da je angleščina enotni jezik naše komunikacije. Zelo dobro razumem občutljivost tega vprašanja v številnih državah članicah. Prihajam iz države, v kateri so razprave o jeziku in uporabi jezika skoraj na dnevnem redu. Zelo sem ponosen na svoj jezik in ga uporabljam povsod, kjer lahko, vsekakor tu v tem babilonskem stolpu. Vendar pa jezik na tej stopnji ni čustveno, ampak praktično vprašanje. Morali bi razlikovati med tema dvema stvarema. Komisar, upam, da nam bo uspelo doseči napredek glede tega vprašanja na podlagi uvodne izjave, ki smo jo vključili v direktivo. Drug pomemben vidik so naši odnosi z mednarodnimi pomorskimi organizacijami, saj so prizorišča, kjer se sklene mnoge pomembne sporazume v imenu celotnega pomorskega sektorja. Vprašanje jezika skriva vprašanje ljudi. To ste že omenili ali pa je omenil eden izmed poslancev. Vprašanje, kateri jezik naj uporabimo, je morda pomembno, toda ljudje, ki bodo uporabljali ta jezik, so zelo pomembni za razvoj dobrega pomorskega sektorja, ki je varen in učinkovit ter izpolnjuje mnoge okoljske zahteve.

Komisar, želim vam veliko poguma, moči in hitrosti pri dokončanju zadev, ki smo jih zahtevali v členu 11(a) direktive.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri (v torek, 6. julija 2010).

 
  
  

PREDSEDSTVO: Edward McMILLAN-SCOTT
podpredsednik

 

18. Trajnostno naravnana prihodnost prometa (razprava)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo Mathieuja Groscha v imenu Odbora za promet in turizem o trajnostno naravnani prihodnosti prometa (2009/2096(INI)) (A7-0189/2010).

 
  
MPphoto
 

  Mathieu Grosch, poročevalec. (DE) Gospod predsednik, gospod Kallas, gospe in gospodje, to samoiniciativno poročilo je sprožilo številne zanimive razprave in izmenjave mnenj s kolegi poslanci ter tudi precej veliko število sprememb, skupaj 376, ki smo jih povzeli v približno 34 kompromisih. Uspeh naših prizadevanj je rezultat pozitivnega sodelovanja s poročevalci v senci, ki so avtorji teh sprememb. Vendar pa je tudi rezultat dejstva, da smo hoteli v Odboru za promet in turizem ta dokument uporabiti tudi za to, da damo zgled Svetu in Komisiji, da bi določili smer, v katero se moramo premakniti. Menimo tudi, da bo dokument tvoril zanimivo podlago za belo knjigo Komisije, ki jo pričakujemo letos.

Eden izmed najpomembnejših vidikov poročila s povsem gospodarskega stališča je, da bodo v prihodnosti potrebne vse vrste prevoza za potnike in tudi blago, da bi zagotovili potrebno raven mobilnosti. Seveda ima uspešna somodalnost svojo gospodarsko stran, vendar pa je treba njeno učinkovitost oceniti na podlagi okoljskih, socialnih in varnostnih meril. To pomeni, da v prihodnosti potrebujemo somodalnost, ki upošteva štiri glavne vidike prometa.

Za nas je pomemben dejavnik dokončanje notranjega trga. Ne gre samo za to, da se nam deregulacija zdi zelo pomembna. Sodelovati moramo tudi pri oceni deregulacije. Poleg tega moramo oceniti, kako države članice izvajajo ukrepe, ki so jih sprejele pred petimi ali desetimi leti. Železniški promet je zelo dober primer tega, saj je bil napredek na tem področju slab in počasen.

Varnost in pravice potnikov sta področji, ki sta za državljane zelo pomembni. V predhodnih razpravah in v tej razpravi smo videli, da je varnost osrednji koncept za vse vrste prometa, tu pa se moramo odločiti tudi za cilje. Želimo si program z jasnimi cilji za naslednjih pet let, saj je več kot 40 000 mrtvih in 300 000 ranjenih v cestnem prometu veliko preveč. Te številke lahko zmanjšamo, če bodo države članice odločene izvajati določene predloge.

Povedano enostavno, predstavljajo evropske agencije našo prihodnost v svoji vlogi evropskih regulatorjev. Vendar pa to pomeni tudi, da se bodo morale nekatere države odpovedati svoji nacionalni avtonomiji na določenih področjih, vključno z varnostjo, in odgovornost predati bolj centralizirani strukturi, tako da bo mogoče odpraviti razlike, ki se trenutno pojavljajo na nacionalnih mejah.

Drug pomemben del tega poročila je zmanjšanje emisij CO2. Cestni promet je predstavljal 70 % emisij v prometnem sektorju, ta odstotek pa se je še povečal v zadnjih letih, tako kot tudi sam promet. Najnovejša številka za celotni sektor je 27 % in se ni zmanjšala. Zato si lahko in moramo prizadevati za izboljšanje situacije. Zaradi tega smo določili jasne cilje ne samo za cestni, ampak tudi za letalski promet. Menimo, da lahko emisije CO2 v naslednjih 10 letih zmanjšamo za približno 20 %, če imamo jasno strategijo.

Očitno je, da mesta predstavljajo velik izziv. Pričakujemo, da bo 80 % prebivalstva živelo v mestih in bo potrebna ustrezna raven mobilnosti. Določeni so bili tudi ti cilji. Moja zadnja pripomba je, da je mogoče promet enostavno vključiti v strategijo Evropa 2020, ker so evropske raziskave na področju prometa pomemben vidik strategije, ki jo podpiramo. Ljudem lahko pomaga ne samo finančno in v zvezi z učinkovitostjo, ampak tudi na področju varnosti. Zato upam, da bosta promet in mobilnost igrala pomembnejšo vlogo v celotni evropski politiki, saj se bojim, da v preteklosti ni bilo pogosto tako.

Vsem bi se zahvalil za zelo konstruktivno podporo, ki sem je bil pri tem poročilu deležen s strani vseh skupin in vseh poslancev.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, čestital bi poročevalcu gospodu Groschu in celotnemu Odboru za promet in turizem za zelo kakovostno poročilo. To je zelo konstruktiven in zelo uravnotežen dokument. Njegova vsebina uživa široko soglasje.

Poudaril bi posebnost, na katero kažeta poročilo in celotno delo odbora. Promet je sektor, ki je ključnega pomena v mnogih pogledih: za konkurenčnost, za okolje ter za socialno in ozemeljsko kohezijo. Je področje politike, ki si zasluži vsa naša prizadevanja in celotno pozornost. Zadovoljen sem, da nam je uspelo prometu dati pomembno vlogo v strategiji Komisije EU 2020.

Zadovoljen sem tudi, da se s pristopom, ki ga je predlagala Komisija v svojem sporočilu „Trajnostno naravnana prihodnost prometa“, v veliki meri strinja tudi Parlament. Pozivi k učinkoviti somodalnosti in k dokončanju enotnega trga so povsem skladni z našo namero, da dosežemo enotno prometno območje, v katerem so vrste prometa nemoteno povezane ter odpravljene ovire na poti k odprtim in učinkovitim trgom.

Menim, da gredo lahko prizadevanja za zagotavljanje boljših rešitev za mobilnost državljanov z roko v roki s prometnim sistemom, ki izpušča manj emisij CO2, to pa bi naši prometni industriji pomagalo ostati v vodstvu glede logistične in tudi prometne opreme. To lahko storimo tako, da na promet gledamo kot na integriran sistem, v katerem infrastrukture, tehnologije za prometne informacije in regulativne ureditve učinkovito sodelujejo.

V zvezi z infrastrukturo se nameravamo osredotočiti na večmodalno osrednje omrežje, ki bo delovalo kot hrbtenica vseevropskega prometnega sistema. Glede inteligentnih prometnih sistemov se strinjamo, da morajo upravljanje prometa in tudi orodja za prodajo vozovnic postopno postati večmodalni.

Glede regulativnih ureditev se strinjam, da moramo dokončati odprtje prometnih trgov, uvesti pametnejše cene, ki odražajo vse stroške, vključno z zunanjimi, in odpraviti vse ovire v smislu medobratovalnosti, tehničnih standardov, več papirnih dokumentov itd.

Posebno sem zaskrbljen tudi zaradi perspektive državljanov. Zagotoviti moramo večjo varnost in enotne pravice potnikov, ki bodo spodbudile uporabo skupnega prevoza. Biti moramo ambiciozni tudi v smislu varnosti na naših cestah.

Nazadnje priznavamo, da je za ohranitev osebne mobilnosti in sočasno zmanjšanje emisij CO2 potrebno inovativno razmišljanje. Komisija podpira razvoj novih vrst vozil s financiranjem raziskav in vzpostavljanjem standardov. Toda tudi nacionalni in lokalni organi imajo veliko odgovornosti, na primer pri zagotavljanju, da urbanistična politika zmanjša zastoje in nepotrebna potovanja.

Glede na svetovno gospodarsko nazadovanje je financiranje prometne infrastrukture posebno občutljiv vidik. Preučujemo različne pristope. Morda bomo imeli enotni prometni sklad, vendar pa bo Komisij zagotovo vztrajala pri združitvi več instrumentov financiranja EU v celovit okvir financiranja.

Gospodu Groschu se še enkrat zahvaljujem za njegovo poročilo in lahko obljubim, da bo ustrezno upoštevano pri pripravi naše bele knjige o prihodnosti trajnostnega prometa.

 
  
MPphoto
 

  Jo Leinen, pripravljavec mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. (DE) Gospod predsednik, gospod Kallas, gospe in gospodje, prometna politika je zelo pomembna, ko gre za varstvo okolja in zdravja ljudi. Dobro je, da ima Evropska unija strategijo, ki zajema obdobje do leta 2020, da bi rešila številne probleme v trenutnih prometnih sistemih.

Biti moramo priča precejšnjemu zmanjšanju okoljskega vpliva cestnega prometa. Na tem področju potrebujemo inovacije za zmanjšanje emisij CO2 ter tudi dušikovih oksidov in drobnih delcev. Poleg tega moramo v svojo okoljsko strategijo tesneje vključiti letalski in pomorski promet. Predvsem v primeru pomorskega prometa se emisije žvepla in dušikovega oksida povečujejo, zato so na tem področju potrebne izboljšave.

Tudi povečanje hrupa zaradi prometa je velika nadloga za milijone ljudi, ki vpliva na njihovo kakovost življenja. Treba je uvesti izboljšave na področju cestnega prometa, toda tudi železniškega in letalskega prometa.

Omenil bi internalizacijo zunanjih stroškov. Avtomobili podjetij prinašajo davčne ugodnosti in letalska industrija ne plačuje trošarine na gorivo, kar pomeni, da je na tem področju treba še veliko storiti. Gospodu Groschu bi čestital za njegovo odlično poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Antonio Cancian, pripravljavec mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da je treba odlično delo gospoda Groscha v zvezi s poročilom, ki ga je odbor soglasno odobril, takoj izpostaviti. Za to mu moram iskreno čestitati in ga pohvaliti.

Menim, da je to besedilo pomembno. Je pomemben korak za naše načrtovanje za prihodnost: zapletena naloga določitve smernic za razvoj trajnostnega prometa. To je vsekakor zelo široko vprašanje, kot pripravljavec mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko pa sem imel možnost prispevati k osnutku besedila.

Trajnost je okoljski, gospodarski, socialni in generacijski koncept: Menim, da to besedilo zaznamuje odlika, da lahko upošteva vse te vidike ter določi vrsto prednostnih nalog, ki jih je treba izvesti za razvoj prometnega sektorja, za izboljšanje in razširjeno uporabo inteligentnih prometnih sistemov, kar bo vodilo k najboljši možni povezavi med vrstami prometa, infrastrukturo in voznikom.

Toda ko bomo načrtovali na način, kot ga je prej omenil gospod Grosch, ne smemo pozabiti, komisar, da je to nadvse kritično razpotje in da moramo kot Evropska unija podpreti uresničevanje teh struktur ali dela njih.

Zato bi vas pozval – kot ste prav tako omenili danes –, da vztrajate, tudi glede časovnega okvira, pri racionalizaciji vseh možnih virov in si jih prizadevate vključiti v sveženj, katerega cilj je vzpostavitev nekaterih pomembnih struktur, ki so že nekaj časa načrtovane in ki se jih zdaj pregleduje za Evropo 2020. Menim, da moramo v državah članicah poslati nekaj pomembnih signalov.

Še enkrat se zahvaljujem našemu koordinatorju in kolegu poslancu gospodu Groschu.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly, pripravljavec mnenja Odbora za regionalni razvoj. (GA) Gospod predsednik, gospodu Groschu gredo zasluge za predložitev tega poročila. Upam, da bomo lahko na splošno sprejeli priporočila.

Strategija 2020 obsežno obravnava gibanje – pretok ljudi, pretok blaga, pretok idej in seveda tudi koncepte kot so mladi in mobilnost, odrasli in mobilnost ter zlasti turizem, kjer imajo priložnost do mobilnosti starejši – in seveda dokončanje enotnega trga. Vse to pomeni, da potrebujemo trajnostno naravnan prometni sistem, kar je obravnaval tudi gospod Grosch, zlasti v zvezi z letališči, koncepti kot so pomorske avtoceste – kar je odličen dosežek – in tudi železniške povezave, ki ljudem omogočajo premik iz ene države v drugo po železnici brez kakršnih koli težav.

Pozdraviti je treba tudi cilj zmanjšanja emisij. Dvainsedemdeset odstotkov emisij CO2 povzroči promet; to številko je treba zmanjšati za vsaj 20 %. In seveda zmanjšati število smrtnih žrtev na cestah – povprečno 40 000 na leto in 300 000 ranjenih. To je velika številka in njeno zmanjšanje za 40 % bi bil dober dosežek.

V Odboru za regionalni razvoj smo zaskrbljeni samo zaradi ene zadeve in to je predlog, da se oblikuje velik prometni sklad z možnostjo, da se vanj steka 60 % sredstev kohezijskega financiranja. To za Odbor za regionalni razvoj ni sprejemljivo. Menim, da so potrebne nadaljnje razprave in dialog na tem področju, saj gre pri kohezijskem financiranju za več kot samo promet, vendar upam, da bomo lahko dosegli dogovor.

(GA) In če nam ti uspe in rešimo problem, bomo imeli veliko srečo.

 
  
MPphoto
 

  Marian-Jean Marinescu, v imenu skupine PPE. (RO) Promet je ključni sestavni del gospodarstva Evropske unije. Žal strategija EU 2020 skorajda ne omenja tega sektorja, čeprav je pomemben nosilec delovnih mest in trajnostne gospodarske rasti.

Poročilo, ki ga je pripravil Mathieu Grosch, vključuje smele zamisli in koristne pristope k izboljšanju sektorja na trenutnem razpotju. Evropski državljani so glavni upravičenci odprtja trgov v vsakem prometnem sektorju.

Komisija in države članice morajo ponovno oceniti svoje dolgoročne naložbene načrte, da bi dosegle na primer medobratovalnost, vidik, ki je po mojem mnenju prednostna naloga Evropske unije v bližnji prihodnosti. Države članice in Komisija si morajo vztrajno prizadevati za uveljavljanje in širitev ERTMS, RailNetEurope in evropskih železniških tovornih koridorjev, vsi obsežni projekti pa potrebujejo usklajevanje in dodatno financiranje.

Razširitev intermodalnosti je učinkovit način za zmanjšanje prometnih zastojev in emisij ogljikovega dioksida. Za spodbujanje trajnostno naravnanega prometa, zlasti železniškega prometa, prometa po celinskih plovnih poteh in pomorskega prometa, je treba uporabiti vsa sredstva.

Promet po celinskih plovnih poteh je še vedno razdrobljen. Zato je treba okrepiti sodelovanje med zadevnimi institucijami v vseh državah, kjer je mogoča ta vrsta prometa. Evropska unija ima velik neizkoriščen potencial, zlasti po celinski plovni poti Ren-Main-Donava. Prihodnja strategija za Podonavje vključuje ta vidik.

Treba je razviti in razširiti inteligentne vrste prometa. Evropska komisija mora določena sredstva znotraj sektorja za raziskave, ki je prednostno področje strategije EU 2020, nameniti za razširitev uporabe inteligentnih in čistih tehnologij v vsakem prometnem sektorju.

 
  
MPphoto
 

  Saïd El Khadraoui, v imenu skupine S&D. (NL) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, to je pomembna razprava, ker se nanaša na prihodnost sektorja, ki zadeva skoraj vse naše državljane, če ne vse izmed njih, vsak dan in ki poleg tega zaposluje milijone ljudi po Evropi ter jih sooča s posebno velikimi izzivi. Strinjam se z mnogimi kolegi poslanci, ki so rekli, da je poročevalec opravil odlično delo in lahko zdaj (seveda skupaj s poročevalci v senci) predstavi izjemno poročilo. Po povedanem bi rad omenil kolegico Magdaleno Álvarez, ki nas bo po tem tednu zapustila, kar pomeni, da je to verjetno zadnje poročilo, h kateremu bo lahko prispevala. Zato se vam vsem zahvaljujem za dobro delo. V tem poročilu je Komisija podala številna izvrstna priporočila za belo knjigo, ki bo pripravljena kasneje letos. Vsekakor upam, da bo pripravljena raje prej kot kasneje, to je raje oktobra/novembra kot pa decembra ali celo januarja 2011, ker potrebujemo to belo knjigo, da se lahko lotimo dela.

Največji in nedvomno najzahtevnejši izziv bo doseči bolj trajnosten in učinkovit prometni sistem. Ni čudežnih rešitev. Če hočemo nizkoogljični prometni sistem, moramo izvajati vrsto ukrepov: prizadevati si moramo za raziskave in razvoj, uvesti nove tehnologije na tem področju, vzpostaviti standarde emisij in zagotoviti internalizacijo zunanjih stroškov s cenovnimi mehanizmi. Razviti moramo tudi dodatne naložbe in tako dalje. Menim, da je bistvo tu, da uporabljamo najučinkovitejše vrste prometa in da optimalno izkoristimo obstoječo infrastrukturo z okoljskega in gospodarskega vidika. V mnogih primerih bo zato potrebna kombinacija vrst prometa, zato moramo spodbujati intermodalni promet z izboljšanjem medobratovalnosti ne samo med vrstami, ampak tudi znotraj posameznih vrst. Pomislite samo na železniški promet, kjer je treba opraviti še veliko dela.

Poleg tega obstajajo seveda še številni drugi razmisleki. Promet je zelo široko področje. Dolgo bi lahko govorili o prevozu za skupine ljudi, kar se nam zdi izredno pomembna prednostna naloga. Tu imam v mislih pravice potnikov in socialne vidike prometa. Posebno pomembno je, da zdaj preučimo vprašanje financiranja novih naložb. Resnično moramo pokazati potrebno ustvarjalnost, da bi našli dodatna sredstva v teh težkih proračunskih časih. Za zaključek naj povem, da moramo resnično oblikovati količinske cilje za vse zadeve, povezane s prometom, in Komisijo bi pozval, naj to obravnava v beli knjigi: potrebujemo določene količinske cilje in časovni razpored, da bomo vedeli, kako vse to izvajati.

 
  
MPphoto
 

  Nathalie Griesbeck, v imenu skupine ALDE. (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, tudi jaz bi se rada toplo zahvalila poročevalcu gospodu Groschu za njegovo odlično poročilo in zlasti za naš izvrsten, spoštljiv in učinkovit delovni odnos. Naša skupina je popolnoma zadovoljna s cilji poročila in načeli, ki jih predlaga. Nočem se vračati k dolgim in poglobljenim razpravam o somodalnosti, usklajevanju, dokončanju notranjega trga, dekarbonizaciji in tudi vseh drugih vidikih ter k razpravi o varnosti, razlikovanju med varnostjo in zaščito, pomenu sankcij – zlasti čezmejnih sankcij –, ki se, poleg tega, da so temeljni cilji te prihodnje evropske prometne politike, prekrivajo tudi s tem, kar hočemo doseči.

Vendar pa to poročilo sočasno ni eklektičen seznam – in to dejstvo moramo pozdraviti –, saj so se gospod Grosch in njegovi kolegi soglasno osredotočili na cilje, ki so količinski in tudi ambiciozni. Še več, povedala bi, da imamo namesto zgolj poročila pred seboj pravo strategijo. Zato je za nas, za Parlament pomembno, da poročilo sprejme z zelo veliko večino tako kot v odboru, da bomo namesto v položaju moči v zvezi z vami, komisar, raje v položaju, ko bomo lahko trdno določili svoje prednostne naloge glede pomembne zadeve, namreč prometa. Kot nas je spomnil gospod Grosch, poročilo predstavlja podlago za prihodnjo belo knjigo, za katero upamo, da bo kmalu pripravljena.

Pravzaprav je to priložnost, da sestavimo celovito in prečno svetovno politiko, da bi se soočili s trenutnimi in prihodnjimi izzivi, in da utrdimo pravo prometno politiko v Evropi, da bi postala ključna politika EU. Spomnila bi vas, da je 10 % blaginje EU odvisne od prometa v Evropi in da je več kot 10 milijonov ljudi neposredno ali posredno zaposlenih na tem področju.

Izpostavil bi dve zamisli. Prva mi je zelo pri srcu in vključuje upoštevanje splošnega vpliva vsake vrste prometa na okolje. Ne nameravam in ne želim si diskriminirati katere koli vrste prometa. Vendar pa bi rada imela dostop do dodatnih informacij v zvezi z okoljskim vplivom in pozvala Evropsko investicijsko banko, naj svoje naložbe osredotoči na prometna podjetja z bolj zelenimi proizvodnimi metodami.

 
  
MPphoto
 

  Michael Cramer, v imenu skupine Verts/ALE. (DE) Gospod predsednik, gospod Kallas, gospe in gospodje, če hočemo ustaviti podnebne spremembe, moramo spremeniti pristop k mobilnosti. Promet je odgovoren za 30 % emisij CO2 v EU in za razliko od industrije in izolacije stavb, kjer smo od leta 1990 dosegli 10-odstotno zmanjšanje, so se številke za promet povečale za 35 %. Vse prihranke na drugih področjih, ki porabljajo milijarde evrov naših davčnih prihodkov, pogoltne prometni sektor.

Promet je na splošno prepoceni, samo okolju prijazen je predrag. To je rezultat političnih odločitev, toda ko pogledamo prihodnost prometa, postane jasno, da se morajo stvari spremeniti. Konkurenca na tem področju je nepoštena. Obstaja obvezna pristojbina brez zgornje meje za vsak kilometer tračnic, ki jih prevozi vlak. Nasprotno cestnine niso obvezne in so tudi omejene. Letalski promet prejema subvencije v višini približno 30 milijard EUR vsako leto, vendar pa ubija podnebje. Če torej nimamo na razpolago dovolj denarja, moramo iskati tu.

Programi sofinanciranja EU spodbujajo tudi vrste prometa, ki škodujejo okolju. Skupaj se 60 % porabi za cestni promet in samo 20 % za železnice ter 0,9 % za kolesarske steze. Ta situacija se mora spremeniti, zato v skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze pozivamo, naj se vsaj 40 % zagotovi za okolju prijazen železniški promet, največ 20 % za cestni promet in najmanj 15 % za pešpoti in kolesarske poti.

Pozdravljamo dejstvo, da hoče poročevalec doseči 20-odstotno zmanjšanje emisij CO2 letalskega in cestnega prometa v primerjavi z letom 1990, in to podpiramo. Radi bi vam čestitali za vaše poročilo in se vam tudi zahvalili. Vendar pa hočemo Zeleni tudi 30-odstotno zmanjšanje emisij prometa na splošno. To je edini način, da ustavimo podnebne spremembe in damo našim otrokom in vnukom življenjsko perspektivo na tem planetu. Vsi si moramo prizadevati za to.

 
  
MPphoto
 

  Oldřich Vlasák, v imenu skupine ECR. (CS) Eno izmed ključnih vprašanj, s katerimi se soočamo na področju prometa, je, kako rešiti promet v mestih. Medtem ko danes več kot 70 % Evropejcev živi v mestih, bo ta številka leta 2050 znašala skoraj 85 %. Mesta so tudi pomemben in sestavni del prometnih omrežij, saj so prometna vozlišča, kjer se stikajo različne vrste prometa. Potovanja se običajno začnejo in končajo v mestih. Zaradi tega si mesta zaslužijo biti v središču pozornosti.

Če se naše navade in pristopi ne bodo spremenili, bosta naraščajoča urbanizacija in naraščajoči delež mestnega prebivalstva vodila k pogostejšim prometnim zastojem in večjim okoljskim problemom. Zato moramo doseči boljše povezovanje med različnimi načini prometa v mestih, vključno z javnim prevozom. Omogočiti moramo delujoče mestne regije, h katerim bodo usmerjena evropska in tudi nacionalna sredstva. Nujno je sprejeti celovit pristop, se osredotočiti na celoto, ne samo podrobnosti kot so gradnja novega mostu, podaljšanje avtoceste ali podpora za parkirišča.

Nove tehnologije morajo biti glavno gonilo prometnega razvoja v mestih. Te tehnologije zagotavljajo natančnejše informacije prebivalcem mest, izboljšujejo produktivnost prometnih podjetij in kakovost življenja za prebivalce. Zmanjšajo lahko prometne zastoje, porabo goriva in količino proizvedenega CO2. Uvedba inteligentnega cestninskega sistema je na primer v Stockholmu drastično zmanjšala prometno obremenitev in emisije CO2. Obseg cestnega prometa v Londonu se je z zaračunavanjem pristojbine za vstop v mesto z vozilom zmanjšal na raven osemdesetih let 20. stoletja. Vse to zahteva ustrezno zagotavljanje dostopnega javnega prevoza. To je smer, ki jo moramo ubrati.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Toussas, v imenu skupine GUE/NGL. (EL) Gospod predsednik, poročilo podpira in dodatno spodbuja prometno politiko Evropske unije, ki ji je pomemben en sam cilj: povečati konkurenčnost in zaščititi – in s tem čim bolj povečati – dobičke monopolnih poslovnih skupin, ki trgujejo v sektorju kopenskega, letalskega in pomorskega prometa, in njihov prispevek k splošnim strateškim načrtom kapitala v Evropski uniji, da bi povečala svoj dobiček.

Kapital podnebne spremembe izkorišča za iskanje donosne poti na novo poslovno področje. Edini, ki bodo imeli korist od tega razvoja, so korporacijski giganti, delavci pa bodo nasprotno doživeli velik dvig brezposelnosti ter uničenje svojih delavskih in plačnih pravic in bodo za promet plačali še več.

Razvoj v državah članicah Evropske unije vsekakor potrjuje naše ugotovitve: razvrednotenje javnega prevoza, da bi se ga lažje prodalo poslovnežem, ki se okoriščajo z donosnimi deleži izdelanih infrastruktur, ki so jih delavci preplačali, značilen primer za to pa je prodaja grških železnic, ki je primerljiva s preteklo prodajo družbe Olympic Airways in s podobnimi načrti vlade PASOK za mestni javni prevoz.

Liberalizacija prometa, tovornega in potniškega prometa ter vseh vrst prometa, je prinesla katastrofalne posledice za delavce: povečano število nesreč, boleče posledice za javno zdravje in subvencijski paketi, vredni milijarde evrov, za monopolne poslovne skupine.

Odprava kabotaže v skladu z Uredbo (EGS) št. 3577/92 ima boleče posledice za pomorščake in delavce in prebivalce otokov. Monopolne skupine za pomorski promet z obalnimi trajekti za potnike in avtomobile, ladjami za križarjenje in ladjami vseh kategorij na splošno – in to je zelo pomembno – se lahko odločijo svoje ladje registrirati pod zastavo države ugodnosti držav članic Evropske unije in tretjih držav, saj tako lahko dobijo cenejšo delovno silo in povečajo svoje dobičke.

Sočasno ladjarji svoje ladje gradijo v azijskih ladjedelnicah. Izkoriščanje delavcev povzroča precejšnjo napetost, njihove delavske in zavarovalne pravice pa so uničene. Na tisoče delavcev je pahnjenih v brezno brezposelnosti. Na ta način se lahko izbere cenejšo delovno silo brez plačnih pravic. Cene vozovnic so se astronomsko dvignile, čeprav so se povečala tudi tveganja za varnost in življenje ljudi zaradi nižanja standarda storitev in odsotnosti nadzora ali kontrole varnostnih ukrepov, ki se jih ima za stroške kapitala in njegovih dobičkov.

Delavsko gibanje, gibanje navadnih ljudi, nasprotuje politiki Evropske unije, naravnani proti navadnim ljudem, in se bori proti njej ter poziva k enotnemu izvajalcu javnega prevoza, ki bo zadovoljil socialne potrebe in potrebe navadnih ljudi.

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška, v imenu skupine EFD. (SK) Poročilo o trajnostno naravnani prihodnosti prometa, o katerem razpravljamo, opisuje trenutne temeljne probleme prometnega sektorja in predstavlja politične zamisli in priporočila, kako bi lahko na najboljši način rešili te probleme.

Vsi se strinjamo, da učinkovit in dobro organiziran promet podpira družbeno življenje in pripomore k povečanju gospodarske uspešnosti. Zato obstaja resnična potreba po namenskem izboljšanju kakovosti in učinkovitosti vseh vrst prometa, vključno s cestnim, železniškim, rečnim, pomorskim in letalskim prometom, ob sočasnem strogem spoštovanju bistvenih načel varstva okolja.

Vse večje povpraševanje in preobremenitev cestnega prometa v urbanih območjih sta vzrok za 40 % emisij CO2 in 70 % drugih škodljivih emisij motornih vozil. Učinkovito spodbujanje tehnologij z nizkimi emisijami CO2 v prometu je zato smiseln premik k osredotočanju na varstvo okolja.

Vendar pa razvoj vozil na električni pogon zahteva okrepljena prizadevanja glede osnovnih normativnih in regulativnih ukrepov Evropske unije, ki bi vsekakor odprli pot množični uporabi električne energije v prometu. Po mojem mnenju, komisar, vsi precej upravičeno vidimo velike pomanjkljivosti v delu Evropske unije, ki na tem področju ne drži koraka s sodobnimi potrebami, saj japonska podjetja razvijajo električna vozila in si intenzivno prizadevajo za standardizacijo in poenotenje predpisov za to področje.

 
  
MPphoto
 

  Laurence J.A.J. Stassen (NI) . – (NL) Gospod predsednik, predloženo poročilo o trajnostno naravnani prihodnosti prometa obravnava pomen prometnega sektorja za evropsko gospodarstvo in dokončanje notranjega trga. Na prvi pogled bi to morda bilo slišati obetajoče, če ne bi bilo dejstva, da se poročilo žal izrodi v katalog številk, povezanih z najljubšimi razlogi levičarjev: varstvo okolja, zmanjšanje CO2, izboljšanje socialnih in delovnih pogojev, v njem je vse, kar hočete. Seveda je treba vse to zrežirati iz Evrope. Potrošniki in podjetja bodo kmalu obremenjeni z visokimi stroški, saj bodo morali izpolniti najnovejše evropske zahteve, ti prometni načrti pa bodo nenazadnje financirani iz evropskih subvencij.

Te ambicije bodo uničile evropsko gospodarstvo. Celo pred trenutno recesijo Evropa ni mogla držati koraka s številkami rasti Združenih držav, kaj šele s številkami gospodarstev v vzponu kot sta Indija in Kitajska. Zdaj si Evropa po neuspehu podnebnega vrha v Köbenhavnu enostransko obupano prizadeva ponovno uvesti uporabo fosilnih goriv. Druga zadeva, ki jo lahko preberete v tem poročilu, je, da bo nadaljnja rast letalskega prometa odvisna od tega, ali bo ta promet ogljično nevtralen. Kako točno so si zamislili to doseči v praksi? Ali bodo kmalu uvedli električna letala?

Čeprav si to poročilo še tako prizadeva za finančno in socialno blaginjo v Evropi, se zdi, da je ubralo pot, ki bo Evropsko unijo postavila v še šibkejši položaj, posledica česar bo še manj delovnih mest in nižji standard blaginje. Ni možnosti, da bi Evropa dejansko dosegla cilj, ki si ga je zastavila. Gospod predsednik, osredotočimo se na bistvo zadeve, to pa je gospodarsko donosna prihodnost prometa. Če hočejo države članice temu dodati politiko, je to njihova stvar, toda prihranite nam vsiljeno evropsko načrtovano gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 

  Joachim Zeller (PPE). (DE) Gospod predsednik, najprej bi se gospodu Groschu zahvalil za njegovo poglobljeno poročilo in veliko dela, ki ga je vložil vanj.

Brez delujočega prometnega sistema Evropa brez mej, ki naj ločujejo, ne bo mogoča. Poleg tega evropsko gospodarstvo ne more biti uspešno in ni niti mogoče brez učinkovitih, tudi v prihodnosti primernih prometnih sistemov na kopnem, vodi in v zraku. Potrebujemo močnejši občutek skupnosti in manj nacionalne sebičnosti, zlasti ko gre za okolju prijazen železniški promet.

Da bi zagotovili trajnostno naravnano prihodnost prometa, je treba vse vrste prometa pripraviti, da se bodo spopadle z okoljskimi in gospodarskimi izzivi, s katerimi se sooča družba kot celota. Poročilo v zvezi s tem zagotavlja pomembne kazalce, ki nakazujejo smer, v kateri se moramo premikati.

S poročilom se ne strinjam samo glede ene točke. Vzpostavitev prometnega sklada ob uporabi denarja kohezijske politike ni nekaj, s čimer bi se lahko strinjal. Zakaj? Res je, da promet spodbuja kohezijo v Evropi. Vendar pa ločen sklad, financiran z denarjem kohezijske politike, ne bi mogel izpolniti pričakovanj, ki bi jih povzročil. Izvajal bi tudi enostranski pritisk na Kohezijski sklad in odvzel preveč odgovornosti državam članicam, od katerih se zahteva, da zagotovijo trajnostno naravnano prihodnost prometa.

Nedavno smo ustanovili poseben odbor v Parlamentu, ki bo razpravljal o tem, kako bodo v prihodnosti izgledali Kohezijski sklad in strukturni skladi, in ne smemo vnaprej določiti dela tega odbora. Zato vas pozivam, da glasujete za spremembo k temu poročilu. Poleg tega menim, da bi morali v okviru trajnosti in prihodnosti prometnih sistemov priložnost dati tudi tehnologiji magnetne levitacije.

 
  
MPphoto
 

  Magdalena Álvarez (S&D). (ES) Gospod predsednik, komisar, preden preidem k vsebini poročila, mi dovolite, da se zahvalim gospodu Groschu, da je vključil in sprejel večino sprememb, ki jih je predlagala Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu.

Po mojem mnenju je to doprineslo k ustrezni določitvi in usmeritvi smernic za prihodnjo evropsko prometno politiko.

Poudarila bi štiri glavne skupine sprejetih in vključenih sprememb. Prva zadeva cilje. Vključitev varnosti in teritorialne kohezije kot prednostnih ciljev bo nedvomno izboljšala obliko prihodnje prometne politike in prispevala k temu, da bo njena uporaba v praksi sovpadala s pričakovanji, potrebami in možnostmi javnosti.

Poleg varnosti je bila kot prednostni cilj vključena teritorialna kohezija, kot sem dejala. Predlagajo se posebna prizadevanja za izboljšanje čezmejnih pogojev, zmanjšanje ozkih grl in rešitev medobratovalnih problemov ter tudi izboljšanje povezav z najbolj oddaljenimi regijami; vse to mora temeljiti na resnični situaciji posamezne države in vsake vrste prometa.

Druga skupina sprememb posebnega pomena so tiste, ki spodbujajo dve vrsti prometa: železniški promet ter pomorski promet in promet po celinskih plovnih poteh.

Tretjo skupino sprememb, in sicer spremembe, ki zadevajo financiranje, bi rada posebej poudarila. Ustrezno finančno kritje je bistveno in ključnega pomena, zato podpiramo vzpostavitev prometnega sklada, proračunsko obveznost v finančni perspektivi in posebno uporabo zlatega pravila.

Nazadnje bi omenila spremembe, ki se mi zdijo pomembne in ki zadevajo potrebo po krepitvi socialnega vidika prometa. Govorim o delovnih pogojih delavcev in pravicah potnikov.

Za zaključek se bom še enkrat zahvalila poročevalcu in drugim skupinam za njihovo sodelovanje ter za veliko zavezanost evropskemu prometu.

 
  
MPphoto
 

  Oreste Rossi (EFD). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, cilji trajnostno naravnane prihodnosti urbanega prometa in prevoza blaga do leta 2020 so ambiciozni: med leti 2010 in 2020 zmanjšati število smrtnih žrtev in resnih poškodb v nesrečah v cestnem prometu za 40 %; v zvezi s cestnim prometom podvojiti število potnikov v avtobusnem in železniškem prometu do leta 2020; zmanjšati emisije CO2, ki jih povzroča cestni promet, z enostavnimi inovacijami in izogibanju praznih voženj; spodbujati železniški promet; zmanjšati porabo električne energije železniških vozil; zmanjšati onesnaževanje okolja v zvezi z letalskim prometom; zagotavljati finančne spodbude do leta 2020 za oblikovanje večmodalnih povezav ali platform za potovanja znotraj Evropske unije ter povečati njihovo število.

Seveda pa je prvi korak še vedno večje vključevanje vrst prometa in Evropska unija mora odločno ukrepati, ko se pojavijo problemi v zvezi z realizacijo glavnih železniških koridorjev ali komunikacijskih linij.

 
  
MPphoto
 

  Carlo Fidanza (PPE). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pridružujem se pohvalam poročevalcu gospodu Groschu, ki je vsekakor opravil dobro delo. Strinjam se z večino razmislekov, ki so že bili izraženi v zvezi s somodalnostjo kot pomembnim vidikom in v zvezi z vprašanjem medobratovalnosti.

Na hitro bi rad poudaril tri zadeve. Prva zadeva vprašanje varnosti: še naprej moramo močno vlagati v varnost, kar je vsekakor treba narediti z razvojem ITS, kot smo že povedali v predhodni razpravi, in z nadaljnjim razvojem tehnologij RTMS v sektorju železniškega prometa. Če ostanem pri sektorju železniškega prometa, naj povem, da moramo delo opraviti pogumno in Evropski železniški agenciji dati večje pristojnosti v zvezi z varnostjo, da bi se izognili ponovitvi katastrof kot je tista, ki smo jo žal izkusili pred nekaj meseci.

Glede financiranja sem za vzpostavitev prometnega sklada. Menim, da si moramo v finančni perspektivi za leto 2013 prizadevati, da bodo vse te politike ustrezno financirane, in zagotoviti, da se lahko omrežja TEN nadalje razvijajo. V zvezi s tem menim, da je temeljnega pomena, da se ta omrežja razvija s Sredozemljem kot njihovim središčem, saj je Sredozemlje povezava z novimi trgi na vzhodu.

Zadnje vprašanje, ki bi se ga dotaknil, zadeva mobilnost v mestih. Pozdravil sem poziv v poročilu in menim, da bi morali v zvezi s tem vprašanjem spodbuditi uporabo in uskladitev dobrih praks. Prizadevati si moramo za boljše upravljanje prevoza blaga v mestih, da bi dosegli bolj trajnosten sistem mestnega prometa, in menim, da je to poročilo dobro izhodišče za nadaljevanje dobrega dela.

 
  
MPphoto
 

  Knut Fleckenstein (S&D). (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vesel sem, da bomo jutri lahko to poročilo sprejeli z veliko večino. Dve stvari se mi zdita posebno pomembni. Prva je zagotoviti, da je mogoče izmeriti cilje, ki smo si jih zastavili za leto 2020. Potrebujemo merljiva načela, ki nam bodo omogočila pregled stanja čez deset let ali, celo bolje, na polovici obdobja, da bi lahko ugotovili, ali smo dosegli nekaj tistega, kar smo si zastavili, ali pa zadeve niso delovale in moramo uvesti izboljšave. To velja predvsem za emisije CO2 v prometnem sektorju. Če vsi drugi sektorji dobro napredujejo, kot je povedal gospod Cramer, potem lahko upravičeno zahtevamo enako od prometne industrije. Evropska prometna politika je posebnega pomena, ko gre za zmanjšanje emisij CO2.

Druga točka zadeva izvajanje učinkovite somodalnosti. Zame ta predstavlja ključ do razumne prometne strategije EU. To pravim, ker ima lahko somodalnost številne različne pomene. Če tega teoretičnega koncepta ne bomo utemeljili na pravih merilih, ki jih je mogoče prenesti v prakso, ne bomo dosegli svojih ciljev. Zato ponovno pozivam Komisijo, naj zagotovi, da se koncept do zadnje podrobnosti pravilno izvaja, kar pomeni razviti koristna intermodalna vozlišča in odpraviti ozka grla pri prevozu blaga k pomembnim evropskim trgovinskim vratom in od njih. To še zlasti velja za povezave med pomembnimi pristanišči in letališči in njihovim zaledjem.

Moja tretja pripomba je, da mora predlagano vseevropsko omrežje (TEN) temeljiti na enakih merilih, tako da bo prišlo do skoraj samodejne spremembe načina prevoza k učinkovitemu in okolju prijaznemu evropskemu prometnemu sistemu. To so dejavniki, ki sestavljajo razumen načrt. Ne samo stroškovna učinkovitost, ampak tudi socialna učinkovitost, varstvo okolja in trajnost. Gospod Grosch in gospa Alvarez, najlepša hvala za vse vaše trdo delo.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je postopek „catch-the-eye“. Dvanajst ljudi se je priglasilo k besedi. Strogo gledano jih sme biti v razpravi samo pet, toda zaradi zanimanja za to temo bomo poskušali vsakemu dati eno minuto časa za govor.

 
  
MPphoto
 

  Luis de Grandes Pascual (PPE). (ES) Gospod predsednik, po mojem mnenju to odlično poročilo določa smernice, ki morajo navdihniti novo belo knjigo o prometu, ki bo naslednjih 10 let oblikovala evropsko prometno politiko.

To poročilo vključuje številne zadeve, ki so vredne, da jih izpostavim: potreba po finančnem skladu kot ključnem instrumentu; izziv naraščajočih zahtev, ki se jih zastavlja prevozu blaga; iskanje somodalnih rešitev, zaradi katerih so uporabniki in tovor varni; ključna potreba po zadostnih in varnih počivališčih za cestni promet; po mojem mnenju pravilna ugotovitev, da ne sme biti samo konkurence med različnimi vrstami prometa, ampak se morajo različne vrste prometa dopolnjevati in si prizadevati za izpolnjevanje meril učinkovitosti; in – po mojem mnenju pogumna in poštena – trditev poročevalca, da železniški ali pomorski promet ni vedno okolju prijaznejši od cestnega prometa.

Na kratko je koncept „učinkovite somodalnosti“ koncept prihodnosti in ga je treba po mojem mnenju vsekakor v celoti podpreti.

 
  
MPphoto
 

  Jan Kozłowski (PPE). (PL) Gospod predsednik, gospod Kallas, čestital bi poročevalcu, ki je opravil odlično delo, ki je zelo pomembno za končno obliko prihodnje bele knjige. Podpiram mnenje, da je za Evropsko unijo ključnega pomena izboljšati učinkovitost prometnega sistema, toda da bi dosegla ta cilj, je bistvenega pomena strateška vključitev instrumentov EU. Kohezijska politika kot ključni instrument za izoblikovanje strategije Evropa 2020 mora igrati vodilno vlogo v zvezi s sektorskimi politikami, kar bo vodilo k popolni vključitvi vseh držav članic v evropsko omrežje in tudi podprlo postopno vključevanje pametnih rešitev.

Evropska unija mora imeti na razpolago instrumente, ki podpirajo povečanje učinkovitosti prometnih omrežij, vključno v zvezi s čezmejnimi projekti. Vendar pa se prometnega sklada ne sme vzpostaviti na račun sredstev, namenjenih kohezijski politiki. Prizadevati si moramo za sočasno vzajemno krepitev prometne politike in kohezijske politike in ne smemo oslabiti obstoječih instrumentov.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D). (RO) Poročilo o trajnostno naravnani prihodnosti prometa vključuje priporočila Parlamenta za prihodnjo belo knjigo o trajnostnem prometu v Evropski uniji in tudi za prihodnji TEN-T.

Glede na to, kako gosto poseljena je Evropska unija, je za nas ključen nadaljnji razvoj železniškega in pomorskega prometa. Evropska strategija za razvoj prometa po celinskih plovnih poteh in razvoj železniških tovornih koridorjev in železniških prog za visoke hitrosti za povezavo vseh glavnih in velikih mest Evrope morajo postati prednostne naloge za Evropsko unijo. Upam, da bo prihodnje omrežje TEN-T bolj uporabljalo dostop do Črnega morja in koridor Ren-Main-Donava.

Trge v prometnem sektorju je treba odpreti samo v korist potrošnikov, to pa morajo spremljati dolgoročni načrti za naložbe v infrastrukturo in utrditev tehnične medobratovalnosti.

Financiranje za razvoj evropskega prometnega sistema mora upoštevati tudi prometno varnost ter tudi socialno, gospodarsko in teritorialno kohezijo.

 
  
MPphoto
 

  Karin Kadenbach (S&D). – (DE) Gospa predsednica, iskreno bi se zahvalila poročevalcu in tudi vsem poročevalcem v senci. Menim, da nam je uspelo rešiti vprašanje, ki se je zdelo skoraj protislovno, ker vsi pozivamo k razvoju naših prometnih sistemov, toda tudi k trajnostni prihodnosti.

To poročilo vzpostavlja zahteve za resnično trajnostno prihodnost. Upam samo, da bomo lahko sodelovali pri izvajanju teh zahtev na takšen način, da jih je mogoče izkusiti na kraju samem.

Navedla bi samo en primer tega, kar si trenutno prizadevamo doseči v Avstriji. Nedavno smo v Spodnji Avstriji vzpostavili platformo Niederösterreich mobil. Njen cilj je povezati vse zainteresirane skupine in vse organe, ki jih to zadeva, da bi razvili trajnostne lokalne sisteme mobilnosti za prihodnost. Menim, da potrebujemo zglede kot je ta v manjšem merilu, vendar pa potrebujemo tudi velike modele na evropski ravni.

Razširiti moramo svoja prometna omrežja, predvsem omrežje železniškega in vodnega prometa. V zvezi s strategijo za Podonavje bi poudarila, da moramo ob nujnem razvoju Podonavja upoštevati tudi in predvsem, da je to posebno občutljiv ekosistem.

 
  
MPphoto
 

  Gesine Meissner (ALDE). (DE) Gospod predsednik, to je bilo popoldne, resnično posvečeno prometu, to pa je poročilo, ki v bistvu povzema vse.

Številni pravijo, da je največji dosežek v korist državljanov Evrope notranji trg. Kot je dejal gospod Kallas, so prometne poti arterije notranjega trga. Zato je seveda pomembno zagotoviti, da so te prometne poti varne, da so razvite na okolju prijazen način in da na splošno preučimo, kaj lahko na primer z uporabo inteligentnih prometnih sistemov izboljšamo v prihodnosti.

Razmisliti moramo, kako lahko oblikujemo bolj okolju prijazna področja, kot na primer železniški in pomorski promet, na učinkovitejši način, kako lahko več prometa umaknemo s cest in ga preselimo na ti področji in kako lahko zmanjšamo okoljski vpliv emisij pomorskega prometa. Sočasno moramo preučiti tudi, kako izpolniti določene potrebe mestnega prometa, ki se zelo razlikujejo od potreb mednarodnega prometa. Prihodnost mestnega prometa so morda vodilni delavci, ki se vozijo z e-kolesi in se hkrati tudi rekreirajo. Seveda na daljše proge potrebujemo povsem druge možnosti, ki bi delovale tudi čezmejno. To je dobro in zelo v prihodnost usmerjeno poročilo.

 
  
MPphoto
 

  João Ferreira (GUE/NGL). (PT) Gospod predsednik, promet je temeljni element gospodarskega razvoja. Je ključnega pomena za teritorialno kohezijo, socialni napredek in povečanje javne blaginje. Zaradi svojega strateškega pomena in jasnega javnega interesa zanj je in mora še naprej biti ta sektor eno izmed področij, na katerih države izvajajo svojo socialno vlogo prek javnih storitev. To se zahteva za sodoben in učinkovit prometni sistem, ki se je sposoben odzvati na pomembne izzive v sektorju, kot sta med drugim povečanje varnosti in zmanjšanje okoljskega vpliva.

Popraviti in preobrniti moramo vztrajne politike neuspešnega vlaganja v sektor javnega prevoza in njegove odprave z namenom njegove privatizacije. Spoštovati in ceniti moramo pravice delavcev v sektorju. Vlagati moramo v raziskave in razvoj ter tudi v ključno javno infrastrukturo, da bi zagotovili odzivanje sektorja na potrebe družbe.

Zaradi vsega tega so se v številnih državah članicah, kot je Portugalska, delavci in ljudje vztrajno in odločno borili za zaščito sektorja javnega prevoza in njegovo rešitev pred privatizacijo. Pozdravljamo ta boj in se povezujemo z njim.

 
  
MPphoto
 

  Franz Obermayr (NI). (DE) Gospod predsednik, glede na to obsežno razpravo bi že vnaprej podal predlog, ki bi zmanjšal nekatere izmed naših prometnih problemov.

Milijoni državljanov EU trenutno po cestah Evrope potujejo proti počitniškim ciljem. Ali ne bi bilo s ciljem, da promet naredimo bolj trajnosten, pametno razporediti počitnic držav članic na evropski ravni in jih uskladiti med seboj?

Nacionalne počitnice imajo pogosto resen vpliv na počitniška potovanja znotraj Evrope. Evropsko prometno omrežje se znajde pod izrednim pritiskom, ljudje na poti do svojega počitniškega cilja ure dolgo čakajo v prometnih zastojih in negativne posledice teh sezonskih vrhuncev za okolje ter državljane in potrošnike so očitni. Razporejen čas počitnic, ki bi seveda moral upoštevati izobraževalne zahteve posameznih držav, bi lahko pripomogel k rešitvi nekaterih problemov. To bi prineslo tudi gospodarske koristi, saj bi bile zaradi podaljšanja počitniškega obdobja cene nižje, ustvarjenih pa bi bilo več delovnih mest.

Upam, da bo Komisija sprejela ta predlog.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospod predsednik, kako dobra zamisel bi bila, če bi lahko razporedili počitnice za Parlament, vendar pa menim, da se to ne bo zgodilo.

Prisluhnila sem kolegom, ki so omenili kolesa. Naj povem, da sem prejšnji teden kupila novo kolo. Je zelo trajnostno, toda povsem nepraktično za delo, ki ga opravljam. Potrebujemo zelo praktične, trajnostne prometne rešitve. Naj dodam tudi, da je bilo – upravičeno – veliko govora o mestnem prevozu in potrebi po sistemih, ki povezujejo, toda ne pozabimo na število ljudi, ki živijo v izoliranih podeželskih skupnostih, kjer programi podeželskega prevoza v majhnem obsegu pomenijo, da se lahko vključijo v širšo družbo. Promet ima torej socialno in tudi gospodarsko razsežnost, ki ju moramo upoštevati. Da, seveda moramo obravnavati okoljska vprašanja in menim, da bomo to storili s tehnologijo in pritiskom zaradi podnebnih sprememb. Glede vprašanja prometnega sklada bi obžalovala kakršen koli poskus, da si denar izposodimo pri enem, da bi plačali drugemu. Naš veliki boj je zagotoviti ustrezen proračun za Evropsko unijo kot celoto po letu 2013. Vsekakor bo boj težek.

 
  
  

PREDSEDSTVO: LIBOR ROUČEK
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Olga Sehnalová (S&D). (CS) Prihodnost prometa vsekakor vključuje tudi razvoj in podporo javnega prevoza. Cilj podvojitve števila uporabnikov do leta 2020 je korak v pravo smer. Vendar pa je vprašljivo, kako bosta na ta sektor dolgoročno vplivali gospodarska kriza in politika krčenja proračuna.

Predvsem nove države članice se zdaj soočajo z velikim socialnim pritiskom zaradi individualne uporabe avtomobilov z vsemi njenimi negativnimi posledicami, vključno z višjimi emisijami CO2 in prometnimi nesrečami. Predvsem lokalni in regionalni organi se soočajo s pritiski v zvezi z zmanjšanjem javnega prevoza, evropska prednostna naloga pa bi morala biti njegova ohranitev, preden se stori nepopravljiva škoda. Zdaj bi moral biti bolj kot kdaj koli prej pomemben cilj vsake evropske prometne politike najti način za učinkovito in uspešno podporo javnemu prevozu.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE). (PL) Gospod predsednik, prometni sektor je temeljni element razvoja Unije in njenih regij. Igra ključno vlogo v gospodarstvu in zaposlovanju. Omogoča prosto gibanje državljanov EU in pretok blaga po vsej Evropi. Ima tudi neposreden vpliv na razvoj in socialno kohezijo regij in na kakovost življenja državljanov ter njihovo zdravje in varnost.

Zelo pomembno je zmanjšati emisije CO2 v cestnem prometu z uporabo ustreznih inovacij. Del potniškega in tovornega prometa je treba s ceste prenesti na železnice in ladje, da bi zmanjšali prekomerno prometno breme na obstoječe ceste. Razviti moramo moderne oblike javnega prevoza na mestnih območjih. Pomembno je, da različne vrste prometa ne tekmujejo med seboj na umeten način, ampak da se medsebojno podpirajo in dopolnjujejo, s čimer bodo vzpostavile trajnosten prometni sistem. Prometna politika mora biti učinkovitejša in uspešnejša.

 
  
MPphoto
 

  Janusz Władysław Zemke (S&D). (PL) Danes smo imeli tu priložnost za zelo zanimivo razpravo o prihodnosti prometa. Ta razprava poteka sočasno z drugo razpravo tu – prav tako v Parlamentu – o proračunu za obdobje 2014–2020. Zastavil bi naslednje vprašanje: ali ne bi morali v proračunu za naslednjih šest let zagotoviti več sredstev za promet, in zlasti, ali ne bi morala naslednja leta biti leta posebnih prizadevanj v zvezi z železniškim prometom? Kajti vsi tu menimo, da mora ta vrsta prometa razbremeniti ceste. Je zelo okolju prijazna vrsta prometa, toda na tej točki samo govorjenje o njej ne bo zadostovalo. V naslednjem šestletnem obdobju je treba za te cilje zagotoviti precej več sredstev.

 
  
MPphoto
 

  Inés Ayala Sender (S&D). (ES) Gospod predsednik, tudi jaz bi čestitala gospodu Groschu, zlasti za njegovo rahločutnost v zvezi z mejnimi prehodi evropskega prometnega omrežja. Zahvalila bi se tudi kolegici gospe Álvarez za pripravo tako pomembnega in uravnoteženega poročila.

Dovolite mi, da omenim dve malenkosti, ki nista v poročilu, ampak bi lahko bili v jutrišnji beli knjigi Komisije. Najprej bi izrazila svoje razočaranje, da se je obdržalo 40-odstotno zmanjšanje števila smrti. Vem, da se bo dodala zadeva resnih poškodb, vendar pa menim, da bomo morali seveda zelo dobro razložiti, zakaj nismo bolj ambiciozni in zastavimo cilj 50 % ali več, saj je naš cilj zmanjšati število smrtnih žrtev na cestah za 100 %.

Glede financiranja omrežij bi dodala samo, da bi morali biti zdaj poleg predlogov v poročilu gospoda Groscha, ki so po mojem mnenju zelo zanimivi, čim bolj ambiciozni, saj se začenja razprava o prihodnjih finančnih perspektivah. Zakaj ne bi razmislili, in govorim predvsem vam, gospod Kallas, o zagotovitvi cilja 10 % naslednjega večletnega proračuna za obdobje 2014–2020 za evropska prometna omrežja? Zakaj ne bi sanjali? Zakaj bi se zadevam odrekli že vnaprej?

Nadaljujmo, kajti morda nam bo uspelo, kar nam ni uspelo v predhodnih finančnih perspektivah.

 
  
MPphoto
 

  Hella Ranner (PPE). (DE) Gospod predsednik, to samoiniciativno poročilo Evropskemu parlamentu omogoča določiti jasne cilje za razvoj prometnega sektorja. To je pomembno, ker nam bo promet omogočil doseči in ohraniti dobro delujoče gospodarstvo in konkurenčno Evropo.

Vsi, vključno z gospodom Kallasom, vemo, da je pomembna značilnost tako ambicioznih in finančno intenzivnih načrtov seveda financiranje, in veselimo se novih modelov financiranja, ki bodo vsekakor potrebni. Prometni sklad bo igral in lahko igra posebno pomembno vlogo v zvezi s tem ne z jemanjem denarja drugim področjem, ampak z učinkovitejšim usklajevanjem velikih tokov financ.

 
  
MPphoto
 

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, to je bila zanimiva razprava. Jasno je, da smo soočeni z zelo zahtevno nalogo pravilne določitve prednostnih nalog za prometni sektor v naslednjem desetletju ob sočasnem zagotavljanju, da se ustrezno upošteva različne vidike, ki so včasih zelo sporni.

Vsa ta sporna vprašanja ste že omenili v današnji razpravi, so pa zelo dobro poznana v zvezi z železnicami. Na zadnjem delnem zasedanju ste imeli zanimivo in polemično razpravo o konkurenčnosti železniških tovornih koridorjev, ki lahko predstavljajo zelo pomemben razvoj.

Sodelujmo, da bi uveljavili potrebne reforme železnic. Konkurenčnost železnic proti cestnemu prometu in tudi proti svetovni konkurenčnosti Evrope je zelo odvisna od notranje arhitekture naših železnic: odprava privilegijev, odprava političnega vmešavanja in vse to. To je moje močno prepričanje po kratkem obdobju na tem delovnem mestu.

Je prometna kohezija prav tako kohezija ali ne? Električna vozila: kakšen je prispevek električnih vozil k zastojem, ki so najbolj osovraženi v prometu? Finance so vedno sporne, zlasti danes. Potem so tu še regionalni interesi, že omenjeni tu; interesi sredozemskega območja.

Zato sodelujmo in si prizadevajmo za pravo ravnotežje. Menim, da se lahko vsi strinjamo glede splošnih ciljev. Spopad s prihodnjimi izzivi prometnega sistema zahteva izpolnitev potreb po mobilnosti državljanov in podjetij na način, ki uporablja manj energije in čistejšo energijo ter učinkovito izkorišča infrastrukturo in potencial vsake vrste prometa. V tem okviru sem prepričan, da bo sodelovanje med vsemi evropskimi institucijami imelo za posledico koristi zaradi prihodnjega visokokakovostnega prometnega sistema.

 
  
MPphoto
 

  Mathieu Grosch, poročevalec. (DE) Gospod predsednik, gospod Kallas, gospe in gospodje, najlepša hvala za vaše prispevke. V tem poročilu smo si zastavili cilje in veliko je potrebno za njihovo dosego, vključno s financiranjem.

Zato bi tu rad pojasnil, da naš namen ni izposoditi si pri enem, da bi plačali drugemu. Vendar pa bi bilo škoda, če bi bil ta, pri katerem si sposojamo, zelo bogat, drugi pa bi resnično potreboval denar, da ga vloži, kjer se ga potrebuje. Težko si je predstavljati dve področji, ki sta skladnejši od mobilnosti in teritorialne kohezije. Nanju ne smemo gledati, kot da medsebojno konkurirata, kot to delajo nekateri. Tako je na primer tudi v spremembi, ki jo je predložila moja skupina. Namesto tega moramo nanju gledati, kot da sodelujeta. To je tudi temeljni koncept kohezije, kot jo pojmujemo.

Zato bi vas izrecno pozval, da ne podprete te spremembe, saj bo sklad igral ključno vlogo v našem poročilu, v prihodnosti in tudi v prometni politiki. Denar potrebujemo ne samo za izboljšanje infrastrukture, ampak tudi za raziskave, posledica česar bo povečana varnost in izboljšana tehnologija.

Ker vemo, da v železniškem sektorju na primer deluje sedem ali osem povsem različnih sistemov, medtem ko je na cestah mogoče potovati po Evropi od severa do juga in od vzhoda do zahoda brez tehnoloških problemov, menim, da je docela sprejemljivo naložiti ta denar v raziskave, medobratovalnost in tehnologijo prav zato, da bi omogočili približevanje regij.

V zvezi z agencijami bi še enkrat na kratko omenil, da smo prepričani, da ne smemo ustvariti nove strukture, ampak moramo Evropi dati osrednjo vlogo. V prometni politiki in na drugih področjih postaja jasno, da je Evropa v mnogih primerih rešitev in ne problem, kot bi želeli predstaviti številni ljudje, ki na situacijo gledajo z rahlim priokusom nacionalne avtonomije. To hočemo doseči z agencijami in s poročilom. Vsem bi se zahvalil za vaše zelo pozitivne prispevke.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri (v torek, 6. julija 2010).

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Spyros Danellis (S&D), v pisni obliki. (EL) Priprava nove bele knjige o prometu je prelomnica, ki nam daje priložnost, da ponovno razmislimo o smernicah prometne politike in s tem o „trdni infrastrukturi“ skupnega trga EU. Že v svoji sedanji obliki poročilo gospoda Groscha zagotavlja celotni vidik prihodnosti prometa, vidik, ki izhaja iz predpostavke, da učinkovitosti prometnega sistema ne določa samo velikost naših cestnih omrežij ali količina tovora na naših ladjah in vlakih; določa jo tudi – in to je osnovno načelo, o katerem se ni mogoče pogajati – vpliv teh dejavnosti na okolje, družbo, delovno silo in javno varnost. Zato menim, da je posebno pomembno varnosti v cestnem prometu dati nov zagon – ne smemo pozabiti, da 70 % prometa v EU poteka po cestah –, menim pa tudi, da je predlog o ustanovitvi Evropske agencije za cestni promet pomemben ukrep v tej smeri. Potrebujemo nova orodja za spodbujanje sprejetja novih tehnologij in širjenje najboljših regulativnih ukrepov in raziskovalnih orodij za cestni promet.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz (PPE), v pisni obliki.(PL) Gospod predsednik, poročilo gospoda Groscha, o katerem smo razpravljali danes, igra nedvomno pomembno vlogo pri oblikovanju prihodnosti evropskega prometa za naslednjih 10 let. Izredno število neskladij in problem sklenitve vzajemnega kompromisa sta posledica različne narave prometa v evropskih državah in zapletenega socialnega in geopolitičnega položaja v Evropski uniji.

Pozornost bi pritegnil k nekaterim zadevam v poročilu, vključno z dejstvom, da opozarjamo na potrebo po raznolikosti v prometu, ko oblikujemo evropski prometni prostor. Po mojem mnenju je široko razumljen koncept dekarbonizacije velika grožnja. Poudaril bi, da je za dosego dekarbonizacije potrebno izvesti velike naložbe v nove tehnologije. Poleg tega ne smemo zanemariti virov energije, ki so dokaj okolju prijazne, kot so biogoriva. Prihajam iz Šlezije, iz somestja, ki kot mnoga podobna območja v Evropi potrebuje več kot samo regionalno podporo. To pojasni moje poudarjanje mestnega prostora. Da bi poročilu dodali težo, sem predlagal vključitev sklicev na dodatne dokumente kot sta akcijski načrt za tovorno logistiko in drugo poročilo o spremljanju razvoja na železniškem trgu, s tem pa smo poudarili pomen železnic kot strateško pomembnih za zagotavljanje pravilnega delovanja prometnega sektorja kot celote.

 
  
MPphoto
 
 

  Debora Serracchiani (S&D), v pisni obliki. (IT) Poročilo o prihodnosti prometa si prizadeva podpreti in razviti učinkovit in trajnosten prometni sistem v Evropi. Za uresničenje tega je potrebno popolno dokončanje notranjega trga prometa in odprava vseh ovir, ki so nastale zaradi poznega prenosa ali neprenosa zakonodaje EU v državah članicah.

Potreben bo tudi prometni sklad, da bi zagotovili financiranje projektov vseevropskega prometnega omrežja in sistemov za podporo omrežju. Projekti TEN-T so prednostna naloga prometne politike, vendar pa je treba odpraviti problem manjkajoče infrastrukture ter tudi geografske in zgodovinske ovire čezmejnih poti. Vprašanje varnosti v cestnem prometu – med drugim – je ena izmed ključnih točk, na katerih mora v prihodnosti temeljiti prometna politika.

 

19. Letno poročilo o dejavnostih Odbora za peticije 2009 (razprava)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo Carlosa Joséja Iturgaiza Angula v imenu Odbora za peticije o letnem poročilu o dejavnostih Odbora za peticije v letu 2009 (2009/2139(INI)) (A7-0186/2010).

 
  
MPphoto
 

  Carlos José Iturgaiz Angulo, poročevalec. (ES) Gospod predsednik, v zadovoljstvo mi je prisostvovati, kot vsako leto, da predstavim letno poročilo o dejavnostih Odbora za peticije v letu 2009.

Kot veste je letos dejavnosti Odbora za peticije zaznamoval prehod s šestega na sedmo parlamentarno obdobje, kar je pomenilo precejšnje spremembe v sestavi odbora, saj sta dve tretjini članov udeleženi prvič.

Cilj poročila je zagotoviti jasno vizijo dejavnosti Odbora za peticije med letom in nenazadnje natančnejše pojasnilo, kaj vključuje vložitev peticije pri Evropskem parlamentu in tudi možnih rezultatov postopka, kaj lahko doseže in njegovih omejitev. To poročilo preučuje tudi napredek, dosežen pri uporabi predhodnih priporočil, katerih cilj je bil izboljšati delo odbora, in poudarja glavne izzive prihodnosti glede na začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe.

Lizbonska pogodba, ki je začela veljati 1. decembra 2009 in tudi potrdila pravico do naslavljanja peticij na Evropski parlament kot temeljno prvino evropskega državljanstva, je vzpostavila tudi potrebni temelj za okrepljeno sodelovanje javnosti v postopkih odločanja Evropske unije ter tako Evropejcem dala možnost predlagati izboljšave ali dopolnila k zakonodaji Unije. Zato Odbor za peticije pozdravlja dejstvo, da lahko v skladu s členom 50 poslovnika Parlamenta pri pripravi poročila o evropski državljanski pobudi, ki bi moralo biti zaključeno konec letošnjega leta, sodeluje z Odborom za ustavne zadeve. Poleg tega mora Odbor Parlamenta za peticije glede na Lizbonsko pogodbo vzpostaviti tesnejše delovne stike s podobnimi odbori nacionalnih in regionalnih parlamentov, da bi se spodbudilo medsebojno razumevanje peticij o evropskih vprašanjih in bi se državljanom zagotovili kar najhitrejši odgovori na najustreznejši ravni.

Pozornost bi pritegnil tudi k dejstvu, da je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe postala Listina o temeljnih pravicah pravno zavezujoča, in poudaril njen pomen pri zagotavljanju večje jasnosti o temeljnih pravicah in njihove prepoznavnosti za vse državljane. Prepričan sem, da bodo opravljeni vsi potrebni postopki, da bodo upoštevani institucionalni vidiki pristopa EU k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta cilj je ključnega pomena, če upoštevamo problem kršitev nepremičninskih pravic, s katerimi se Odbor za peticije v določenih državah članicah sooča vsakodnevno, in vemo, da ne odbor ne Parlament nista v položaju, da bi lahko pravno ukrepala.

Poudaril bi tudi odlične odnose, ki jih ima Parlament z evropskim varuhom človekovih pravic. Še zlasti cenimo prizadevanja evropskega varuha človekovih pravic za večjo ozaveščenost o svojem delu, odkrivanje nepravilnosti v ravnanju evropskih institucij in ukrepanje zoper njih. Zato podpiramo zamisel, da mora evropski varuh človekovih pravic oblikovati upravni kodeks ravnanja za upravo Evropske unije.

Pozivamo k razvoju spletnega sistema za jasno označevanje različnih pritožbenih mehanizmov, ki so na voljo javnosti in ki so najprimernejši za njene interese; za to bi bilo potrebno oblikovanje spletišča z vsemi potrebnimi informacijami za uporabnika na enem mestu.

Vendar pa ne bo vse pozitivno. To priložnost bi izkoristil za to, da izrazim svoje nasprotovanje praksi – vse od leta 2007 – Generalnega direktorata za komuniciranje, v skladu s katero se zadeve, ki niso peticije, zavede kot peticije v skladu s členom 201(1) poslovnika Parlamenta. Govorim o tako imenovanih peticijah, ki to niso. Obravnava ne-peticij je nepotrebno trošenje časa, temu pa je treba dodati še stroške uslužbencev. Da bi dojeli pomen te pripombe, bom navedel številko: tako imenovane „ne-peticije“ predstavljajo do 25 % registriranih peticij. Takšne nepravilnosti ogrožajo pravice državljanov EU.

Nazadnje, toda zato ne manj pomembno, bi izpostavil potrebo po sprejetju kodeksa ravnanja za notranje obravnavanje peticij. V zvezi s tem bi pozval sekretariat in predstavnike političnih skupin, naj si prizadevajo za revizijo vodnika za poslance o pravilih in notranjem postopku Odbora za peticije.

Za zaključek so moje zadnje besede – in kako bi lahko bilo drugače, gospod predsednik – namenjene zahvali sekretariatu odbora za njegovo delo in podporo pri pripravi tega poročila.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, najprej bi se zahvalil gospodu Iturgaizu za njegovo odlično poročilo in za zelo pomembno delo, ki ga je očitno namenil njegovi pripravi. Povedati moram, da je glede kakovosti svojega poročila šel še dlje od svoje predhodnice pri tem dokumentu gospe McGuinness, ki ji je prav tako uspelo pripraviti zelo pomembno in zelo informativno poročilo.

Po preučitvi tega poročila je Komisija odkrila mnoge zelo pomembne podrobnosti in številne predloge v zvezi z izboljšanjem našega dela in prihodnjim sodelovanjem. Zelo jasno je, da moramo priznati naraščajoč pomen peticij. Vidimo lahko, da se število in obseg vprašanj, ki jih zajemajo peticije, resnično povečujeta. To priložnost bi izkoristil tudi za to, da izrečem priznanje novi predsednici Odbora za peticije gospe Mazzoni, ker ji je uspelo v zelo kratkem času uvesti novo energijo in nov zagon v delo odbora in ravnanje Komisije in ker vzpostavlja tudi zelo dobro sodelovanje z drugimi odbori v Parlamentu in s Komisijo.

V nadaljevanju bi poudaril, da je Komisija seveda zelo pripravljena sodelovati z Odborom za peticije v vseh pogledih, ki zadevajo peticije. Pripravljeni smo zagotoviti strokovno pomoč in nekaj, kar je zelo pomembno – študijo ozadja vprašanj in dobro izmenjavo informacij o najbolj perečih vprašanjih. Dovolite mi, da se zaradi časovne omejitve osredotočim samo na tri točke, ki so z vidika Komisije zelo zanimive in zelo pomembne.

Menimo, da je najpomembnejša točka priznanje s strani poročevalca zelo pomembne vloge, ki jo pri celotnem sodelovanju igra sodelovanje z nacionalnimi organi in nacionalnimi parlamenti. Pravkar sem poslušal njegove zamisli o vzpostavitvi zelo tesnega sodelovanja z odbori za peticije v državah članicah. Zelo pogosto je tako, da so za izvajanje evropske zakonodaje odgovorni nacionalni organi.

Drugič, razumem, da pozivate k čitljivosti in večji prijaznosti uporabniku v zvezi z razširjanjem in sporočanjem informacij s strani Komisije. Tu si prizadevamo izboljšati svoje delo in poudaril bi kakovost novega spletišča Europa, na katerega poskušamo napotiti vlagatelje peticij po pomembne informacije.

Moja tretja pripomba je, da sem zelo zadovoljen, ker nam je prejšnji teden uspelo skleniti okvirni sporazum med Evropskim parlamentom in Komisijo o posebnem vprašanju, ki je bilo načeto v poročilu, in sicer o informacijah o trenutnih pristojnostih zainteresiranih strani v zvezi s kršitvami. Vesel sem, da smo našli rešitev.

Vem, da je moj čas potekel, zato bom tu zaključil. Veselim se naše razprave. Najlepša hvala za odlično poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Pascale Gruny, v imenu skupine PPE. (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, najprej bi čestital gospodu Iturgaizu Angulu za njegovo delo.

Strinjam se z vsebino poročila in se ne želim vrniti k tej temi. Vendar pa bi poudaril dve pomembni vprašanji, ki ju je načel gospod Iturgaiz Angulo. Prvič, državljane je pomembno informirati o razliki med državljansko pobudo, postopkom vložitve peticije pri Evropskem parlamentu in vlogi evropskega varuha človekovih pravic. Še vedno vlada prevelika zmeda v zvezi z vlogo vsakega izmed teh instrumentov. Drugič, ko se srečam z državljani v mojem volilnem okrožju, ugotovim, da nikoli niso slišali za pravico do vložitve peticije pri Evropskem parlamentu. Kako lahko zagotovimo, da bodo imeli državljani jasnejšo sliko in bodo lahko uporabili obstoječa sredstva v svojo korist? Glede na to je ključnega pomena, da ima Evropski parlament boljša komunikacijska orodja.

Ali veste, da trenutno ni spletišča, ki bi jasno razložilo, kako vložiti peticijo? Iz istega razloga vlagateljem peticij niso na voljo informacije, ki bi jim omogočile v realnem času spremljati napredovanje njihove peticije, vložene pri Parlamentu. Ni dobrega razloga za to pomanjkljivo preglednost.

Potrebna je višja raven prepoznavnosti, da bi se državljani zavedli dejstva, da smo tu, da jih podpiramo. Naš odbor obstaja in dela v njihovo korist, mi pa smo tu, da jim prisluhnemo. Evropski parlament mora storiti vse v okviru svojih pristojnosti, da bi zapolnil to komunikacijsko vrzel in poudaril delo, ki je bilo opravljeno. To delo ni zakonodajne narave, to je res, vendar pa ni nič manj pomembno. Državljani morajo biti naša glavna skrb, naš odbor pa si za ta cilj prizadeva prav vsak dan.

 
  
MPphoto
 

  Chrysoula Paliadeli, v imenu skupine S&D. (EL) Gospod predsednik, komisar, tudi sama bi kot podpredsednica Odbora za peticije pohvalila svojega dobrega prijatelja gospoda Iturgaiza za zelo pomembno poročilo, ki ga je pripravil, zlasti ker po preučitvi statistik poudarja ključno vlogo Odbora za peticije v stikih med evropskimi državljani in Evropskim parlamentom ter pri izgradnji njihovega zaupanja skupaj z uradom evropskega varuha človekovih pravic v Evropsko unijo in njene predstavnike.

S tega vidika je Komisija zavezana, in pozdravljam dejstvo, da je gospod Šefčovič to že povedal (prehitel me je), sodelovati s člani Odbora za peticije glede zmanjšanja birokratske miselnosti in pomoči Komisiji, da se učinkoviteje odzove na zahteve, ki olajšajo delo Odbora za peticije, in odboru zagotoviti redna uradna poročila o napredku in vzpostaviti nov spletni portal za informiranje državljanov o različnih pritožbenih mehanizmih, ki jih imajo na razpolago na ravni EU in na nacionalni ravni.

Prepričana sem, da bo Komisija poročilu gospoda Iturgaiza posvetila ustrezno pozornost in uporabila njegove zaključke z namenom dosege evropske identitete in okrepitve kohezije.

 
  
MPphoto
 

  Marian Harkin, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, najprej bi se zahvalila poročevalcu za njegovo zelo celovito poročilo.

Šest let sem bila nadomestna članica Odbora za peticije in v tem času sem tesno sodelovala z nekaterimi vlagatelji peticij in zelo skrbno prisluhnila drugim.

Prva stvar, ki me vedno skrbi, je, da na splošno državljani precej drugače gledajo na institucije EU kot mi poslanci ali vi kot komisar. Menim, da se moramo postaviti v položaj vlagatelja peticije. Menim, da potrebujemo, če hočemo resnično učinkovit, državljanom prijazen postopek, vzpostaviti nekakšno komisijo, sestavljeno iz vlagateljev peticije, in jim nato prisluhniti, kaj imajo povedati, to pa nato izkoristiti kot spodbudo za pozitivno spremembo.

Za mnoge državljane je vložitev peticije pri Evropskem parlamentu zadnji korak na zelo dolgi poti in so zato pogosto že zelo razočarani. Naša odgovornost je, da čim bolj zgladimo to pot, predlog, da spletišče EU o pravicah spremenimo v uporabnikom prijazno spletišče z vsemi informacijami na enem mestu, pa je po moje odličen. Vendar pa moramo državljane podpirati v celotnem postopku z jasnimi, pravočasnimi razlagami tega, kaj se dogaja v celotnem postopku.

Vprašanje nedopustnih peticij se pojavlja leto za letom in menim, da moramo biti glede tega realni. Državljanom nikoli ne bomo popolnoma razložili, kaj so ali niso pristojnosti Unije, zato menim, da je pomembneje, da se vlagatelju jasno in enostavno razloži, če je njegova peticija nedopustna, in da se v odgovor vključi tudi predloge, kam naj se nadalje obrne.

Še zadnji dve pripombi. Podpiram odstavek 17, ki Komisijo poziva, naj ukrepa v zvezi z zavajajočimi podjetji za imeniške storitve. Leto za letom so mala podjetja v številnih, če ne vseh, državah članicah žrtve nadlegovanja in pravnih groženj teh zavajajočih podjetij za imeniške storitve.

Nazadnje, uvodna izjava E govori o neposrednih vplivih evropske zakonodaje na življenje državljanov in kako lahko državljani najbolje ocenijo njeno učinkovitost in pomanjkljivosti. Mi kot zakonodajalci in komisarji kot pobudniki zakonodaje moramo prisluhniti temu in to uporabiti kot del zanke pojačanja, ki izboljšuje našo učinkovitost, namesto slepe ulice.

 
  
MPphoto
 

  Margrete Auken, v imenu skupine Verts/ALE. (DA) Gospod predsednik, tudi jaz bi se zahvalila gospodu Iturgaizu za pomembno poročilo, ki vsebuje mnoge odlične odstavke. Ker imam na razpolago za govor samo kratek čas, se bom osredotočila na spremembe, ki smo jih predložili.

Biti moramo natančni pri tem, kar pravimo, če naj državljani razumejo, kaj vključuje naše delo. Ne gre za zvračanje krivde na kogarkoli; nasprotno, naše delo je bilo uspešno. Lokalni in nacionalni organi so nam prisluhnili. Napačen občutek vljudnosti je o teh zadevah govoriti samo v povsem abstraktnih pojmih in nasprotuje dobrim namenom številnih kolegov poslancev, da bi naredili naše delo državljanom prijaznejše.

S spremembo 1 bi radi pojasnili, da je sodišče EU seveda nad nacionalnimi sodišči. V poročilu lahko dobite občutek, da imajo zadnjo besedo nacionalna sodišča. Seveda nam lahko državljani predajo primere, tudi zunaj domačih sodišč. Drugače bo za večino ljudi skoraj nemogoče, nenazadnje tudi zaradi finančnih razlogov, da se obravnava njihove pritožbe.

Sprememba 4 je verjetno tista, za katero menim, da je najpomembnejša. Komisiji nočemo dati priložnosti, da se izogne svoji odgovornosti glede skladnosti držav članic z zakonodajo Skupnosti. Dobro je izmisliti si nove metode, toda glede na pripombe komisarja nisem mogla razbrati, ali je bil to morda poskus Komisije, da se izogne svojim obveznostim, to pa je nekaj, kar ne smemo dopustiti.

Nazadnje naj povem nekaj besed o naši spremembi 5 o notranjih pravilih in delovnih metodah v Odboru za peticije, ki bodo komajda zanimali plenarno zasedanje. Zelo na kratko, trenutna pravila in metode delujejo izredno dobro in zapomnite si: če ni pokvarjeno, ne popravljajte! Že tako smo za to razpravo zapravili preveč dragocenega časa.

 
  
MPphoto
 

  Zbigniew Ziobro, v imenu skupine ECR. (PL) Gospod predsednik, tudi jaz bi se na začetku poročevalcu zahvalil za njegovo delo.

Poudaril bi, da bo imela uveljavitev Lizbonske pogodbe temeljni vpliv na delo odbora, čeprav je prilagoditev dela odbora novim zahtevam Pogodbe cilj, za katerega bodo potrebna nadaljnja prizadevanja. Znašli smo se v novi situaciji, v kateri mora Parlament igrati ključno vlogo, zlasti glede dela v zvezi znovo državljansko pobudo, da bi ta instrument lahko dosegel svoj cilj kot del postopka odločanja v Evropski uniji. Odbor za peticije igra pomembno vlogo pri izvajanju nadzornih pooblastil Parlamenta. Vredno je na primer omeniti pritožbe glede tega, kako nemški urad za mladinsko skrbništvo staršem iz države članice, ki ni Nemčija, otežuje izvajanje njihovih starševskih pravic. Ta problem je preučil odbor, ki je opozoril na nepravilnosti na tem področju.

Odbor za peticije igra pomembno vlogo tudi pri nadzoru dela Evropske komisije. Kot primer lahko navedemo poročilo o pripravah v zvezi z naložbami v Severni tok in sum, da projekt ne izpolnjuje vseh okoljskih zahtev.

Tretji pomembni dejavnik, ki ga je treba omeniti v okviru razprav o delu Odbora za peticije, je, da je Listina o temeljnih pravicah postala pravno zavezujoča. Tudi to bo del nadaljnjega intenzivnega dela odbora.

 
  
MPphoto
 

  Willy Meyer, v imenu skupine GUE/NGL. – (ES) Gospod predsednik, v imenu svoje skupine bi se pridružil čestitkam in pohvalam, izrečenim gospodu Iturgaizu. Menim, da imamo pred seboj podrobno poročilo o intenzivnem delu, ki ga je opravila Komisija v letu 2009.

To intenzivno delo je zadevalo peticije, ki postajajo vse učinkovitejši instrument javnosti, kar pomeni, da se je skupno število peticij v primerjavi z letom 2008 dejansko povečalo. Po mojem mnenju to kaže, da ima javnost Parlament za zelo koristno orodje, ko gre za vlaganje vseh vrst peticij pri njem: okoljski problemi, temeljne pravice, pravosodje, notranji trg itd.

Vse več peticij: na vrhu seznama so Nemčija, Španija, Italija in Romunija; upam, da to ni povezano z rezultatom tekme pojutrišnjem in da Nemčija ne bo premagala Španije. Vendar pa je res, da gre za instrument, ki resnično koristi javnosti.

Menim, da poročilo odlikuje, da ne samo opiše vprašanja, za katera je potrebna rešitev zaradi učinkovitosti postopka peticij, ampak nanje tudi opozori Evropsko komisijo.

Prvič, poenostavitev vlaganja peticij je naloga vseh nas, vključno tega parlamenta. Vendar pa bi morali biti v zvezi z vsem, kar zadeva pristojnosti EU, kot so upravljanje ekosistema, okolje itd., odzivi Komisije v zvezi s tem postopkom hitrejši, vključno s pisnimi opomini državam članicam. Biti morajo hitrejši, ker je pogosto že prepozno, kot ve Komisija, ko pride opomin ali ko posreduje Sodišče Evropskih skupnosti: škoda je nepopravljiva; okoljska škoda je nepopravljiva.

Zato se mi zdi zelo pomembno, da smo sposobni hitreje se odzvati na ta posebna vprašanja. Ta odziv mora biti precej hitrejši predvsem glede trenutka, ko se vloži peticijo, in glede trenutka, ko Komisija izda svoje mnenje, da je bila storjena škoda ali da se krši evropske direktive o varstvu okolja, da bi ta postopek, ko pride do sodišča, prišel tja hitreje in preprečil, da škoda postane nepopravljiva.

To je izkušnja iz leta 2009: to je bilo leto mnogih zelo pomembnih posledic za mojo državo Španijo. Španija je ena izmed držav, ki jih je najbolj prizadel nenadzorovan razvoj mest, zato je bilo poročilo gospe Auken takrat zelo pomembno. Spomnil bi vas na primer na pristanišče Granadilla.

Naš nedavni obisk Huelve v zvezi z vsemi rezultati onesnaženja v ustju kaže, da je resnično zelo dober instrument. Menim, da se nam bo javnost zahvalila, če lahko pospešimo in poenostavimo ukrepanje Komisije in ga naredimo učinkovitejšega, ko gre za kršitev okoljskih predpisov.

 
  
MPphoto
 

  Angelika Werthmann (NI). (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pravica do peticije je vključena v Lizbonsko pogodbo kot pomemben sestavni del državljanstva Unije. Nemški in španski državljani vlagajo daleč največje število peticij. Moja država Avstrija je daleč za vodilnima. Prepričana sem, da ima lahko široka ozaveščenost javnosti pozitiven vpliv na večje povezovanje Evropske unije.

Odločitve, ki jih sprejme Evropska unija, imajo neposreden vpliv na vsakodnevno življenje državljanov. Peticije državljanom omogočajo neposreden stik z evropskimi institucijami, na katere se pogosto gleda kot na abstraktne in birokratske.

Vendar pa imajo od teh peticij korist tudi institucije, saj peticije pogosto izpostavijo način izvajanja prava Evropske unije. Primer tega je vzajemno priznavanje dokazil o izobrazbi in strokovni sposobnosti ter poklicnih izkušnjah. EU podpira vrsto različnih programov mobilnosti. Vzajemno priznavanje je pomembno, da bi zagotovili uspešno delovanje teh programov.

V Evropskem parlamentu so zastopani državljani Evropske unije. Samo zaradi tega je pomembno, da lahko navežejo neposreden stik z nami s peticijami. Kot članica Odbora za peticije si tudi aktivno prizadevam za večjo ozaveščenost javnosti glede odbora in izboljšanje njegove učinkovitosti. Če bi državljani Evrope vedeli več o pristojnostih EU, bi bilo mogoče rešiti problem velikega števila nedopustnih peticij.

Nenazadnje bi se rada tudi zahvalila poročevalcu za poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Erminia Mazzoni (PPE). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, strinjam se z gospodom Šefčovičem in opozarjam na odsotnost predstavnika Sveta v tej razpravi.

Kot veste, gospod predsednik, Evropska unija že leta krepi koncept evropskega državljanstva, saj je to temeljnega pomena za njeno politično legitimnost in predvsem za spodbujanje njene ambicije demokratičnega predstavništva. Tako kot vsi mednarodni organi tudi Evropska unija ne more ukrepati zunaj prava Pogodbe niti ne more obsežno tolmačiti svojih pristojnosti.

Toda vseeno ima poseben značaj, ki izhaja iz evropskih sanj njenih ustanoviteljev, ki so ji dali ljudski značaj. Zlasti zadnja pogodba, Lizbonska pogodba – ki je začela veljati pred kratkim –, evropske institucije postavlja v politični okvir s ciljem večje udeležbe državljanov: gradnikov Evrope ljudi, ki jo ustvarjamo.

Odbor Evropskega parlamenta za peticije je edini neposredni instrument za aktivno udeležbo državljanov v življenju evropskih institucij. Naj zadostuje, da odbor utemeljuje svojo agendo na zahtevah državljanov in ne na navodilih Komisije. Parlament in Komisija bi morala bolj upoštevati njegovo delo in rezultate.

Podatki iz poročila za leto 2009 – za katerega čestitam gospodu Iturgaizu Angulu – kažejo upoštevanja vredno povečanje udeležbe kljub odporu do sodelovanja z Odborom za peticije, ki ga je Evropska komisija nedvomno pokazala v preteklosti.

V zadnjem letu smo izboljšali notranje postopke, začeli pregled načina preučitve prejetih peticij in predlagali, kot so omenili vsi, sistem posodobitve spletnega portala, da bi ga za državljane naredili uporabniku prijaznejšega. Bilo je plodno leto...

(Predsednik je prekinil govornico)

Končati želim z željo za naslednje leto. Veselim se plodnejšega sodelovanja s Komisijo in se tako strinjam z besedami gospoda Šefčoviča in njegovimi tremi točkami, za katere upam, da bodo uveljavljene. Poleg tega upam, da ima lahko ta odbor posebno vlogo v postopku, o katerem se razpravlja v zvezi z državljansko pobudo.

 
  
MPphoto
 

  Kinga Göncz (S&D). (HU) Tudi jaz bi rada izrekla čestitke za poročilo. Menim, da zagotavlja točne informacije za leto 2009, ki je bilo težko leto. Približno dve tretjini članov Odbora za peticije sta bili nadomeščeni, medtem ko je število peticij naraščalo, čeprav je bilo to povečanje sorazmerno majhno. Leto 2009 je bilo tudi razburljivo, ker si je Evropska unija prizadevala zmanjšati demokratični primanjkljaj z ratifikacijo in uveljavitvijo Lizbonske pogodbe.

Res je, da Odbor za peticije ni vključen v zakonodajni postopek, zato mnogi menijo, da je manj pomemben od drugih odborov. Vendar pa ima pomembno vlogo pri zmanjševanju demokratičnega primanjkljaja z vzpostavljanjem odnosa med državljani in institucijami EU. Za nas je pomembna povratna informacija, da se je število vloženih peticij nekoliko povečalo. Vendar pa se število peticij, ki jih ni bilo mogoče sprejeti, ni prav veliko zmanjšalo. Treba je izboljšati zagotavljanje informacij, da bi državljani vedeli, v katerih primerih lahko naslovijo peticijo na odbor.

Menim, da dejanska področja, ki sprožajo peticije, predstavljajo nadaljnje pomembne povratne informacije za vse nas. To so na splošno področja, kjer se prenosa zakonodaje EU ne izvaja ustrezno ali zadostno ali kjer državljani hočejo večje evropske pristojnosti, kot na primer pri varstvu okolja in človekovih pravicah. Vse večje število peticij zadeva prosto gibanje, sodstvo in notranji trg. Menim, da so vse zelo pomembne.

Poudarila bi tudi, da mora odbor vzpostaviti tesno sodelovanje z Evropsko komisijo, predvsem s komisarjem Šefčovičem. Odbor bi bil brez njegove pomoči precej manj učinkovit. Menim, da je ključno zagotoviti, da se odločitve sprejema hitro na določenih področjih, kjer bi lahko nastala nepopravljiva škoda, če ne ukrepamo dovolj hitro. Časovni dejavnik je zelo pomemben tudi zaradi številnih drugih razlogov, zato je sodelovanje Komisije ključnega pomena. Omenila bi še eno stvar. Peticij ne moremo obravnavati enako hitro v vseh jezikih. Administrativno osebje odbora nima dovolj oseb, ki govorijo male jezike. Tudi na tem področju so potrebna izboljšanja in pospešiti je treba postopke v malih jezikih.

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE). (DE) Gospod predsednik, pravica do peticije je ena izmed najpomembnejših pravic državljanov Evropske unije. Omogoča jim izpostaviti morebitne kršitve njihovih pravic ali zlorabe znotraj Evropske unije. Zato so vložene peticije dober pokazatelj načina, na katerega deluje evropski pravni sistem. Zato sem zadovoljen, da je bilo vloženih skupaj 1900 peticij, kar predstavlja porast v primerjavi z letom 2008.

Toda državljani Evrope imajo tudi pravico do ustreznih, primernih in hitrih odzivov. To pomeni, da moramo skupaj izboljšati način, na katerega delujemo, in naše notranje postopke. Najprej je treba hitreje izločiti tako imenovane ne-peticije. Ne smejo tvoriti dela celovitega uradnega delovnega postopka. Drugič, hitreje moramo zavrniti ali predati peticije, za katere nismo pristojni. Tretjič, člani Odbora za peticije morajo hitreje vzpostaviti dialog z vlagatelji peticij.

Odbor za peticije ima pomembno priložnost, da oživi Evropsko unijo za njene državljane. Menim, da moramo, in z „moramo“ mislim na Odbor za peticije, Komisijo in zadevni upravni organ, obsežno in ustrezno izkoristiti to priložnost v bližnji prihodnosti.

Še enkrat se zahvaljujem poročevalcu za njegovo odlično poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Simon Busuttil (PPE). (MT) Tudi jaz bi rad začel s čestitkami kolegu gospodu Iturgaizu za njegovo poročilo. Njegovo poročilo je pomembno, ker ga izdaja pomemben odbor, in Odbor za peticije je pomemben, saj je most med nami in evropskimi državljani. Pozitivno dejstvo v zvezi z odborom je, da ne samo daje priložnost državljanom, da izrazijo svoje mnenje; zagotavlja tudi, da se jih sliši – kar je morda pomembneje. Malo je organov, kjer državljani čutijo, da se jim resnično prisluhne, ta odbor pa je vsekakor eden izmed njih.

Omenil bi poročilo, ki sem ga pripravil konec leta 2006 v imenu Odbora za peticije o zavajajočih podjetjih za imeniške storitve: podjetjih za imeniške storitve, ki državljane in tudi mala podjetja spodbujajo k oglaševanju v njih, ne da bi ti vedeli, da bo to plačan oglas. Celo organizacije, šole in knjižnice, ki niso niti podjetja, postajajo žrtve teh podjetij za imeniške storitve. V tem poročilu sem Komisijo pozval, naj poda zakonodajni predlog, ki bo to vprašanje rešil enkrat za vselej. Žal se to ni uresničilo, vendar pa bom vztrajal, da se to stori. Zato komisarja prosim, naj to upošteva, saj menim, da je zelo pomembno.

 
  
MPphoto
 

  Lena Kolarska-Bobińska (PPE). (PL) Gospod predsednik, poročilo zelo jasno kaže, kako pomembna sta Odbor za peticije in celotni sistem peticij za evropsko demokracijo. Tam se odzovemo na probleme v vsakodnevnem življenju, s katerimi se soočajo ljudje, toda nekaj drugega, kar je zelo pomembno, je, da nam državljani povedo, kadar institucije v državah članicah ali same države članice ne spoštujejo evropskega prava. V Odboru za peticije razpravljamo o teh zadevah in sprejmemo sklepe o njih, vendar pa zatem ne vemo, ali so države članice upoštevale naše ugotovitve.

Zato nimamo pravih mehanizmov za nadzor, ali je bilo naše delo učinkovito ali če se je prisluhnilo našim ugotovitvam in se jih upoštevalo. Poleg tega je težko opravljati nadzorne funkcije, če ni spremljanja in ne vemo, kaj se zgodi zatem. Zgodi se celo, da se določene peticije vračajo k nam in se začenjajo pritožbe ponavljati.

Takšen primer je peticija iz leta 2006, ki se je spet vrnila k nam leta 2010 in jo bomo ponovno obravnavali. Avtor je nasprotoval gradnji plinovoda na dnu Baltskega morja med Rusijo in Nemčijo in je poudaril tveganja za naravno okolje. Leta 2008 je Evropski parlament sprejel poročilo, ki je pozivalo k ustavitvi gradnje severnega plinovoda na dnu Baltskega morja. Naš odbor je vztrajal, naj Evropska komisija preveri, ali je bila ocena celotne situacije ustrezno opravljena in ali je Evropska komisija nadzorovala zadevo. Izkazalo se je, da nadzor ni bil opravljen, in zadeva se je ponovno vrnila k nam. Zato moramo skrbno razmisliti in ustvariti sistem za nadzor tega, kaj se zgodi s peticijami, ko smo končali z njihovo obravnavo.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospod predsednik, zahvalila bi se poročevalcu. Svoj čas bi izkoristila za to, da pozornost Parlamenta pritegnem k posodobitvi dela Odbora za peticije iz leta 2006 in 2007, ko smo ustanovili preiskovalni odbor za zavarovalnico Equitable Life. Temu odboru sem predsedovala. Ta parlament je leta 2007 glasoval o poročilu, ki je vlado Združenega kraljestva pozivalo, naj prizna svojo odgovornost in odškoduje zavarovalce zavarovalnice Equitable Life v Združenem kraljestvu, na Irskem, v Nemčiji in drugod. Danes so morda mnogi izmed vas prejeli izjave volivcev, ki so zaskrbljeni zaradi obsega te odškodnine. Omenja se, da bodo odškodnine znašale samo okoli 20 %. To ni tisto, kar je imel v mislih odbor, ki sem mu predsedovala. Želim, da Parlament in predvsem Komisija to skrbno preučita. Menim, da bi morala nova vlada Združenega kraljestva izpolniti, kar je obljubila v uvodni izjavi, in se zavezati ustreznemu in poštenemu odškodovanju vseh zavarovalcev.

 
  
MPphoto
 

  Sonia Alfano (ALDE). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da je pravica do peticije eden izmed najpomembnejših instrumentov, ki so evropskim državljanom na razpolago za aktivno udeležbo v političnih dejavnostih Evropske unije.

Ker sem k svojemu mandatu poslanke Evropskega parlamenta pristopila v duhu služenja državljanom in spoštovanja državljanov ter prednosti, ki mora biti namenjena temu v sklepih Evropskega parlamenta, sem se pogosto zanimala za vložene peticije...

(Predsednik je pozval govornico, naj govori počasneje)

Pogosto sem se zanimala za vložene peticije in njihovo napredovanje v zadevnem odboru. Žal sem kljub dejstvu, da poslovnik Parlamenta v členu 5(3) določa, da imajo poslanci pravico do vpogleda v spise, ki jih hranijo Parlament ali odbori, ugotovila, da je notranja podatkovna zbirka e-peticije dostopna samo članom zadevnega odbora. Navezala sem stik z zadevnim odborom, vendar žal nisem prejela odgovora.

Menim, da bi bilo treba to diskriminacijo, ki zmanjšuje pomen peticij državljanov in spodkopava delo parlamentarnega odbora, nemudoma odpraviti. Imamo malo časa, gospod predsednik, zato poskušamo vse povedati v eni minuti.

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu (PPE). (RO) Najprej bi čestitala gospodu Iturgaizu za vsa njegova prizadevanja v zvezi s tem poročilom.

Lizbonska pogodba je ponovno potrdila temeljno pravico državljanov Evropske unije do vložitve peticije pri Evropskem parlamentu. Vendar pa morajo te peticije zadevati eno izmed področij delovanja EU, da se jih lahko obravnava.

Zato sem predložila spremembo z zahtevo, da prihodnji interaktivni portal za peticije čim natančneje opisuje obveznosti EU na različnih področjih. To je edini način za odpravo zmede med pristojnostmi EU in nacionalnimi pristojnostmi ter za zmanjšanje števila nedopustnih peticij.

Menim, da mora Komisija v prihodnje stalno sodelovati z evropskim varuhom človekovih pravic, da bi se izognila pripravi posebnih poročil, kot je poročilo o pritožbi 676, vloženi leta 2008.

 
  
MPphoto
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). (FI) Gospod predsednik, gospodu Iturgaizu Angulu čestitam za izredno informativno poročilo. Nisem članica odbora, toda to poročilo daje odlično sliko njegovega dela in tudi koristi postopka peticij.

Postopek peticij je koristen, čeprav je to nekaj, s čimer javnost ni preveč dobro seznanjena. Na tem področju je treba opraviti še veliko dela. Delo bo treba opraviti tudi potem, ko bo začela veljati Lizbonska pogodba in bo uvedena ta nova državljanska pobuda. Ko se bo razpravljalo o pravilih postopka, bomo morali navesti delo Odbora za peticije in ne poskušati ponovno izumiti kolo. Po drugi strani mora biti javnost tudi čim širše informirana, da se peticija razlikuje od državljanske pobude.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Grzyb (PPE). (PL) Gospod predsednik, poročilo je zanimivo, prav tako pa je zanimivo delo odbora. Nedavno in zlasti v zadnjem parlamentarnem obdobju so odbor zelo popularizirala določena poročila, vendar pa so zanimivi tudi zaključki poročevalca, med katerimi bi izpostavila potrebo po boljšem sodelovanju z nacionalnimi parlamenti in tudi dostopnost informacij za državljane. Povsem se strinjam z gospod Gruny, da si moramo bolj prizadevati za popularizacijo vloge peticij, dela evropskega varuha človekovih pravic in vloge, ki jo lahko ima državljanska pobuda.

Poleg tega se mi zdi zelo pomembno dati na razpolago informacije o doseženi fazi dela v zvezi s peticijo in tudi informacije o izvajanju resolucije, ki je sprejeta kot rezultat dela Odbora za peticije. Primer je nekaj, o čemer je govorila tudi gospa Kolarska-Bobińska: sprejeta je bila resolucija o Severnem toku, toda državljani v moji državi na primer sprašujejo, kaj se je zgodilo od takrat. Kakšen je učinek resolucije? To je pravzaprav odziv na to, kar dela Evropski parlament.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE). (PL) Gospod predsednik, za začetek bi izpostavil in poudaril naraščajoč pomen Odbora za peticije kot institucije, ki upravičeno pomaga povprečnemu državljanu EU. Pravica do vložitve peticije pri Evropskem parlamentu je pomembna oblika demokracije na ravni EU. Za mnoge ljudi, ki trpijo zaradi različnih problemov, je pomemben način zaščite njihovih interesov.

Poudaril bi potrebo po sodelovanju in stikih med Odborom Evropskega parlamenta za peticije in njegovimi sogovorniki v nacionalnih parlamentih, da bi ustvarili skupen in dopolnilen sistem za zaščito pravic državljanov. Nadzorne funkcije Odbora za peticije v zvezi z delom Evropske komisije so izredno pomembne.

Nazadnje bi omenil potrebo po seznanitvi naših državljanov s pristojnostmi različnih institucij EU in nacionalnih institucij.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, če se poskusim osredotočiti na najpomembnejše elemente v razpravi, menim, da jih lahko razdelim v tri pomembne skupine: prva je boljše komuniciranje in boljše širjenje informacij; druga je sodelovanje med Evropskim parlamentom in Komisijo na področju peticij; in tretja so vse zadeve, ki zadevajo kršitev postopkov.

V zvezi z boljšo komunikacijo se strinjam s spoštovanimi poslanci, da je zelo jasno, da si moramo prizadevati za boljše širjenje informacij in iskanje načina, da državljanom razložimo, kaj je evropska državljanska pobuda, kako se razlikuje od peticij, katere so zadevne pravice in katere pravice zadevajo varuha človekovih pravic. Ni dovolj informacij o EU in menim, da moramo tu sodelovati v zvezi s tem, kako izboljšati širjenje informacij med našimi državljani.

Prizadevali smo si izboljšati komunikacijska orodja, ki jih ima na razpolago Komisija prek izboljšanega spletišča. Kot sem omenil v svojih uvodnih pripombah, je novo spletišče Europa namenjeno prav rešitvi tega problema. Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov smo že obvestili o delu, opravljenem v zvezi s spletiščem, in da bo odbor to informacijo z veseljem prenesel Odboru za peticije. Pozdravili bi pripombe odbora PETI – ali vseh drugih odborov v Evropskem parlamentu – o tem, kako lahko po njegovem mnenju izboljšamo spletišče in kako lahko informacije bolje posredujemo državljanom.

Z odobritvijo evropske državljanske pobude bodo naši državljani dobili novo orodje z namenom določitve agende za vse nas, ki si prizadevamo za evropsko zakonodajo. Zahvalil bi se predvsem odboru PETI, saj so bile njegove izkušnje in nasveti zelo pomembni, ko smo pripravljali osnutek uredbe o evropski državljanski pobudi. Prepričan sem, da bomo v prihodnjih dneh in mesecih tesno sodelovali – ko se bo o tem vprašanju razpravljalo v Evropskem parlamentu in ko bo uvedena evropska državljanska pobuda – glede tega, kako lahko s tem instrumentom in z državljani, ki ga bodo uporabljali, delamo celo bolje.

Komisija je pripravljena zelo tesno sodelovati s Parlamentom, saj se zavedamo, kako pomembne so peticije za naše državljane, in vemo, da je najboljši odgovor odgovor, ki je pravilen, hiter in brez zamud. V nasprotnem primeru bodo državljani razočarani. Vendar pa včasih ni mogoče zagotoviti hitrih odgovorov, ker je treba opraviti zelo natančno analizo in zelo podrobno pravno študijo. Potrebno je obsežno raziskovanje ozadja, zato je včasih za stvari potrebno nekaj časa, vendar pa sem prepričan, da bomo pri iskanju načinov, kako izboljšati in pospešiti postopek na tem področju, sodelovali s Parlamentom.

Zadnja pripomba zadeva kršitve. Spoštovanim poslancem bi zatrdil, da to vprašanje jemljemo izredno resno, kot lahko razberete s seznama postopkov za ugotavljanje kršitev, ki so bili začeti. To je običajen postopek v Komisiji. Prednostni cilj Komisije je spodbuditi države članice, da podpirajo evropsko pravo in vse direktive. Za to si prizadevamo izkoristiti vsa sredstva, ki so nam na razpolago, vključno z izmenjavo mnenj in spodbujanjem držav članic, naj popravijo nepravilen prenos evropskega prava v nacionalno zakonodajo. Če to ne deluje, zadevo predložimo Sodišču Evropskih skupnosti z zahtevo, naj popravi neustrezen prenos evropskega prava. V preteklosti je Evropski parlament zahteval več informacij o postopkih ugotavljanja kršitev. Zelo sem zadovoljen, da smo zdaj dogovorili o tem, kako se bo to delalo v prihodnosti, ko bo začel veljati okvirni sporazum med Parlamentom in Komisijo. Prepričan sem, da boste lahko z dodatnimi informacijami, ki vam bodo na razpolago, izvajali tudi svoje pravice in uporabili svoj vpliv v državah članicah, da zagotovite spoštovanje evropskega prava.

Zabeležil sem si druga podrobna vprašanja in pripombe, ki jih bom posredoval ustreznimk oddelkom.

 
  
MPphoto
 

  Carlos José Iturgaiz Angulo, poročevalec. (ES) Gospod predsednik, zahvaljujem se vsem poslancem za njihove prispevke.

Menim, da vse govore kolegov poslancev povezuje rdeča nit. Ta je pomen Odbora za peticije, saj tisoči Evropejcev zaupajo in upajo, da lahko njihove najpomembnejše in resnične probleme reši ta odbor.

Zato je izmed vseh odborov Odbor za peticije – to je povedalo več poslancev – tisti, ki ima najneposrednejši odnos z javnostjo, saj so Evropejci neposredno udeleženi v njem. Pomen tega odbora pomeni, da ga je treba zaščititi in uskladiti nekatere podrobnosti, da bi lahko vsi – Parlament, Komisija in vlagatelji peticij – imeli občutek, da je odbor še koristnejši.

Z vašim soglasjem, gospod predsednik, bom zaključil s pozivom, naj komisar to upošteva. Prepričan sem, da bo komisar to storil, saj so mnoge pritožbe, ki smo jih slišali od kolegov poslancev, popolnoma upravičene. Popolnoma upravičene so naslednje podane pripombe: primanjkuje informacij in res je, da se je obravnavanje določenih peticij ustavilo in ni bilo dokončano.

Zato menim, da se ne smemo zmesti, ampak moramo zadevo obravnavati do konca. Tiste peticije, ki so bile vložene in ostajajo odprte in z nerešenimi vprašanji, je treba rešiti. Menim, da si morate v svoji vlogi kot komisar čim bolj prizadevati za rešitev pritožb, ki ste jih danes slišali tu v Parlamentu.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri (v torek, 6. julija 2010).

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Higgins (PPE), v pisni obliki. – Veseli me, da je število vloženih peticij nenehno naraščalo; k temu je veliko pripomogla možnost vložitve peticij preko spleta. V letu 2009 je bilo preko spleta vloženih 65 % peticij in s ponosom lahko povem, da ima Irska v EU največje število vloženih peticij glede na prebivalca. Odbor za peticije je s svojo neposredno povezanostjo z vlagatelji peticij neprecenljivo orodje za vnos Evrope v življenje državljanov. V letu 2009 je bilo za 54 % prejetih peticij ugotovljeno, da so nedopustne. To je zaskrbljujoča težnja, ki bo, če se bo nadaljevala, ovirala učinkovitost odbora. Večina peticij je nedopustnih zaradi nenehne zmede v zvezi s pristojnostmi in obveznostmi Odbora za peticije. Nujno moramo začeti informacijske kampanje za državljane o pristojnostih in obveznostih Odbora za peticije – to bi lahko storili s spletiščem po načelu „vse na enem mestu“, ki bi na jasen način razložilo, kakšne so pristojnosti in obveznosti odbora, ter zagotovilo informacije o drugih možnih oblikah pravnih sredstev za vprašanja, ki niso peticije. Odbor za peticije je ključnega pomena, saj pristojnosti Evrope predaja ljudem, ki lahko najbolje sodijo o pomanjkljivostih pri uporabi politike EU s strani držav članic.

 
  
  

PREDSEDSTVO: STAVROS LAMBRINIDIS
podpredsednik

 

20. Enominutni govori (člen 150 poslovnika EP)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka so enominutni govori o zadevah političnega pomena (člen 150 poslovnika EP).

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu (PPE). (RO) Najprej bi izrazil sočutje s tistimi, ki trpijo zaradi poplav v Romuniji.

Triindvajset ljudi je umrlo in več kot 18 000 jih je bilo evakuiranih. Poplave so prizadele 530 krajev v 37 okrožjih, okoli 9000 domov in 60 000 hektarjev obdelovalnih površin ter 41 državnih cest. Izgube se vsak dan povečujejo.

Ena izmed prednostnih nalog je trenutno gradnja 4,5-kilometrskega jezu v mestu Galaţi za zaščito tega pristaniškega mesta pred poplavljanjem Donave. Če jez ne bo zadržal vode, bo to povzročilo pravo katastrofo. Prizadetih bo več kot 8000 ljudi in največji gospodarski subjekti v mestu Galaţi.

Romunska vlada je napovedala, da bo do 15. julija predložila dokumentacijo za dostop do Solidarnostnega sklada Evropske unije. Evropsko komisijo pozivam, naj po natančni oceni izgub Romuniji čim prej da na razpolago sredstva iz tega sklada.

 
  
MPphoto
 

  Alf Svensson (PPE). (SV) Gospod predsednik, naši mediji so trenutno polni vseh krčenj in varčevanj, ki jih morajo sprejeti države, da bi se lahko rešile dolgov, naloženih ljudem. Razumljivo je, da se o tem veliko piše, vendar pa seveda obstajajo tisti, ki ne morejo privarčevati nikjer, ker sploh nimajo sredstev. Mnogi izmed teh ljudi, naših soljudi, živijo v Afriki. Televizijske kamere se bodo kmalu obrnile stran od Južne Afrike in njenega svetovnega nogometnega prvenstva. Upam, da se bomo potem lahko osredotočili na revne države južno od Sahare. Storiti moramo nekaj, ker je škandalozno, da ljudje umirajo zaradi lakote in žeje ter nimajo ničesar, da bi preživeli. Zato menim, da moramo biti pogumni in podreti zidove med zasebnimi podjetji in državo ter podjetnikom omogočiti, da zagotovijo pomoč na način, ki se razlikuje od načina, na katerega smo jo zagotavljali v preteklosti.

 
  
MPphoto
 

  Antonio Masip Hidalgo (S&D). (ES) Gospod predsednik, s tega foruma bi se poklonil spominu na Joséja Saramanga, ki sem ga srečal zaradi njegovega velikega zanimanja za dva pisatelja iz mojega mesta Ovieda: za Leopolda Alasa in Ángela Gonzáleza. Iz Ovieda, ki bo, če bo zmagala razumnost, Evropska prestolnica kulture 2016.

José Saramango je bil zavezan. Njegovo nasprotovanje vojni v Iraku je bilo nepozabno, prav tako pa njegova zavezanost velikim stvarem majhnih ljudi, kot so na primer Aminatou Haidar in vsi Saharci. Komunist, ki je bil dovolj pogumen, da je kritiziral nasilna dejanja režima na Kubi, je bil v prvi vrsti velik pisatelj. Neizbrisno je zaznamoval Portugalsko, Iberijo, Evropo in svet.

Vztrajaj, Fundacija José Saramango! Vztrajaj, Pilar del Río!

 
  
MPphoto
 

  Maria Eleni Koppa (S&D). (EL) Gospod predsednik, Turčija mora kot država kandidatka deliti vrednote in cilje Evropske unije, kot je to določeno v pogodbah. Zato je temeljnega pomena, da se zaveže dobrim sosedskim odnosom, kot sta večkrat zahtevala Evropski parlament in Svet, četudi zaveza presega besede. Dne 30. junija je Turčija ponovno storila provokativno dejanje na morskem območju severnega Egejskega morja, znotraj grške celinske police. Turško hidrografsko in oceanografsko plovilo Cesme je plulo 13 milj severno od otoka Samotraka in 10 milj od obale Trakije, ne da bi grško stran obvestilo o svoji smeri in dejavnostih.

Izboljšanje dvostranskih odnosov je v interesu Grčije in tudi Turčije. Turško vodstvo je nedavno govorilo o novem ozračju v odnosih Grčije in Turčije. Vendar pa se zaradi sistematičnih kršitev grških obalnih vod in zračnega prostora s strani Turčije porajajo nerešena vprašanja glede iskrenosti namer slednje.

Ponovno bi s tega govorniškega mesta pozval pristojne organe Evropske unije, naj pošljejo jasno in odločno sporočilo Ankari o tem neprimernem ravnanju.

 
  
MPphoto
 

  Karin Kadenbach (S&D). (DE) Gospod predsednik, odkritje imunizacije je eden izmed največjih dosežkov na področju medicine. Programi cepljenja otrok so evropska zgodba o uspehu. Bolezni, ki so v prejšnjem stoletju prizadele zdravje tisoče otrok in jih včasih celo stale življenja, so bile skoraj izkoreninjene. Danes praznujemo trideseto obletnico izkoreninjenja koz.

Ozaveščenost javnosti o boleznih, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, se zmanjšuje skupaj z motivacijo ljudi, da cepijo sebe ali svoje otroke. To zmanjšanje motivacije za sodelovanje v programih cepljenja vodi k upadanju imunizacijskih stopenj. Zaradi tega se širijo bolezni kot so ošpice in rdečke, ki so bile skoraj izkoreninjene. Cepljenje otroka proti infekcijski bolezni prinaša osebno korist temu otroku v obliki njegovega osebnega zdravja. Seveda obstaja osebna korist tudi za vse druge. Cepljenje ne ščiti samo posameznikov, ampak tudi družbo kot celoto.

Ena izmed glavnih nalog evropske zdravstvene politike bi moralo biti poudarjanje pomena programov cepljenja za otroke in pomena imunizacije na splošno ter povečanje stopnje udeležbe v programih cepljenja, zlasti v okviru naraščajočih zahtev za naš zdravstveni proračun.

 
  
MPphoto
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE). – Gospod predsednik, za začetek želim podpreti primer, ki ga je podala moja irska kolegica gospa McGuinness v zvezi z zavarovalnico Equitable Life: tudi jaz pozivam vlado Združenega kraljestva, naj prednostno obravnava to zadevo in izpolni svoje obveznosti. V zvezi s tem sem bil danes zasut s korespondenco iz moje države.

Zdaj bi omenil začasni odbor, ustanovljen za preučitev finančne perspektive za obdobje 2014–2021, ki se bo prvič sestal v četrtek.

(GA) Kot član odbora bi poudaril pomen trdnega proračuna za kmetijstvo od leta 2013 dalje. Ne smemo pozabiti, da skupni odhodki Unije za kmetijstvo znašajo samo 0,4 % bruto domačega proizvoda Evropske unije.

Nadaljevanje trdnega proračuna za kmetijstvo bo zagotovilo, da je Unija dobro pripravljena na prihodnje izzive, vključno z zanesljivo preskrbo s hrano, ohranjanjem naravnih virov, vključno z okoljem, ustvarjanjem novih delovnih mest in, kar je najpomembneje, gospodarsko uspešnostjo podeželja.

 
  
MPphoto
 

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE). (RO) Kot veste se Romuija že več kot en teden spopada s poplavami, ki so povzročile 23 smrtnih žrtev, uničenih pa je bilo na tisoče domov.

V trenutnih okoliščinah potrebuje Romunija finančno podporo iz Solidarnostnega sklada Evropske unije še toliko bolj, ker se je vlada v Bukarešti izkazala za nesposobno spopasti se s katastrofo, sprejeti vse potrebne ukrepe in ublažiti izgube.

Gospod predsednik, pozvala bi k solidarnosti do prizadetih v poplavah, do katerih je nedavno prišlo v Romuniji. S tem v mislih pozivam tudi Evropski parlament, naj podpre uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije in dodelitev sredstev, ki so sorazmerna z utrpelimi izgubami.

Gospod predsednik, moja država potrebuje podporo čim prej.

 
  
MPphoto
 

  Oldřich Vlasák (ECR). (CS) Avtocesta D8, ki povezuje Prago in Dresden, predstavlja del vseevropskega avtocestnega omrežja. To avtocesto se gradi od osemdesetih let 20. stoletja. Prvotno naj bi bila dokončana do leta 2000. Zdaj je jasno, da je zaradi zamud ni realno pričakovati niti leta 2012.

Problem predstavlja 16-kilometrski odsek, ki poteka skozi zaščiteno območje České Středohoří. Ta projekt bi morali financirati evropski skladi v višini približno 8 milijard CZK ter sofinancirati Evropska unija in Češka republika. Vendar pa je sredi marca letos Evropska komisija ponovno obvestila češko ministrstvo za promet, da je bila ocena projekta za dokončanje gradnje avtoceste D8 ustavljena za štirimesečno obdobje mirovanja. S tem se seveda ne moremo strinjati. Naredilo je slab vtis na javnost, ima slab vpliv na okolje in priča smo smrtnim žrtvam na alternativnih poteh. Zato bi Evropsko komisijo pozval, naj pospeši postopek pogajanj in izda dokončno stališče.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Toussas (GUE/NGL). (EL) Gospod predsednik, glede na statistike Eurostata brezposelnost vrtoglavo narašča v vseh državah Evropske unije, v katerih se sprejema ostre ukrepe proti navadnim ljudem. V državah članicah Evropske unije je skupaj 23 113 000 brezposelnih, kar je 1 801 000 več kot maja 2009. V Grčiji je brezposelnost narasla na 10,2 %, vendar v resnici znaša več kot 15 % in je prizadela 23 % mladih moških in več kot 27 % mladih žensk.

Vlada PASOK maha z memorandumom, ki ga je podpisala skupaj z Evropsko unijo in Evropskim denarnim skladom s podporo drugih strani kapitala in evropske enosmerne poti, in si prizadeva odpraviti socialno varnost v javnem in zasebnem sektorju, odpraviti kolektivne pogodbe, povečati zgornje meje množičnih odpuščanj, drastično zmanjšati odpravnine in plače mladih, ki so se nedavno zaposlili, za 20 %, povečati delo otrok s spodbujanjem vajeništva in na splošno povečati brezobzirno izkoriščanje mladih.

Ta barbarska kapitalistična politika je značilna za politike Evropske unije in buržoaznih vlad njenih držav članic. Politiko, usmerjeno proti navadnim ljudem, spremlja obrekovanje in kriminalizacija bojev razrednega delavskega gibanja v moji državi z enim samim namenom: preložiti breme kapitalistične krize na delovne ljudi, da bi zaščitili dobičke monopolnih poslovnih skupin.

Delovni ljudje se morajo zbrati in okrepiti svoj boj za odpravo politike, usmerjene proti navadnim ljudem, ter zagotoviti, da bodo izpolnjene njihove sodobne potrebe.

 
  
MPphoto
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL). (EL) Gospod predsednik, v času, ko vse vlade Evropske unije sledijo stopinjam nedavnih protidelavskih ukrepov v Grčiji, se povečujejo protidemokratični, protikomunistični ukrepi in provokativna dejanja v državah članicah in organih Evropske unije.

Obsodil bi predvsem kriminalizacijo komunističnih simbolov na Poljskem in kriminalizacijo zgodovinske resnice na Madžarskem, ki so očrnili protifašistične zmage ljudi. Obsodil bi tudi prepoved komunističnih simbolov s strani moldavske vlade, ki jo podpirajo Evropska unija in podobni ukrepi v Rusiji.

To priložnost bi izkoristil za to, da ponovno obsodim poskus očrnitve žrtev milijonov komunistov in protifašistov z enačenjem komunizma s fašizmom, kot vsi dobro veste.

Grožnje, da so stavke in boj navadnih ljudi neustavni, ne morejo ustaviti socialnega razvoja in prizadevanj delavcev, da odpravijo barbarske ukrepe, usmerjene proti navadnim ljudem. Obsežna kampanja za očrnitev socializma je oblikovana za to, da se ljudi prepriča o tem, da ni alternativne rešitve. Smo optimistični. Zagotovo lahko vidimo, da se delavci upirajo. Vemo, da je ta boj edina realna alternativna rešitev za krizo, ki jo preživljajo.

 
  
MPphoto
 

  Claudio Morganti (EFD). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot podpredsednik medskupine za invalide bi to priložnost izkoristil, da na kratko spregovorim o Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov in njeni ratifikaciji.

Ta konvencija predstavlja hkrati cilj in pomembno izhodišče za civilno rast v svetu, čeprav njene ratifikacije s strani Evropske unije – o kateri je novembra lani odločil Svet – še niso potrdili Združeni narodi, ker nekatere države članice odlašajo s sprejetjem pravil ravnanja med institucijami Unije.

Zato upam, da bo ta parlament dal spodbudo za odpravo teh ovir in da bodo demokratične institucije preostalih evropskih držav nadaljevale z ratifikacijo Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in zaradi njene popolne uveljavitve ratificirale tudi Izbirni protokol. Če hoče Evropska unija resnično biti dinamična voditeljica na mednarodnem prizorišču, morajo biti pravice, ki jih uživajo invalidi, glavna prednostna naloga na nacionalni in tudi evropski ravni.

 
  
MPphoto
 

  Nikolaos Salavrakos (EFD). (EL) Gospod predsednik, knjiga turškega ministra za zunanje zadeve Ahmeta Davutogluja z naslovom Strateška globina je bila nedavno izdana v grškem prevodu. V tej knjigi se zdi, da je celovita geopolitična doktrina Turčije doktrina lokalne, regionalne velesile z interesi vse od Jadrana do Kitajske, s posebnim poudarkom na Cipru, Balkanu in Egejskem morju.

Na strani 274 te knjige je posebno poglavje namenjeno Cipru, v katerem je poudarjen njegov geostrateški pomen ne glede na človeški element prebivalcev in njihovo narodnost in vero. Sočasno je zaznati jasno ekspanzionistično namigovanje glede grškega otoka Rodosa.

V tem strateškem priročniku je zapisano – in citiram –, da tako kot ZDA, ki ima, čeprav se njeno prebivalstvo ne razteza do Kube in drugih karibskih otokov, neposreden interes glede njih, zato je tudi Turčija s strateškega vidika zavezana imeti interes glede Cipra ne glede na človeški dejavnik.

Težnja k pridobitvi nekdanjega otomanskega ozemlja, o kateri govori knjiga, je pokazatelj nasilja. Ne sme biti nasilja, usmerjenega proti Evropski uniji. Turčiji je treba poslati sporočilo.

 
  
MPphoto
 

  Franz Obermayr (NI). (DE) Gospod predsednik, Španija je pohitela in odprla novo pogajalsko poglavje s Turčijo, očitno v poskusu odvračanja pozornosti od svoje domače krize. Vendar pa bi se morali, namesto da se z Ankaro pogajamo o zanesljivi preskrbi s hrano, spopasti z odprtimi temami, vključno z nerešenim sporom zaradi Cipra, vprašanjem Armenije, človekovih pravic, svobode vere in napadov na kristjane, kot je nedavni umor katoliškega škofa.

Turški zunanji minister je povedal, da bi večja naklonjenost s strani EU omogočila hitrejši napredek v postopku pogajanj. Osupljivo je, da lahko Ankara pozove k odprtju določenega poglavja, medtem ko po drugi strani zelo slabo izpolnjuje svoje obveznosti, z drugimi besedami, izpolnjuje pristopna merila. EU si dovoljuje biti pod pritiskom in ne razumem, zakaj si prizadeva za tako hiter proces širitve mimo volje ljudi.

 
  
MPphoto
 

  Claudiu Ciprian Tănăsescu (NI). (RO) V svojem govoru danes tu pred vami bi izrazil več kot začudenje ali obžalovanje, da v nekaterih delih Evrope, čeprav živimo v 21. stoletju, ko gre za svobodo govora v tisku, prevladujejo prakse, ki nas popeljejo nazaj v čas inkvizicije.

Težko razumem, kako kljub temu, da je svoboda govora v Evropski uniji ustavna pravica, še vedno obstajajo države članice, v katerih se njihovo ustavo in evropske predpise o pravici do svobode izražanja opredeljuje kot slabosti nacionalne varnosti.

Ne pozabimo, da je vloga tiska obveščati javnost o vsakem vidiku življenja skupnosti in da se ne more zastavljati vprašanje vplivanja na varnost zadevne države, če tisk ne razkriva dokumentov, označenih kot zaupnih.

Absurdno bi bilo, če bi se lahko vlade kadar koli zatekle k neosnovanim razlagam, da bi neposredno utišale tisk, ali uporabile izprijene zakone, da bi lahko uvedle samocenzuro, ki jo sproži strah. V bistvu menim, da si država, katere vlada postane edini vir informacij za tisk, še vedno zasluži, da se jo imenuje svobodno ali evropsko državo.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Koumoutsakos (PPE). (EL) Gospod predsednik, prejšnji teden je turško raziskovalno plovilo Cesme izvajalo podvodne raziskave, ne da bi prej o tem obvestilo Grčijo in dobilo njeno dovoljenje, na področju, ki s pravnega in tudi geofizičnega vidika nedvomno pripada Grčiji. To je povzročilo resen diplomatski odziv iz Aten.

Osnovni razlog za takšno vedenje, ki povzroča probleme v dobrih sosedskih odnosih z državo članico, je, da Turčija ni podpisala in ratificirala Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu. Parlament bi spomnil na zelo pomembno dejstvo: Konvencija o pomorskem mednarodnem pravu je mešan mednarodni sporazum, ki ga je podpisala Evropska unija, vse države članice in vse države kandidatke razen Turčije. Zaradi tega tvori sestavni del pravnega reda Skupnosti. Zato mora vsaka država kandidatka pred pristopom k Evropski uniji sprejeti UNCLOS.

To je zelo pomemben predpogoj. Neuspeh Turčije glede izpolnjevanja tega predpogoja bo imel negativne posledice za nadaljnja pristopna pogajanja in določena poglavja kot sta poglavje o ribištvu in energetsko poglavje, zaradi česar bi moral ta parlament Turčijo spodbuditi, da podpiše in ratificira to konvencijo.

 
  
MPphoto
 

  Róża Gräfin von Thun und Hohenstein (PPE). – Gospod predsednik, vrnila bi se k razpravi, ki smo jo imeli danes...

(PL) ... o državljanski pobudi. Ponovno bi rada to močno poudarila. Zdi se mi, da smo v današnji razpravi izpustili vprašanje socialne komunikacije – nekaj, kar smo močno poudarjali, ko smo se zavzemali za Lizbonsko pogodbo. Državljanom smo pogosto rekli, da bo to največja novost Lizbonske pogodbe – da bomo državljane resnično obravnavali kot posameznike. Vendar pa nisem priča zadostni zavezanosti Evropskega parlamenta informiranju ljudi o tem.

S številnimi državljani sem se pogovarjala o državljanski pobudi in na splošno ne vedo, da sploh obstaja nekaj takega. Zelo hitro in učinkovito moramo dokončati delo v zvezi s to pobudo in jo dati na razpolago državljanom. Ne izgubimo priložnosti, da institucije približamo državljanom. Točno takšna priložnost se je pokazala med to razpravo.

 
  
MPphoto
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE). (PT) Gospod predsednik, glede na podatke Eurostata se je brezposelnost v EU ponovno začela povečevati. Na Portugalskem je dosegla nov vrhunec, situacija pa je enaka v vseh državah, ki jih je kriza najbolj prizadela.

Vsesplošna in drastična zmanjšanja javnih naložb lahko skupaj s pomanjkanjem likvidnosti na trgih vodijo k katastrofalni situaciji v smislu brezposelnosti. Nujno je treba sprejeti pragmatične ukrepe. Na splošno so sredstva na razpolago kohezijskim državam, vendar pa je uporaba teh sredstev izredno majhna zaradi njene zapletenosti, počasnosti in pomanjkanja prožnosti.

Približujemo se vmesnemu pregledu Strukturnega sklada. Komisijo in države članice pozivam, naj opravijo temeljit pregled teh programov in se pri tem osredotočijo na produktivne naložbe. Pozivam tudi k poenostavitvi postopkov, da bi se ta sredstva lahko uporabilo na dinamičen in prožen način. Ponovno bi poudarila pomen malih in srednje velikih podjetij ter podpore podjetništvu in prvim delovnim mestom za mlade. Spomnila bi vas, da bi bil portugalski problem brezposelnosti praktično rešen, če bi nacionalni strateški referenčni okvir pomagal vsakemu portugalskemu malemu in srednje velikemu podjetju zaposliti delavca.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). (HU) Ena izmed glavnih prednostnih nalog protidemokratičnih in avtoritarnih vlad je omejiti svobodo medijev. Posebno alarmantno je, da je ogrožena neodvisnost javnih medijev. Ali so Komisija, Svet in Parlament opazili, da se krši standarde EU in københavnska merila? Ali EU vidi, da se v številnih državah članicah omejuje svobodo javnih medijev? Postavi se jih pod neposreden politični nadzor in se nanje z odtegnitvijo sredstev izvaja pritisk. Še pogostejši je pojav, da stranke v vladi iz političnih razlogov omejijo informacije, predstavljene v medijih. Zato moramo podpreti poročilo Iva Beleta. Evropska unija bi morala prek Evropskega avdiovizualnega observatorija nadzorovati, ali države članice spoštujejo neodvisnost medijev. Priporočam, da se mandatu evropskega varuha človekovih pravic doda preiskava o neodvisnosti medijev. Zaščititi moramo svobodo tiska, temelj evropske pravne države.

 
  
MPphoto
 

  Ivajlo Kalfin (S&D). (BG) Gospod predsednik, komisar, dovolite mi, da izrazim posebno zaskrbljenost in vam zastavim vprašanje o priznavanju visokošolskih diplom v Evropski uniji.

Žal kljub številnim razpravam in zelo jasni evropski zakonodaji o tem nekatere države članice nadaljujejo z oteževanjem in v nekaterih primerih celo nepriznavanjem kvalifikacij, navedenih v diplomah. Navedem lahko primer iz Bolgarije, kjer se diplome, pridobljene na univerzi v drugi državi članici Evropske unije ne prizna avtomatično, kot bi se jo moralo.

Predložiti je treba številne dodatne dokumente, ki jih preuči poseben odbor. Poleg znatne porabe časa in denarja državljani, ki hočejo legalizirati svoje diplome, tvegajo tudi zavrnitev. To univerzam odvzema njihove pravice do ocene okoliščin za podelitev diplome, kar neposredno krši Direktivo Sveta št. 8948 z dne 21. decembra 1988 in sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti. Menim, da mora Komisija sprejeti ukrepe za zaustavitev te krivice.

 
  
MPphoto
 

  Ricardo Cortés Lastra (S&D). (ES) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v tem govoru bi želel izraziti svojo solidarnost z žrtvami nedavnih poplav v Evropi.

Vašo pozornost bi pritegnil k situaciji na severu Španije, zlasti k regijam Kantabrija, Asturija, Galicija in Baskiji, ki so utrpele učinke obdobja hudih nalivov in si prizadevajo vse čim prej spraviti v normalno stanje.

Posebne čestitke bi izrekel vsem pripadnikom civilne zaščite in prizadetim lokalnim organom, ki so si trdo prizadevali za zagotovitev varnosti javnosti in zmanjšanje škode na prizadetih območjih.

Čas je, da prenehamo ocenjevati škodo in pozovemo k pomoči za prizadeta območja. Novi Solidarnostni sklad Evropske unije bi lahko bil eno izmed orodij za učinkovito odzivanje na tovrstne situacije.

Poleg tega je potrebno učinkovito izvajanje direktive o poplavah, da bi lahko bili še bolje pripravljeni soočiti se s tovrstnimi razmerami.

 
  
MPphoto
 

  Jelko Kacin (ALDE).(SL) V nedeljo 11. julija bo minilo 15 let, odkar so pripadniki vojske Republike srbske pod poveljstvom generala Mladića v Srebrenici začeli izvrševati najstrašnejši zločin nad civilnim prebivalstvom na tem kontinentu po koncu druge svetovne vojne. Več kot 8000 mož in dečkov, tudi otrok, so nasilno ločili od družin in odpeljali na morišča. Iztrebljanje moškega prebivalstva širšega področja vzhodne Bosne na meji s Srbijo, ker so pripadali bošnjaški etnični skupnosti, je okruten zločin.

Primer Srebrenice je etnično čiščenje najstrašnejše vrste, je zločin proti človeštvu, ki ga je meddržavno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije leta 2001 razglasilo za genocid. Genocid v Srebrenici je z razsodbo razglasilo tudi mednarodno sodišče OZN v Haagu leta 2007. V spominskem centru v Potočarih bodo pokopali doslej največje število identificiranih ostankov žrtev izkopanih iz prikritih množičnih grobišč. 800 nedolžnih žrtev tega okrutnega maščevanja bo končno našlo svoj mir.

Prav je, da se v Evropskem parlamentu ta teden spomnimo te balkanske groze in ponovno zahtevamo, da odgovorni poveljniki stopijo pred sodnike in odgovarjajo za svoje zločine.

 
  
MPphoto
 

  Oreste Rossi (EFD). (IT) Gospod predsednik, v zadnjih dneh je belgijska policija izvedla racijo, ki ji v zgodovini Evropske unije ni primera. Racijo je opravila v palači nadškofa v kraju Mechelen med srečanjem katoliških škofov ter pri tem zasegla njihove telefone, računalnike in zaupne dokumente.

Škofi so bili brez predhodnega pravnega obvestila pridržani devet ur. Med zaseženimi dokumenti so bile listine pod spovednim pečatom, ki so jih vložili državljani, ki so izrecno prosili, naj ostanejo anonimni. Grobnici dveh kardinalov, ki sta bila pokopana v sosednji katedrali, sta bili oskrunjeni in uničeni s pnevmatskimi vrtalniki.

Glede na to, da Lizbonska pogodba, ki jo je podpisalo njegovo veličanstvo kralj Belgijcev, temelji na kulturni, verski in humanistični dediščini Evrope, ki je pripeljala do univerzalnih vrednot neodtujljivih pravic osebe, svobode, demokracije, enakosti in pravne države, bi predsednika Parlamenta prosil, naj pristopi k visoki predstavnici za zunanje zadeve baronici Ashton in jo pozove, naj se nam pridruži in poroča o dogodkih ter pojasni, kako namerava rešiti ta diplomatski incident, ki ga je povzročilo nezakonito dejanje države članice Evropske unije proti Vatikanski mestni državi.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sógor (PPE). (HU) Pristop srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav k EU in razširitev procesa širitve na države zahodnega Balkana so precejšnji izzivi za EU. Pogosto se razpravlja o gospodarskih vprašanjih. Zdaj bi spregovoril o dejavniku, ki ga običajno spregledamo. Te države imajo veliko število nacionalnih manjšin. Te manjšine se niso priselile v te države. Namesto tega so iz zgodovinskih razlogov zaradi pogostega spreminjanja mej postale državljani druge države. Zelo pogosto se pravice manjšin v zvezi z jezikom bolj velikodušno ureja v državah, ki niso članice EU, kot v določenih državah članicah EU. Tako je zato, ker so te države ugotovile, da je v njihovem interesu, da se manjšine v svoji domovini počutijo doma. To je zagotovo področje, na katerem bi se lahko države članice EU veliko naučile od držav kandidatk. Vsak državljan Evropske unije si zasluži enako spoštovanje in obravnavanje ne glede na etnično poreklo, narodnost ali materni jezik.

 
  
MPphoto
 

  Danuta Jazłowiecka (PPE). (PL) Gospod predsednik, moje osebne izkušnje so razlog, da bi pozornost Evropske unije rada pritegnila k vprašanju nujne medicinske oskrbe za poslance Evropskega parlamenta, ko so zunaj Evrope. Moj primer in primer Haitija kažeta potrebo po vzpostavitvi natančnih pravil za poslance Evropskega parlamenta, ki potrebujejo stalno medicinsko oskrbo na poti domov. Parlament nima ustrezne enote, ki bi bila pristojna za organizacijo vrnitve poslanca v takšnih okoliščinah. Menim, da je treba v Parlamentu oblikovati enoto, odgovorno za takšne situacije.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvalila bi se za vašo zaskrbljenost glede mojega zdravja v času, ki je bil zame zelo težek. Še zlasti bi se rada zahvalila za izvrstno oskrbo vsem zdravnikom in vsemu medicinskemu osebju v Prvi šanghajski bolnišnici, kjer so me zdravili, ter gospe Claes, gospodu Burrielu in gospodu Manelliju iz Evropskega parlamenta za njihovo udeležbo in ogromno pomoč. Zahvaljujem se vam iz dna mojega pravkar ozdravljenega srca.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE). (PL) Gospodarska kriza je prizadela številne ljudi. Poudariti želim potrebo in, če sem odkrit, nujnost posebnih ukrepov za zaščito revnih, izključenih, starejših, brezposelnih in mladih.

Mladi med brezposelnimi predstavljajo največjo skupino. Svoje odraslo življenje pogosto začnejo brez obetov in s šibkega izhodišča. Vemo, da so najboljši način za premagovanje krize izobraževanje in naložbe v lastni razvoj. Med krizo se zmanjšuje število delovnih mest in zapira kraje dela. Na srečo še naprej delujejo univerze in druge ustanove za visokošolsko izobraževanje, obstajajo pa tudi številne oblike nadaljnjega izobraževanja. Zato moramo ustvariti ustrezne oblike podpore za izobraževanje in mlade. Dobro je, da so mladi na predlog poročevalke gospe Jędrzejewske ena izmed prednostnih nalog v proračunu za leto 2011.

 
  
MPphoto
 

  Marc Tarabella (S&D). (FR) Gospod predsednik, zdaj Evropa, ki jo predstavljajo določeni politiki, bolj kot kdaj koli prej ni Evropa državljanov. Zakaj je tako? Zato, ker nekateri izmed nas, namreč politiki, ravnajo popolnoma neprimerno.

Kako lahko ljudem razložimo, da raje odpovemo srečanje z nevladnimi organizacijami, ki se po svetu borijo proti lakoti, da bi se srečali z nogometašem, kot da bi bil ta princ, in to na dan, ko 2 milijona ljudi protestirata na ulicah Francije proti pokojninski politiki? Vendar pa je pred petimi dnevi nogometni trener odgovarjal na nujna vprašanja kot del parlamentarne preiskave. Je kdo umrl? Je prišlo do množičnih odpuščanj? Se onesnažuje okolje? Je prišlo do terorističnega napada? Ne, sploh ne. Šlo je samo za nogometno moštvo, ki bo ali je tako kot 31 drugih – ali bolje 30 drugih – izgubilo, in nogometnega trenerja, ki se ni hotel rokovati s svojim južnoafriškim tekmecem, tako kot predsednik, ki se noče rokovati s svojimi sodržavljani. Predstavljajte si, da bi svet naseljevali ne samo otročji milijonarski nogometaši, ki nimajo niti nacionalnega ponosa, ampak tudi ljudje, ki so izgubili svoje delovno mesto, ali upokojenci, ki ne vedo, kako si bodo lahko pozimi privoščili ogrevati svoje domove. Ti ljudje obstajajo, in ne samo med tem volilnim obdobjem.

Žal mi je, predsednik Sarkozy, nimamo – in nikoli ne bomo imeli – enakih vrednot ali prednostnih nalog.

 
  
MPphoto
 

  Ioan Enciu (S&D). (RO) Svoje sožalje bi izrekel tudi družinam državljanov, ki so izgubili življenje zaradi poplav v Romuniji. Vsem tistim, ki so trpeli zaradi teh strašnih dogodkov, lahko zagotovim, da smo in bomo v mislih z njimi.

Žal je zaradi neobstoječe nujne preventivne infrastrukture in slabe priprave s strani romunskih organov, čeprav so se podobni dogodki že zgodili v preteklosti, prišlo do materialnih izgub in, kar je še bolj žalostno, izgube človeških življenj.

Tako kot sem pozval že v razpravi na predhodnem zasedanju, Komisijo ponovno pozivam, naj nujno predlaga ukrepe za načrtovanje korit v zvezi z notranjimi in čezmejnimi rekami v državah članicah, ter vrsto finančnih ukrepov, namenjenih izvajanju teh kritičnih naložb, da bi preprečili, da do takšnih razmer ponovno pride v prihodnosti.

To priložnost bi izkoristil za to, da se v imenu Romunov zahvalim Franciji, Belgiji, Avstriji in Estoniji za njihov takojšnji odziv pri zagotavljanju pomoči Romuniji v okviru mobilizacije mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite.

 
  
MPphoto
 

  Paul Nuttall (EFD). – Gospod predsednik, pozornost Parlamenta bi rad pritegnil k uganki, za katero se zdi, da bega poslance Evropskega parlamenta iz moje regije na severozahodu Anglije. Novembra 2009 so Cumbrio, ki se nahaja na severnem delu mojega volilnega okrožja, prizadele hude poplave. Uničeni so bili domovi in podjetja, žal pa je bilo izgubljeno tudi življenje. Zaradi katastrofe ima britanska vlada vso pravico zaprositi za pomoč Solidarnostnega sklada EU, domnevam pa, da bi višina pomoči znašala do 100 milijonov GBP. Neverjetno, toda britanska vlada ni zaprosila za pomoč.

Ljudje v Cumbrii so pošteni. Trdo delajo in plačujejo svoje davke, dobršen del katerih prejme Bruselj. Zato menim, da imajo pravico zahtevati nekaj svojega denarja nazaj, in menim, da je neukrepanje laburistične vlade v zvezi s tem njen velik neuspeh.

 
  
MPphoto
 

  Iosif Matula (PPE). (RO) Močne poplave v zadnjih tednih so prizadele velike dele Romunije. Žal so zahtevale tudi 23 življenj, več kot 18 000 ljudi je bilo evakuiranih, da ne omenjam velike materialne škode, vključno s tisoči domov, ki so bili prizadeti. Poplave se nadaljujejo, zaradi česar so razmere zelo resne.

Romunska vlada usklajuje boj proti vodi, vendar pa je začela tudi ocenjevati izgube ter izrazila interes za dostop do Solidarnostnega sklada EU. Znesek, do katerega bo Romunija imela dostop, bo seveda pokril samo del skupnih stroškov obnove, vendar pa bo dal pomemben znak državljanom, ki so v zelo kratkem času izgubili vse imetje, ki so ga pridobili v svojem življenju.

Zagotovljena pomoč bo izrazila občutek Evropejcev za kohezijo spričo kakršne koli nesreče, zlasti v trenutni recesiji. Prav zato pozivam Evropsko komisijo in kolege poslance, naj pokažejo solidarnost z Romunijo in odobrijo to finančno pomoč takoj zatem, ko bodo organi predložili oceno izgub in načrte za obnovo.

 
  
MPphoto
 

  Victor Boştinaru (S&D). (RO) V času med obema svetovnima vojnama so Romunija, Madžarska in Italija izkusile diktatorski, fašistični režim, ki je povzročil nasilje znotraj teh držav in mednarodno.

Trenutno se Italija sooča z monopolom predsednika vlade Silvia Berlusconija nad množičnimi mediji. Na Madžarskem Orbánova vlada, katerega stranka je del skupine v Evropskem parlamentu, predlaga dolgoročni monopol nad avdiovizualnim materialom. V Romuniji predsednik Traian Băsescu, ki ga podpira stranka, ki je članica iste politične skupine v Evropskem parlamentu, izjavlja, da so množični mediji ranljivost, ki ogroža nacionalno varnost.

Rad bi verjel, da se je naš Evropski parlament naučil lekcij preteklosti in bo nasprotoval sramotnim kršitvam ustanovitvenih aktov in temeljnih vrednot Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE). (PL) Gospod predsednik, belgijsko predsedovanje Evropski uniji se je začelo 1. julija. V nasprotju s predhodnimi predsedstvi belgijska vlada ni predstavila svojih prednostnih nalog, ampak je pripravila samo program dela, prilagojen koledarju EU.

Zato se zastavlja vprašanje, ali se bo v naslednjih šestih mesecih razpravljalo o problemih, pomembnih za prebivalce Evropske unije. Res je, da je belgijska vlada napovedala, da bo med svojim predsedovanjem opravila pregled zakonodaje EU in ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru naravne nesreče. To je zelo pomembno, zlasti glede na nedavne poplave, ki so prizadele ne samo mojo državo Poljsko, ampak tudi Romunijo, Slovaško, Madžarsko in Francijo. Tisti, ki jih prizadene takšna tragedija, pričakujejo hitro in učinkovito pomoč ter dobro usklajevanje sprejetih ukrepov. Zato upam, da bo kljub notranjim problemom med belgijskim predsedovanjem delo opravljeno, kot je bilo napovedano.

Zahvalila bi se tudi vsem, ki so prihiteli na pomoč žrtvam poplav ne samo na Poljskem, ampak tudi v drugih državah Evropske unije, ki jih je prizadela ta tragedija.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Grzyb (PPE). (PL) Gospod predsednik, 21. junija je Rusija zmanjšala dobavo plina Belorusiji in napovedala, da bo morda prišlo do drugega zmanjšanja, če Belorusija ne plača približno 200 milijonov USD. Belorusija je povedala, da lahko to zmanjšanje povzroči tudi tehnične motnje v tranzitu plina državam članicam Evropske unije. Strokovnjaki so povedali, da je bilo dejanje Rusije namenjeno med drugim prepričevanju Belorusije, naj podpiše carinski zakonik, katerega cilj je vzpostavitev carinske unije, ali tudi, da Belorusijo prisili, da spoštuje pogoje pogodbe, ki zadeva plačilo tržnih cen za blago, izvoženo v Belorusijo, ter tudi, da Belorusijo pripravi do tega, da proda strateška podjetja kot so omrežja za prenos energije.

Vendar pa bi to lahko bila storila tudi zato, da prizadene ugled Belorusije kot tranzitne države za plin, ki je namenjen EU, in da posledično upraviči naložbe kot sta Južni tok ali Severni tok. Evropski komisiji bi zastavil tudi vprašanje o oceni učinkovitosti mehanizma za zgodnje opozarjanje glede prekinitev v dobavi energetskih virov, saj imamo z Rusijo pogodbo, ki je bila podpisana 16. novembra 2009.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospod predsednik, pozdraviti želim današnji dokument Komisije o poročilu o spremljanju trga za trgovino in distribucijo: „Za učinkovitejši in pravičnejši notranji trg za trgovino in distribucijo do leta 2020“. To je zelo pomembno poročilo in upam, da je prvi korak na poti k večji preglednosti v celotni trgovinski verigi.

Prejšnji teden smo bili priča primerom nerazložljive situacije zelo nizkih cen kmetijskih proizvodov v nekaterih državah članicah, vključno z mojo državo, toda zelo visoke cene za potrošnike. Zagotovo obstaja motnja v delovanju trga, kot je upravičeno poudarila Komisija. Menim, da je pomembno, da so v tem dokumentu obravnavani ne samo gospodarski vidiki prodaje, ampak tudi socialni, okoljski in potrošniški vpliv v tem sektorju.

Upam, da bo Parlament podal predloge do 10. septembra. Upam, da za bolj pošten trgovinski sektor ne bomo potrebovali 10 let, saj trenutno izgubljajo potrošniki in proizvajalci.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – S tem je ta točka končana.

 

21. Spodbujanje dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom (kratka predstavitev)
Video posnetki govorov
MPphoto
 
 

  Predsednik. Naslednja točka je poročilo Emilie Turunen v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o spodbujanju dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom (2009/2221(INI)) (A7-0197/2010).

 
  
MPphoto
 

  Emilie Turunen, poročevalka. (DA) Gospod predsednik, danes s prošnjo stojim tu kot mlada političarka in poročevalka. V zadnjem letu je vse več mojih prijateljev postalo brezposelnih. To so motivirani mladi ljudje, ki hočejo prispevati k družbi, vendar pa se morajo namesto tega postaviti na konec vrste brezposelnih, ker ni delovnih mest. V Evropi je na milijone primerov teh mladih ljudi, njihovo število pa se veča. S tem samoiniciativnim poročilom se Evropski parlament tako postavlja na vrh nove agende. Odpraviti hočemo brezposelnost mladih. Nočemo dovoliti, da brezposelnost mladih zajame celotno generacijo, in vztrajali bomo s pomočjo mladim pri njihovem začetku z usposabljanjem in zaposlovanjem.

Statistike kažejo, da je v EU brezposelnih okoli 5,5 milijonov mladih pod 25 let, zaradi česar so mladi dvakrat močneje prizadeti kot prebivalstvo na splošno.

Razlog, da sem še posebno zaskrbljena zaradi brezposelnosti mladih, je, da lahko ta za vse življenje pusti brazgotino na posamezniku in družbi. Še predobro se zavedamo posledic tega, da pustimo zadevam, da gredo svojo pot, iz primera iz osemdesetih let 20. stoletja, ko smo zaradi dolgotrajne brezposelnosti, podpore in socialne izključenosti izgubili generacijo. To je previsoka cena. Vendar pa ne gre samo za gospodarske napovedi; gre za konkretne ljudi. Gre za mlade, ki si veliko obetajo in ki imajo občutek, da niso dovolj dobri. Mladi ljudje, ki se bodo težko ponovno znašli na trgu dela, če jim zdaj ne bomo pomagali.

Kot Evropski parlament zato pozivamo vse države članice, naj boj proti brezposelnosti mladih postavi za prednostno nalogo, in pozivamo jih, naj vlagajo v izobraževanje. Zato je tudi ključnega pomena, da se EU kot na strateško prednostno nalogo zdaj osredotoči na skupne strategije. Potrebujemo celovit in ambiciozen pristop s kombinacijo izobraževalne, gospodarske, zaposlovalne in socialne politike. To imamo na lokalni, nacionalni in evropski ravni.

S tem samoiniciativnim poročilom Evropski parlament podaja številne posebne predloge Komisiji, Svetu in državam članicam. Dovolite mi, da izpostavim nekaj najpomembnejših:

1. Predlagamo evropsko jamstvo za mlade, ki bo vsakemu mlademu posamezniku, mlajšemu od 25 let, po največ 4 mesecih brezposelnosti zagotovilo pravico do delovnega mesta, usposabljanja ali nadgrajevanja znanj in veščin.

2. Predlagamo evropsko listino kakovosti za visokošolske praktikante, ki naj bi zagotovila, da se delovno prakso zaključi v povezavi z izobraževanjem in da se praktikantov ne uporablja kot cenene delovne sile. Sočasno predlagamo več in boljše vajeništvo za mlade med poklicnim usposabljanjem.

3. Predlagamo, da vse države članice ustanovijo delovne skupine za boj proti brezposelnosti mladih, prav tako pa, da EU skupaj ustanovi delovno skupino za usklajevanje, izmenjavo znanja in nove pobude.

4. Predlagamo, da se za Evropski socialni sklad zagotovi več sredstev, 10 % – najmanj 10 % –tega sklada pa hočemo dodeliti za projekte, namenjene mladim.

Zagotoviti hočemo tudi ustavitev diskriminatornih praks na trgu dela mladih, saj se jim samo zaradi njihove starosti onemogoča dostop do socialnih storitev in ustrezne plače.

Ti predlogi in vsi drugi predlogi v poročilu predstavljajo naš poskus preobrnitve krize mladih v Evropi. S pravimi politikami in naložbami lahko spremenimo evropski trg delovne sile in ustvarimo boljšo prihodnost za mlade v Evropi. Tu v Evropskem parlamentu smo pripravljeni opraviti svoj del pri ustvarjanju večjega števila delovnih mest in boljše delovne prakse in vajeništva. V Evropskem parlamentu smo pripravljeni uvesti spremembe za mlade v Evropi.

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu (PPE). (RO) Brezposelnost med mladimi, mlajšimi od 25 let, je presegla prag 5 milijonov na ravni Evropske unije, kar ustreza približno 20-odstotni stopnji.

Zaradi krutega gospodarskega ozračja se mladi zdaj soočajo s še večjimi problemi pri iskanju dostojnega dela. Zato menim, da morajo države članice spodbujati aktivno vključevanje mladih v družbo in na trg dela. Vendar pa tega ni mogoče doseči brez trdnega izobraževanja dobre kakovosti.

Potencial mladih je vir, ki se ga ne uporablja v zadostni meri. Glede na demografske spremembe lahko mladi aktivno prispevajo h krepitvi sistemov socialnega varstva.

Nazadnje bi vašo pozornost usmerila k položaju mladih na podeželju. Glede na statistiko so prikrajšani. Težje najdejo delovno mesto kot mladi, ki živijo v mestnem okolju.

 
  
MPphoto
 

  Sidonia Elżbieta Jędrzejewska (PPE). (PL) Gospod predsednik, mobilnost in izobraževanje mladih sta proračunski prednostni nalogi Evropskega parlamenta za leto 2011. Pred samo nekaj tedni smo tu v Parlamentu sprejeli mandat za pogajanja o proračunu Evropske unije za leto 2011. Po mojem mnenju poročilo gospe Turunen zelo jasno kaže, da so za ti dve področji – mobilnost in izobraževanje mladih – potrebni večja pozornost in aktivni ukrepi.

Poudariti je treba, da je poročilo gospe Turunen nadaljnji dokaz, ki potrjuje ključni pomen zagotavljanja pravih pogojev za izobraževanje in podpore vseh praktičnih oblik mobilnosti mladih za izvajanje strategije 2020. Olajšanje vstopa mladim na trg dela je tudi bistveni ukrep za zmanjšanje splošne stopnje brezposelnosti v državah članicah Evropske unije – brezposelnosti, ki je največja težava in ovira za gospodarsko rast. Zato je še pomembneje, da mora proračun Evropske unije, o katerem se pogaja, vključevati ustrezna sredstva za izvajanje ciljev, opisanih v poročilu.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE). (PL) Gospod predsednik, brezposelnost je problem, ki je v zadnjih letih posebno močno prizadel Evropsko unijo in ga je poslabšala gospodarska kriza. Problem je še hujši, ko prizadene vse večje število mladih ljudi – ljudi, ki zaključujejo svoje izobraževanje v šolah ali na univerzah in ki se hočejo začeti preživljati. Poleg hudih socialnih in psiholoških posledic, ki jih ima brezposelnost za mlade, ima ogromen obseg tega pojava tudi zelo negativne posledice za gospodarstva prizadetih držav. Ne smemo dovoliti, da bi se zaporedne generacije državljanov EU morale soočati z vrsto socialnih diskriminacij in krutim gospodarstvom, zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da mladim zagotovimo ustrezno izobraževanje in delovne izkušnje ter pošten zaslužek, da bi jim s tem zagotovili dostojne življenjske pogoje in dober začetek njihovega odraslega življenja.

 
  
MPphoto
 

  Sergio Gaetano Cofferati (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospe Turunen bi se rad zahvalil za njeno delo. Kot nas opominjajo vse statistike, je kriza v vseh državah Evropske unije brez izjeme najbolj prizadela ljudi, zaposlene za določen čas, ženske in priseljence.

Ljudje, zaposleni za določen čas, so večinoma mladi, zato je nedolgo presenetljivo visoko število ljudi, ki ne morejo najti delovnega mesta. Počasna rast, za katero mnogi menijo, da bo trajala vsaj dve leti, in dejstvo, da starejši zaradi reforme pokojninskega sistema delajo dalj časa, česar se vsi zavedajo, pomenita, da se bo ta problem v prihodnjih letih še povečal.

Zato je opravljeno delo zelo pomembno in menim, da je ključnega pomena, da ima vsaka država članica brezposelnost mladih za posebno vprašanje, ki ga morajo obravnavati interventne politike.

 
  
MPphoto
 

  Sylvana Rapti (S&D). (EL) Gospod predsednik, v tem zelo dobrem samoiniciativnem poročilu gospe Emilie Turunen, za katerega ji čestitam, Evropski parlament poziva Svet in Komisijo k boljši politiki zaposlovanja. K njej poziva iz zelo preprostega razloga: mladi potrebujejo Evropo, toda tudi Evropa potrebuje mlade.

Gre za dvosmerni odnos, ki je zelo pomemben in mora delovati iz povsem preprostega razloga: če ta odnos ne deluje, sta na slabšem obe strani. Čeprav imajo mladi pred seboj vse življenje in bodo imeli drugo in tretjo priložnost, je Evropa precej stara in v tem težkem obdobju krize ne bo imela druge priložnosti.

 
  
MPphoto
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). (PT) Gospod predsednik, kot kaže to poročilo, je za mlade vse težje najti delovno mesto, kar je zelo resna situacija.

Brezposelnost med mladimi v Evropski uniji v povprečju znaša že 21 %, vendar pa je v nekaterih državah celo večja, za mlade pa je vse težje dokončati študij in najti delovno mesto, na katerem imajo pravice, in delovno mesto z dostojno plačo. Na splošno se jim ponuja pripravništva, ki so pogosto neplačana in izkoriščajo mlade ter njihovo potrebo po tem, da najdejo delo. Celo ta pripravništva so neplačana, ko pa dobijo delovno mesto, je za določen čas in slabo plačano ter brez pravic.

Te razmere so nesprejemljive, zato je treba vzpostaviti politike za preprečevanje nadaljevanja takšnega izkoriščanja, ustvarjanje delovnih mest, toda tudi zaščito pravic, ki jih imajo.

 
  
MPphoto
 

  Oreste Rossi (EFD). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, resnično ključnega pomena je pomagati mladim in jih vpeljati v svet dela. Šola ne zadostuje za usposabljanje delavcev prihodnosti; namesto tega moramo spodbujati vajeništvo v podjetjih.

Boj proti brezposelnosti, predvsem med mladimi, je eden izmed najpomembnejših izzivov, s katerimi se sooča Evropska unija. Prav zato moramo biti previdni in ne zahtevati preveč – na primer v boju proti podnebnim spremembam – od podjetij, kajti če se bodo ta odločila zapreti, za naše delavce ni prihodnosti. Namesto tega se osredotočimo na boj proti uvozom cenenega blaga iz tretjih držav, ki ne spoštujejo naših pravil in pravic delavcev, zlasti v primeru dela otrok.

 
  
MPphoto
 

  Angelika Werthmann (NI). (DE) Gospod predsednik, postalo je jasno, koga je trenutna gospodarska situacija v EU resnično močno prizadela: mlade, mlajše od 25 let, pri katerih stopnja brezposelnosti znaša 21,4 %. To je dvakrat več od skupne stopnje brezposelnosti v EU. Mladi brezposelni ljudje bodo zaradi svoje brezposelnosti utrpeli posledice tudi kasneje v življenju. Poleg tega ima brezposelnost mladih pomembne negativne socialne in gospodarske učinke na našo družbo, zlasti na gospodarsko rast. Mladi predstavljajo našo prihodnost. Dati jim moramo pošteno priložnost na primer z naložbami v boljše izobraževanje in usposabljanje, da bi jim zagotovili trdno podlago za njihovo prihodnje življenje.

 
  
MPphoto
 

  Elisabeth Köstinger (PPE). (DE) Gospod predsednik, mladi v Evropi potrebujejo jasne perspektive. To poročilo je prvi korak v pravo smer. Potrebujejo perspektivo varne prihodnosti, ki bo končala njihovo finančno odvisnost od drugih in jim omogočila, da so samozadostni.

Vstop v svet dela v zvezi s tem igra pomembno vlogo, delovna praksa pa lahko ta korak pogosto olajša. Vendar pa se delovno prakso vse prepogosto izkorišča. Zato potrebujemo pravni okvir, ki ščiti predane mlade moške in ženske in tudi zagotavlja, da so delovne prakse, ki jih zaključijo, dobre kakovosti. Na delovno prakso je treba gledati kot na del procesa usposabljanja mladih oseb in ne kot na priložnost za delodajalce, da najdejo poceni delovno silo. Motiviranih in predanih mladih moških in žensk se ne sme izkoriščati in diskriminirati na ta način ali na kateri koli drug način. Sprejeti moramo odločne ukrepe za preprečevanje starostne diskriminacije, ker mladi Evrope predstavljajo našo prihodnost. Moramo jih zaščititi in podpreti.

 
  
MPphoto
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D). (PL) Gospod predsednik, tudi sam sem pozorno prebral poročilo, ki ga je pripravila gospa Turunen, in povedati moram, da gre za izredno zapleten problem. Brezposelnost med mladimi ima dva vidika.

Prvič, kaj moramo storiti, da bi tisti, ki so zaključili izobraževanje ali usposabljanje, resnično našli delovno mesto. Vse politike, ki jih ima na razpolago Evropska unija, bi morale pripomoči k dosegi tega, vključno s kmetijsko politiko. Pri reformi skupne kmetijske politike moramo poskrbeti, da bodo mesto v skupnem proračunu Evropske unije našli ustrezni programi, projekti in financiranje za te cilje.

Druga zadeva se nanaša na socialne projekte, ki bodo mladim omogočili razviti njihovo domačo situacijo in jim zagotovili visok standard javnih storitev. Tu imam v mislih šole, vrtce in jasli. Teh zelo primanjkuje celo v velikih mestih, da ne omenjam majhnih krajev in vasi po vsej Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, brezposelnost mladih je trenutno groteska v Evropski uniji. Prava tragedija je, da je brezposelnih 20 % mladih. Mnogi izmed njih so visoko izobraženi, popolnoma kvalificirani in si želijo delati, vendar pa ne morejo dobiti delovnega mesta, ker plačujejo za grehe drugih – grehe finančnih teroristov, pohlepnih špekulantov, preplačanih bankirjev, neuspešnih regulatorjev, ki igrajo golf. Zaradi tega mladi ne morejo dobiti delovnih mest.

Glede tega moramo nekaj storiti. Zanje moramo ustvariti delovno prakso in jim dati delovno mesto. Ni nujno, da so to dobro plačana delovna mesta, in niti ni nujno, da so to delovna mesta za polni delovni čas, toda ti mladi morajo začeti delati, kajti dlje ko je oseba brez dela, težje postane dober delavec. Ukrepati moramo zdaj. Če bomo, bomo storili veliko uslugo mladim Unije, to pa nikoli ne bo pozabljeno.

 
  
MPphoto
 

  Frédéric Daerden (S&D). (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, zelo pozdravljam sprejetje tega besedila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. Glede na to, da smo trenutno v postopku pogajanj o proračunu EU za leto 2011, je glasovanje o tem poročilu prišlo ob pravem času. Parlament je izrazil svojo željo po tem, da politike, ki zadevajo mlade, postanejo prednostna naloga. Pozdravljamo to potezo. Vendar pa te politike ne smejo biti omejene na vprašanje mobilnosti mladih. Zadevati morajo tudi pravice mladih. Tu gre prav za to vprašanje.

Izkoriščanje praktikantov je razlog za zaskrbljenost in povzroča tveganje, da se ustvari vzporeden trg dela za mlade. Negotov položaj mladih praktikantov, ki delovno prakso opravljajo tam, kjer bi morda pozneje imeli možnost zaposlitve, škoduje evropskemu gospodarstvu, zlasti glede financiranja sistemov socialne varnosti.

V zvezi s tem pozdravljam dejstvo, da je bila v poročilo dodana moja sprememba, ki si prizadeva vključiti ukrepe za zagotavljanje dostojnih delovnih in življenjskih pogojev praktikantov. Po mojem mnenju to poročilo predstavlja korak k oblikovanju pravega evropskega statuta za praktikante.

 
  
MPphoto
 

  Katarína Neveďalová (S&D). (SK) Torej končno simbolična mlada oseba. Brezposelnost mladih v Evropski uniji trenutno v povprečju dejansko znaša približno 21 %, v nekaterih državah pa dosega celo približno 40 %, kar je ogromna številka, in jo je treba ustaviti.

Mladi so trenutno najbolj ranljiva skupina v družbi, ker ne morejo živeti neodvisno, če ne najdejo dela, zato si mladi ne ustvarijo družine, kar ima vpliva na demografski problem EU. Vendar pa moramo mladim resnično pomagati – ne samo govoriti o tem, da je treba nekaj storiti, ampak sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo prinesli spremembo.

Prav tako ne smemo pozabiti, da je v času svetovne gospodarske krize manjšanje izdatkov za izobraževanje najneumnejša pot, ki jo lahko uberemo, saj bo to zagotovilo samo, da bomo imeli v prihodnosti nevedno prebivalstvo.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, naj se za začetek zahvalim vaši poročevalki gospe Turunen za njeno poročilo, ki je zelo pravočasno. Kot so poudarili številni govorniki, je zelo jasno, da je mlado generacijo gospodarska kriza posebno močno prizadela, stopnja brezposelnosti mladih pa je vsekakor nesprejemljiva. Ne smemo zapravljati nadarjenosti naših mladih ljudi, ko je vsak peti Evropejec brez službe ali brez ustrezne perspektive.

Zato je Komisija, in tudi jaz osebno, še posebno zadovoljna zaradi zelo dobrega naslova tega poročila, saj je zelo jasno, da potrebujemo delovna mesta boljše kakovosti za mlade, ti pa morajo pridobiti ustrezne delovne izkušnje. Kje in kako bi lahko bolje dobili delovne izkušnje, če ne z visokokakovostnim vajeništvom ali delovno prakso? Zato se popolnoma strinjam, da bi bilo treba to obliko usposabljanja na delovnem mestu ustrezno izkoristiti in ne bi smela nadomestiti redne zaposlitve, kot so poudarili nekateri govorniki.

Polna ocena negativnih vplivov gospodarske krize na mlado generacijo je bila v celoti opisana v predlogu Komisije za strategijo EU 2020. Ni naključje ali slučaj, da dva ključna cilja strategije Evropa 2020 obravnavata mlade in pomen boljšega izobraževanja, s čimer se zagotovi, da ima večji delež mlade generacije univerzitetno diplomo, in zmanjša delež mladih dijakov, ki ne morejo zaključiti osnovnošolskega ali srednješolskega izobraževanja.

Komisija bo zato podala konkreten predlog, da bi državam članicam pomagala doseči te cilje. Septembra bomo predstavili našo vodilno pobudo „Mladi in mobilnost“ in poudarili razvoj celovitih politik, ki bodo združevale izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje.

Cilj bo vzpostaviti okvir na ravni EU za spodbujanje zaposlovanja mladih, vključno s politikami, da bi zagotovili, da imajo mladi znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo in ki jih zahteva trg dela, in s posebnimi ukrepi pomagali mladim dobiti prvo delovno mesto ter zagotovili, da se premikajo navzgor, ko so enkrat na trgu dela.

Predstavili bomo ukrepe o tem, kako podpreti mlade podjetnike in povečati samozaposlovanje mladih, in predlagali bi usmerjene ukrepe za mlade brez kvalifikacij ali z nizkimi kvalifikacijami, da bi jim pomagali vstopiti na trg dela.

Kot sem povedal na začetku, se strinjam z govorniki, da moramo najti konkretne in pozitivne ukrepe, da bi ustavili zapravljanje mladih talentov in energije ter pomagali mladim v Evropi. Prepričan sem, da bomo s podporo Evropskega parlamenta našli ustrezen recept, da premagamo to zelo resno krizo.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri, v torek, 6. julija, ob 12:00 uri.

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) Stopnja brezposelnosti mladih se po vsem svetu hitro povečuje in trenutno imajo mladi malo priložnosti dobiti redno zaposlitev za nedoločen čas. Mlade, ki vstopajo na trg dela, se diskriminira na podlagi starosti, in pozdravljam, kar vsebuje poročilo v zvezi s spodbujanjem dostopa mladih do trga dela.

Zlasti pozdravljam predlog o ustvarjanju več delovnih mest s spodbujanjem delodajalcev k naložbam v mlade. Nenehno usposabljanje in izobraževanje sta izredno pomembna, da bi mladim dali boljši dostop do trga dela, v zvezi s tem pa je zelo dragocen izobraževalni sektor tretje stopnje.

Treba je spodbujati delovno prakso in vajeništvo, da bi zagotovili, da ne gre za izkoriščanje in da lahko mladi pokrijejo osnovne življenjske izdatke in v prihodnje vstopijo na trg dela, ne da bi se jih na kakršen koli način diskriminiralo. Svet, Komisija in države članice morajo biti v stiku z mladimi, da bi se lahko pri oblikovanju politike upoštevalo njihove potrebe in prednostne naloge.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Zaskrbljujoče visok odstotek brezposelnih mladih, ki je dvakrat višji od splošne stopnje brezposelnosti EU, odraža, kako težko mladi najdejo delo, ta trend pa je še poslabšala recesija. Trenutno mlado generacijo, ki trpi zaradi nesorazmernega vpliva gospodarske krize, ogroža socialna izključenost. Več kot 5,5 milijona mladih brez dela se sooča z revščino in stisko, ko zapustijo šolo. Mladi so prisiljeni sprejeti negotove zaposlitve z nizkimi plačami in zmanjšanim obsegom socialnega zavarovanja, kar vpliva na njihovo zdravje in varnost na delovnem mestu. Z višjo ravnjo ranljivosti se srečujemo na podeželju, kjer v državah kot je Romunija revščina, brezposelnost, začetek dela v mladih letih in zapustitev šole uničujejo prihodnost neštetih otrok in mladih ljudi.

Menim, da bi morali poleg strategij, ki jih imamo za oživitev gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest, prilagoditev izobraževalnega sistema, da bi se izognili ustvarjanju začaranega kroga brezposelnih, in boj proti nezakonitemu zaposlovanju in izkoriščanju mladih, vzpostaviti evropsko jamstvo za mlade, ki bo vsaki mladi osebi po največ 4 mesecih brezposelnosti zagotovilo pravico do delovnega mesta ali kombinacije dela in usposabljanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Gospodarska recesija je povzročila velik porast brezposelnosti mladih, zaradi česar je ta postala eden izmed najbolj perečih problemov, s katerimi se sooča Evropa. Trenutno je brezposelnih več kot 5,5 milijona mladih, mlajših od 25 let, kar ustreza stopnji 21,4 %, kar je dvakrat več od splošne stopnje brezposelnosti. Prejšnje recesije so dokazale, da so mladi najhuje prizadeti, ker so zadnji, ki dobijo zaposlitev, in prvi, ki so odpuščeni.

Mnogi mladi, predvsem v južni Evropi, so zaposleni s pogodbami za kratek čas, zaradi česar se jih v obdobju krize lažje odpusti.

Evropska komisija mora povečati financiranje Evropskega socialnega sklada, vsaj 10 % teh sredstev nameniti projektom, namenjenim mladim, in olajšati dostop do tega sklada.

Menim, da so najpomembnejša vprašanja, ki se jih lahko obravnava na ravni EU, za pomoč mladim naslednja: evropska listina kakovosti za pripravništva, ki bo zagotovila, da se v primerih, ko so praktične izkušnje vključene v izobraževalni sistem, spoštuje določene pogoje, in uvedba evropskega jamstva za mlade, ki bo vsakemu mlademu posamezniku v EU po največ 4 mesecih brezposelnosti zagotovilo pravico do delovnega mesta.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Mladi so prihodnost Evrope, vendar pa so ena izmed najbolj ranljivih skupin v družbi, zlasti med trenutno gospodarsko in finančno krizo. Stopnja brezposelnosti v južni in vzhodni Evropi znaša skoraj 30 %. Mladi morajo imeti koristi od večjih možnosti v izobraževanju in zaposlovanju ter od izboljšanja mehanizmov, ki spodbujajo socialno vključevanje in aktivno udeležbo v družbi.

Države članice morajo sprejeti naslednje ukrepe, da bi pripomogli k oblikovanju „Evrope mlade generacije“ na trgu dela: zagotoviti nemoten prehod med izobraževalnim sistemom in trgom dela s spodbujanjem in podporo ukrepov, kot so plačana delovna praksa in strokovno vodenje; mladim posameznikom in mladim materam zagotoviti dostop do trga dela in socialno varstvo; spodbujati delodajalce, naj mladim zagotovijo stabilna, dolgoročna delovna mesta in plačo, ki odraža njihovo raven prizadevanj ter njihove strokovne in intelektualne sposobnosti; zaščititi mlade pred pogodbami, ki vsebujejo določbe, ki jih postavljajo v negotov položaj v odnosu do delodajalca. Čas je, da se začne spodbujati blaginja mladih in da se jim zagotovi civilizirano, resnično evropsko delovno in življenjsko okolje.

 

22. Nestandardne pogodbe, zanesljive poklicne poti in nove oblike socialnega dialoga (kratka predstavitev)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo Pascale Gruny v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o nestandardnih pogodbah, zanesljivih poklicnih poteh, prožni varnosti in novih oblikah socialnega dialoga (2009/2220(INI)) (A7-0193/2010).

 
  
MPphoto
 

  Pascale Gruny, poročevalka. (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, tu se moramo naučiti samo ene lekcije, in sicer, da morajo ostati pravilo pogodbe za polni delovni čas za nedoločen čas.

Najprej bi se zahvalila vsem kolegom, ki so prispevali k pripravi poročila.

Danes sem razočarana, da nismo razpravljali o zadevi, ki je osrednja točka strategije 2020. O tej temi so hoteli govoriti številni kolegi, vendar za to niso imeli priložnosti. Kljub temu bi jih odločno pozvala, naj svoje prispevke v pisni obliki predložijo službam Parlamenta.

Razočarana sem tudi, da je po tesnem sodelovanju z vsemi političnimi skupinami, da bi po številnih posvetovanjih dosegli dogovor, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze predložila alternativno rešitev, ki je skoraj identična mojemu poročilu.

Moja skupina ne more podpreti dveh elementov, ki ju je gospa Schroedter dodala alternativni rešitvi in ki ju je odbor zavrnil z glasovanjem.

Naj najprej omenim podlago teh predlogov, ki zadevata predvsem „lažno“ samozaposlene osebe: res je, da je to resničen, zelo razširjen problem. Kot omenja poročilo, želimo boljšo opredelitev samozaposlenih oseb, vendar pa moramo zagotoviti tudi, da je merilo, ki velja za nesamozaposlene osebe, jasno opredeljeno, namesto da se zanašamo na domnevni status zaposlenega. Opredelitev, ki so jo predlagali Zeleni, je precej bolj nejasna in ne zagotavlja nobene dodane vrednosti besedilu, ki ga je sprejel odbor.

Drugič, glede poziva k direktivi, da bi zagotovili enake pravice vsem delavcem, vključno s pravico do svobode združevanja, ne glede na njihov poklicni status; ne razumem povsem natančno, na katere pravice se to nanaša ali kdo preprečuje zaposlenim ali samozaposlenim osebam, da bi se združile ali oblikovale sindikat. Po mojem mnenju je nesmiselno pozivati k takšni direktivi, zadeva pa je zunaj področja pristojnosti evropskih institucij.

V svojem poročilu sem si prizadevala, da bi bile pogodbe za polni delovni čas za nedoločen čas pravilo, prizadevala pa sem si tudi obsoditi izkoriščevalsko nadomeščanje redne zaposlitve z nestandardnimi pogodbami. Spomnila bi vas, da načelo prožne varnosti ne pomeni samo prožnosti, da bi se prilagodili potrebam trga dela, ampak pomeni predvsem varnost zaposlitve, enega izmed načel pa ni mogoče izvajati na račun drugega.

Evropska unija mora okrepiti svoja prizadevanja za vlaganje v spretnosti in usposabljanje, da bi podprla trajnostno zaposlitev. Stopnja brezposelnosti v Evropski uniji ostaja previsoka, zato imajo nestandardne pogodbe vsekakor vlogo na trgu dela.

Mladim ljudem bi nestandardne pogodbe lahko na primer zagotovile prve izkušnje s trgom dela. Če bi nestandardne pogodbe mladim lahko zagotovile priložnost in jim olajšale postati zaposlene osebe s pogodbo za nedoločen čas, bi podprla tovrstne pogodbe. Glede ljudi, ki se soočajo z dolgim obdobjem brezposelnosti, naj ponovno povem, da sem za nestandardne pogodbe, če jim te omogočijo prehod nazaj na trg dela. Nazadnje, če se nestandardno pogodbo uporabi v okviru menjave delovnega mesta ali poklicnega statusa, bi ponovno podprla tovrstno pogodbo, saj je glavni cilj zadržati ljudi zaposlene.

Poudarila bi tudi ključno vlogo socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri pripravi in izvajanju politik zaposlovanja. Pozivam vse države članice, naj zagotovijo svojo polno udeležbo, saj se njihova raven udeležbe prepogosto razlikuje od ene do druge države članice. Nazadnje moramo zagotoviti, da bodo deležni boljšega priznavanja na socialni in institucionalni ravni.

V tem poročilu Evropski parlament pošilja močen znak vladam držav članic in Komisiji. Varne poklicne poti so pomemben vidik socialne Evrope. Zdaj je na potezi Evropski svet. Upam, da bo Svet trdno stal za svojo resolucijo na področju zaposlovanja, ki je bila sprejeta spomladi leta 2010.

Evropska unija potrebuje jasno osredotočenost in posebne ukrepe za zaščito zaposlovanja v naših regijah in ustvarjanje novih možnosti znotraj okvira strategije 2020.

 
  
MPphoto
 

  Elisabeth Köstinger (PPE). (DE) Gospod predsednik, poročevalki bi se zahvalila za poročilo, ki jasno obravnava trenutni problem na evropskem trgu dela: prožno varnost. Statistike kažejo, da je v zadnjih letih prišlo do premika od zaposlovanja za polni delovni čas k zaposlovanju s skrajšanim delovnim časom. To ni edina sprememba, do katere je prišlo; povečale so se tudi nestandardne oblike zaposlovanja. O teh spremembah moramo razpravljati in jih oceniti, zlasti v okviru varstva pravic zaposlenih, saj so trenutno številna delovna mesta ogrožena. Poleg tega se ta nestandardna zaposlitvena razmerja pogosto zlorablja.

To poročilo nas jasno usmerja, to pa potrebujemo, da bi se ustrezno odzvali na te spremembe. Obravnava pomembna vprašanja, vključno z ustvarjanjem trajnostnih delovnih mest, spodbujanjem izobraževanja in usposabljanja ter podporo enakih možnosti za moške in ženske. Poudariti moramo koristi prožne varnosti in si še naprej prizadevati za spremembe na tem področju.

 
  
MPphoto
 

  Sergio Gaetano Cofferati (S&D). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvalil bi se gospe Gruny za njeno izvrstno delo in veliko dovzetnost, ki jo je pokazala, ko ni pozabila na vidik drugih političnih kultur.

To ni vedno tako, kadar pa je, je prav, da to izpostavimo. Nekatere izmed izjav v dokumentu, ki so bile ponovljene tudi tu, so zelo pomembne, kot na primer dejstvo, da bi bilo treba pogodbe za nedoločen delovni čas smatrati za običajen način dela in da se morajo v vsakem primeru tisti, ki delajo po pogodbi za določen čas – na lastno željo ali ne –, zanašati na iste pravice kot drugi, saj bi moralo biti vse usmerjeno k standardizaciji, brez negotovosti.

Vendar pa je zelo pomembno tudi to, kar ste ponovno potrdili v zvezi s socialnim dialogom: zelo pomembno je priznanje vrednosti zastopstva podjetij in delavcev. Kolektivno zastopstvo – tako kot kolektivna pogajanja – zagotavlja element vljudnosti in kohezije v odnosih.

 
  
MPphoto
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). (PT) Gospod predsednik, vztrajanje pri prožnosti in tako imenovani prožni varnosti je vodilo k negotovemu in nestandardnemu zaposlovanju. Namesto da bi bila to izjema, je od začetka poudarjanja prožnosti na delovnem mestu in tako imenovane prožne varnosti postalo pravilo zaposlovanje žensk in mladih.

Ta situacija, povezana z naraščanjem brezposelnosti, je ena izmed vidnih strani kapitalistične krize, ki jo preživljamo, in je še posebno odgovorna za povečanje števila delavcev, ki živijo v revščini, saj imajo prenizke plače, da bi jim lahko zagotavljale preživetje.

Konec leta 2008 je takih ljudi v Evropski uniji bilo že 19 milijonov. Danes bo z naraščanjem brezposelnosti nedvomno še več milijonov živelo v revščini, kljub temu, da bodo zaposleni.

Zato je potrebna prekinitev z neoliberalnimi politikami, ki so oslabile pravice delavcev, vključno s prožno varnostjo, ki vedno omalovažuje varnost. Čas je, da spoštujemo dostojanstvo tistih, ki delajo in ustvarjajo bogastvo.

 
  
MPphoto
 

  Oreste Rossi (EFD). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi potrdil besede predhodne govornice. Ima popolnoma prav: dejstvo je, da pretirano nizke plače preprečujejo kroženje denarja. Revščina pomeni zmanjšanje kroženja denarja in s tem povečanje problemov.

Nestandardno pogodbeno delo je naraščajoča težnja, ki ima lahko, če se ga uporablja na učinkovit način, za posledico koristno orodje za rešitev iz trenutne gospodarske in socialne krize. Toda da bi dosegli ta cilj, morajo nestandardne pogodbe izpolnjevati določene pogoje. Prožnost je treba uskladiti z varnostjo, da bi se izognili situacijam, v katerih nizkokvalificirani delavci sprejmejo delovna mesta za slabo usposobljeno delovno silo za nizko plačo.

Vprašanje prožne varnosti je povezano z usposabljanjem zaposlenih med celotnim poklicnim življenjem; to je usposabljanje, ki naj bi bilo jamstvo poklicnih odnosov in socialnega vključevanja. Večja zaščita nestandardnih oblik dela je pomembna za zmanjšanje dela na črno in zagotavljanje boljšega obravnavanja žensk in mladih.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, najprej bi se zahvalil poročevalki gospe Gruny za njeno poročilo. Menim, da je zelo ugoden celo čas, ker vidim velik pomen poročila in medsebojne povezanosti med tem poročilom in poročilom, o katerem smo razpravljali pred nekaj trenutki.

Vprašanja, ki jih poročevalka obravnava v svojem poročilu, so zelo aktualna, saj so nestandardne pogodbe, prožna varnost in pomen socialnega dialoga zelo pomembni za vzpostavitev novih in dobrih pogojev na trgu dela. Pozdravljam tudi ključna sporočila poročila in sem zadovoljen, da so v veliki meri skladna s pristopom Komisije in novo strategijo Evropa 2020.

Zdi se mi resnično spodbudno, da Parlament odločno podpira pošteno, uravnoteženo izvajanje načel prožne varnosti. Strinjam se tudi, da obstaja potreba po posodobitvi našega razmišljanja o prožni varnosti glede na trenutno krizo. Medtem ko skupna načela in štirje sestavni deli prožne varnosti ostajajo veljavni, je treba njihovo vsebino nadalje opredeliti glede na nove razmere, ki so posledica trenutne gospodarske krize – vključno z večjim zaposlovanjem, proračunskimi omejitvami, razvojem novih oblik zaposlovanja, hitrejšimi in bolj zapletenimi prehodi in bolj raznolikimi profili iskalcev zaposlitev.

Menim tudi, da je treba okrepiti socialni dialog o prožni varnosti na vseh ravneh – na evropski, nacionalni, lokalni ravni in, kar je zelo pomembno, na ravni podjetij. To je predpogoj za uspešno izvajanje prožne varnosti. Komisija bo podprla izvajanje strategije Evropa 2020, vključno v vrsto vodilnih pobud. Eno sem omenil pred nekaj trenutki, toda druge vodilne pobude bodo pripravile agendo za nove sposobnosti in delovna mesta, v kateri bomo analizirali, kakšne zahteve za delovno silo bodo v prihodnjih letih obstajale za mlado generacijo.

Cilj tega predloga Komisije, ki ga bomo sprejeli novembra, bo ustvariti pogoje za posodobitev evropskih trgov dela, da bi dvignili raven zaposlitve in zagotovili trajnost naših socialnih modelov. Obravnaval bo mnoga vprašanja, ki jih vključuje poročilo gospe Gruny, vključno s prožno varnostjo in socialnim dialogom. Zato sem zelo hvaležen za prispevek Parlamenta.

Gospa Gruny, spoštovani poslanci Evropskega parlamenta, skupaj s Komisijo se veselim nadaljevanja razprave o teh vprašanjih z vami.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri, v torek, 6. julija, ob 12:00 uri.

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) V časih kot so ti je glede na številke, ki so se pojavile v krizi, in zaskrbljujočo stopnjo brezposelnosti mladih v Evropi, odnos med mladimi in trgom dela zelo pomembno in neizogibno vprašanje, če upoštevate, da državljani in predvsem mladi pričakujejo hiter konkreten odgovor. Da bi dosegli svetlobo na koncu predora z rekordno nizko brezposelnostjo, bo potrebna utrditev povezave med dejavnostmi in usposabljanjem, ki bo predvsem olajšala prenos spretnosti in znanj in izkušenj. Pred revolucijo informacijske družbe se je znanje in informacije skorajda v celoti dobilo v šoli. Zdaj se zdi, da številke potrjujejo, da se znanje samo delno pridobi med šolanjem, medtem ko se zdi ključna vloga multimedijev in usposabljanja na kraju samem. Zato menim, da lahko povezave z lokalnimi področji zagotovijo edinstveno priložnost za usposabljanje, če imamo mala in srednje velika podjetja in lokalne obrti za morebitni vir delovnih praks in vajeništva za prenos kakovostnega znanja in izkušenj drugam.

 
  
MPphoto
 
 

  Erminia Mazzoni (PPE), v pisni obliki. (IT) Številne resolucije in sklepi Evropskega parlamenta in Sveta o svetu dela v zadnjih treh letih so opredelili ukrepe, potrebne za uresničenje ciljev za dosego višjih ravni zaposlovanja, povečanje prožnosti in varnosti, boj proti neprijavljenemu delu in krepitev socialnega dialoga. Vendar pa zakonodajna prizadevanja niso bila prenesena v uresničevanje lizbonskih ciljev in oblike nestandardnega dela – ki so bili oblikovani za olajšanje vstopa na trg dela in zmanjšanje njegove togosti – so se v veliki meri spremenile v orodja za izkoriščanje socialnih slabosti. Najšibkejše kategorije ljudi – ženske, mladi, osebe z nizko ravnjo izobrazbe in osebe iz manj razvitih območij – so bile podvržene delovnim pogojem, ki so bolj negotovi kot prožni. Predlog Komisiji prihaja v občutljivem trenutku za svetovno gospodarstvo, za katerega bi se lahko izkazalo, da še naprej škoduje zaposlovanju. Odločno ukrepanje na evropski ravni je nujno za spodbujanje politike socialne kohezije – stebra evropske enotnosti –, da bi odpravili ovire na podlagi spola in premagali geografska neravnotežja. Večje naložbe EU v usposabljanje, poenostavitev in varnost morajo spremljati večje naložbe držav članic. Delo mora ponovno postati vrednota.

 
  
MPphoto
 
 

  Sirpa Pietikäinen (PPE), v pisni obliki. – (FI) Glavne teme poročila, ohranitev in razvoj modela evropskega trga dela, zaposlitvenih pogodb za nedoločen čas in tristranski sistem ter rešitev problemov nestandardnega dela in dela v okviru sive ekonomije so vse cilji, vredni truda. V trenutnem ozračju hitrih sprememb v delovnem življenju so nestandardne zaposlitvene pogodbe žal postale standardne.

Prav zdaj je zelo pomembno preučiti, kaj se dogaja na osi zaposleni–podjetnik. Ker je prag za podjetništvo znižan, je pomembno tudi zagotoviti, da se zaposlenih ne izloči kot dejanskih podjetnikov, ki so na primer v slabšem položaju glede njihove socialne varnosti in zaščito pred odpuščanjem. Število nestandardnih pogodb se je nedavno dramatično povečale, zlasti ko gre za najmlajše in najstarejše zaposlene in ženske. To je tudi zaskrbljujoč pokazatelj dejstva, da so te skupine prve, ki morajo pokazati prožnost v zvezi s svojimi delovnimi pogoji ali celo delovnimi mesti.

O problemih nestandardnih pogodb so presej razpravljale različne institucije EU. Poleg vseh govorov, poročil in skupnih predpisov so države članice Evropske unije dolžne dati zgled. Zavezati se morajo pristopu, s katerim ne spodbujajo ali ohranjajo sistema nestandardnih pogodb v svojem javnem sektorju po nepotrebnem.

 

23. Zelena knjiga Komisije o ravnanju z biološkimi odpadki v Evropski uniji (kratka predstavitev)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo Joséja Manuela Fernandesa v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o zeleni knjigi Komisije o ravnanju z biološkimi odpadki v Evropski uniji (2009/2153(INI)) (A7-0203/2010).

 
  
MPphoto
 

  José Manuel Fernandes, poročevalec. (PT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, želel bi pozdraviti in se zahvaliti vsem tistim, ki so govorili o tem poročilu, posledica česar je velika večina v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane: 55 glasov za, 3 proti in nič vzdržanih. Hvaležen sem za prizadevanje in sodelovanje, ki sta omogočila njegovo vsebino.

Biološki odpadki tvorijo približno 30 % trdnih komunalnih odpadkov. Vsako leto se jih proizvede več kot 100 000 ton. Ne smemo pozabiti, da so odpadki odgovorni za več kot 109 milijonov ton toplogrednih plinov. Za energetskim sektorjem, industrijo in kmetijstvom so četrti največji vir toplogrednih plinov.

Na biološke odpadke je treba gledat kot na morebiten vir. Treba jih je izkoristiti v polnem obsegu. Žal so bile do zdaj velike količine odpadkov odložene na odlagališča, to pa je povzročilo okoljske stroške.

Zakonodaja o tem je nepovezana. Imamo zakonodajo v različnih zakonodajnih besedilih, ki zahteva uskladitev, zakonodajo, ki zahteva jasnost in obvezuje k njej – drugačni vrsti jasnosti – in k večji enostavnosti. Zato zagovarjamo določeno direktivo; direktivo, ki prinaša gotovost in pravno varnost za javne in zasebne vlagatelje ob sočasnem upoštevanju lokalnih posebnosti in načela subsidiarnosti.

Toda ta direktiva je ključnega pomena. V tem poročilu očitno zagovarjamo hierarhijo odpadkov in nenazadnje preprečevanje, ki ga je treba gledati širše.

Najboljši odpadki so odpadki, ki to ne bodo nikoli postali. Zato ima javnost možnosti zagotoviti, da se vrtove z veliko zelenja ali ki zahtevajo veliko vzdrževanja in proizvedejo veliko odpadkov obravnava drugače, da bi preprečili nastanek te količine odpadkov. Enako velja za živilisko industrijo, kjer se pakete hrane pogosto zavrže, ker je potekel njihov datum porabe.

Ozaveščanje javnosti in premik k družbi, ki reciklira, je temeljnega pomena za povečanje zaposlovanja. Za vsakih 10 000 ton recikliranih odpadkov se lahko ustvari 250 delovnih mest, medtem ko je za odlaganje enake količine na odlagališča potrebnih samo 10 delovnih mest.

Odpadki so pomembni v boju proti podnebnim spremembam. Pomembno je boriti se proti degradaciji tal s proizvodnjo kakovostnega komposta – zavzemamo se tudi za ureditev tega komposta s strani Evropske unije –, takšni odpadki pa so pomembni pri proizvodnji bioenergije.

Zagovarjamo, naj pravna sredstva ustrezajo rezultatu. Spodbuja se na primer znanstvene raziskave za spodbujanje inovacij. Zagovarjamo strategijo za trajnostnega, inteligentnega in vključujočega razvoja leto 2020.

To je poročilo, ki je ambiciozno, toda tudi realno, saj na primer hočemo, da je ločeno zbiranje odpadkov obvezno, če je seveda mogoče z lokalnega, gospodarskega in okoljskega vidika. Zato sem uporabil frazo „zagovarjamo ambicije, toda tudi realizem“.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE). (PL) Gospod predsednik, zahvalil bi se za to poročilo in povedal tudi, da bioloških odpadkov ne smemo obravnavati kot problema ali nekaj, kar onesnažuje okolje in ima negativen učinek na gospodarstvo.

Velik potencial se skriva v ustrezni uporabi teh stranskih proizvodov. Ustrezno ravnanje z biološkimi odpadki nam omogoča proizvodnjo obnovljive energije, to pa bo prispevalo h gospodarski rasti, omejilo podnebne spremembe z ustrezno upravljanim postopkom recikliranja in pripomoglo k boju proti degradaciji tal zaradi uporabe bioloških odpadkov za proizvodnjo visokokakovostnega komposta. Seveda so za izgradnjo ustrezne infrastrukture za ta namen in za spodbujanje podjetij, naj izvajajo raziskave in uvedejo inovativne ukrepe, bistveni ustrezni finančni stroški. Povzročeni stroški bodo v prihodnosti prispevali h krepitvi gospodarstva in izboljšanju kakovosti življenja državljanov, zato je to vredno truda in stroškov.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, gospodu Fernandesu bi čestital za njegovo poročilo. Ne bi moglo priti ob bolj pravem času, kajti po vsej Evropski uniji se državljani zdaj spopadajo s tem, kar se dogaja našemu svetu, učinki podnebnih sprememb in zlasti s tem, kako lahko sami kaj spremenijo. Dolgo časa je trajalo, da je to sporočilo prodrlo v zavest, vendar pa ga lahko vidite v šolah: v moji državi zdaj vse več šol dobiva zeleno zastavo. Sporočilo glede tega se prenaša na starše in okolje, zato je skrb pri obravnavanju zadev, recikliranju odpadkov in tako dalje precej večja. To je mogoče videti tudi v kmetijstvu: kmetje se na primer zavedajo škode, ki jo povzroča preveč gnojil, zato zdaj zmanjšujejo njihovo uporabo. Menim, da je zdaj čas, da se zganemo in pomagamo ljudem zagotoviti, da lahko prispevajo k razvoju anaerobne razgradnje in tako dalje ter, kot so povedali drugi govorniki, k razvoju ustvarjanja delovnih mest za novo gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). (HU) Čestital bi gospodu Fernandesu za njegovo delo kot poročevalec za poročilo o bioplinu leta 2007. Biološki odpadki so naraven stranski proizvod kmetijske proizvodnje in upravljanja gozdov. Zato se ne strinjam s poročevalcem, saj je gnoj organski element živinoreje. Gospoda Šefčoviča prosim, naj potrdi, kar je leta 2007 zahteval Parlament, in sicer, da bi morala Komisija nameniti sredstva za proizvodnjo bioplina. To je zelo pomembno. Kompostiranje, ki ga je omenil tudi kolega poslanec gospod Kalinowski, je enako pomembno ali celo pomembnejše. Poročilo gospoda Fernandesa navaja, da mora Evropska komisija zagotoviti financiranje za kompostiranje bioloških odpadkov. Kot je bilo omenjeno prej, je to bistveno prizadevanje iz razloga varstva kmetijstva in okolja, enako pomembno pa je priznati, da se nove države članice soočajo z resnimi težavami, ko gre za bioplin in kompostiranje. Prosim, upoštevajte položaj vsake posamezne države članice.

 
  
MPphoto
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D). (PL) Gospod predsednik, tudi sam bi čestital za poročilo in pritegnil pozornost k številnim elementom, ki so pomembni po vsej Evropski uniji. Doslej nismo rešili problema, povezanega z ločevanjem odpadkov, in čeprav je nekaj občinam to uspelo obvladati, je ne samo na Poljskem, ampak v Evropski uniji veliko regij, ki precej zaostajajo. Brez dobrega ločevanja ni mogoče dobro uporabiti bioloških odpadkov, v zvezi s tem – to je že bilo omenjeno – pa obstaja veliko možnosti.

Tu imam v mislih predvsem obrate za proizvodnjo bioplina. To so projekti, ki bi jih bilo treba razviti po vsej Evropski uniji in bi bjih bilo treba podpreti s sredstvi – sredstvi na regionalni ravni, toda tudi obrati za proizvodnjo bioplina na zelo lokalni ravni –, saj sta proizvodnja in distribucija iz obrata precej bolj gospodarni kot drugače.

 
  
MPphoto
 

  Sonia Alfano (ALDE). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, to poročilo je nedvomno dobro, zato bi zanj čestitala poročevalcu. Ena izmed prvih fraz uvodne izjave me je pozitivno presenetila in bi jo rada citirala: „preobrazba Evropske unije v družbo recikliranja“.

Vendar pa sem tu odkrila nekaj protislovij. Na primer dejstvo, da je ločeno zbiranje obvezno, dokler je to najboljša možnost z okoljskega in gospodarskega stališča. Z drugimi besedami se o naložbah držav članic na tem področju, čeprav so v nasprotju z evropskimi smernicami, ne bo razpravljalo.

Na ta način, kot smo videli že pri okvirni direktivi o odpadkih, bo Evropska unija zagotovila malo več kot samo pobude. Poleg tega pozabljamo – zaradi načela subsidiarnosti, za katerim se vse prepogosto skrivajo evropske institucije –, da je naša dolžnost zagotoviti ambiciozne in odločne odgovore glede problema odpadkov. Določimo cilje za ločeno zbiranje in opredelimo njihovo izpolnjevanje. Uporabimo najboljše prakse, kot je politika „nič odpadkov“ v nekaterih delih ZDA, in jih naredimo zavezujoče za vse države članice.

 
  
MPphoto
 

  Julie Girling (ECR). – Gospod predsednik, tudi jaz bi želela čestitati gospodu Fernandesu. Po branju tega poročila se nam zdi, da predstavlja celovit izbor vseh vprašanj, povezanih z biološkimi odpadki: odlagališča, izguba energetskega vira in potreba po nadzoru kakovosti komposta. Zajeto je vse.

Zato moram z velikim obžalovanjem povedati, da se ne strinjam z delom poročila. Poročevalec je izgubil mojo podporo pri točki, ki govori o obveznem – to je predpisanem – režimu ločenega zbiranja po vsej Evropi. Temu načeloma nasprotujem na podlagi subsidiarnosti, predvsem pa nasprotujem temu zato, ker si prizadeva uvesti metodo, ki jo na mnogih mestih izpodriva visokotehnološki avtoklav ali druga tehnologija. Z drugimi besedami, prišlo je iz mode, preden smo to sploh vzpostavili, zaradi česar se uredba EU kaže v svoji najslabši luči. Nasprotujem refleksnemu odzivu, da se poziva k še več predpisom, namesto da bi oblikovali pobude, in Komisijo pozivam, naj vztraja pri svojem stališču in se upre pritisku.

 
  
MPphoto
 

  Piotr Borys (PPE). (PL) Gospod predsednik, hvala, ker ste mi dovolili spregovoriti. Gospodu Fernandesu bi se zahvalil za njegovo poročilo, ki vzpostavlja poti za ravnanje z biorazgradljivimi odpadki. Povedal bi, da se lahko 30 % teh odpadkov uporabi za izdelavo komposta. Seveda je najpomembneje imeti sistem recikliranja. Žal se direktiv na tem področju v državah srednje in vzhodne Evrope ni učinkovito izvajalo. Izboljšati moramo naš uspeh pri povečevanju recikliranja, vključno s kompostiranjem, ki je najboljši in najnaravnejši način ravnanja s temi odpadki.

Vendar pa se mi zdi zelo upravičeno preučiti možnosti energetske predelave. Tu bi podal primer Danske, ki na področju obnovljivih virov energije v največji možni meri uporablja obrate za proizvodnjo bioplina. To je zgled za vso Evropo, kako lahko uporabljamo obnovljive vire energije v tako velikem obsegu. Zdi se utemeljeno, da mora prihodnja finančna agenda – strategija 2020 – zagotavljati sredstva, ki bodo pripomogla k tovrstnemu razvoju v državah članicah.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, za začetek bi se zahvalil poročevalcu gospodu Fernandesu za njegovo poročilo o bioloških odpadkih. Zahvalil bi se tudi članom odborov za njihove dragocene prispevke k tej zelo pomembni temi.

Kot veste, je Komisija 18. maja sprejela sporočilo o prihodnjih korakih pri ravnanju z biološkimi odpadki v Evropski uniji. To sporočilo spremlja priloga z natančno tehnično analizo ukrepov, ki se jih lahko sprejme za izboljšanje ravnanja z biološkimi odpadki v EU kot celoti in v vsaki posamezni državi članici. Med pripravo tega sporočila so naši oddelki pozorno spremljali razprave o bioloških odpadkih v Evropskem parlamentu. Zelo spodbudno se mi zdi, da smo prišli do enakih splošnih zaključkov: v EU je še vedno prostor za izboljšanje ravnanja z biološkimi odpadki, to izboljšanje pa lahko prinese pozitivne gospodarske in okoljske rezultate. Strinjam se tudi, da je ključ do uspeha boljše izvajanje obstoječe zakonodaje, zlasti Direktive o odlagališčih. Toda ker se lahko optimalne politike za ravnanje z biološkimi odpadki razlikujejo od države do države ali celo med regijami, je potrebna nadaljnja analiza na podlagi subsidiarnosti.

Glavna razlika med pristopom Komisije in pristopom poročevalca se vrti okoli vprašanja morebitne direktive o bioloških odpadkih. Komisija meni, da bi samostojna direktiva prinesla omejeno dodano vrednost. Izboljšanje ravnanja z biološkimi odpadki je mogoče na podlagi obstoječe in že načrtovane zakonodaje. Zato Komisija načrtuje številne ukrepe, namenjene izboljšanju ravnanja z biološkimi odpadki, vključno z: določitvijo meril za proizvodnjo visokokakovostnega komposta ob uporabi postopka „konec odpadkov“, ki ga predvideva okvirna direktiva o odpadkih; analizo uspešnosti določitve minimalnih standardov za uporabo bioloških odpadkov v kmetijstvu v okviru pregleda direktive o blatu iz čistilnih naprav; in analizo možnosti uvedbe ciljev za ločeno zbiranje ali recikliranje bioloških odpadkov v okviru pregleda ciljev za recikliranje okvirne direktive o odpadkih najkasneje do leta 2014.

Menim, da lahko bistvo parlamentarne zahteve izpolnimo s svežnjem ukrepov, ki jih predlaga Komisija, zato sem hvaležen za vašo pripravljenost za nadaljnje sodelovanje glede tega pomembnega in zahtevnega dokumenta.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri, v torek, 6. julija, ob 12:00 uri.

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Pavel Poc (S&D), v pisni obliki. (CS) V Evropski uniji se letno proizvede od 118 do 138 milijonov ton bioloških odpadkov, od katerih je 88 milijonov ton biorazgradljivih komunalnih odpadkov. Do 40 % bioloških odpadkov se odloži na odlagališča. Tovrstna praksa predstavlja precejšnje tveganje onesnaženja podtalnice in tal ter prispeva k emisijam toplogrednih plinov. Vodi tudi k nepreklicni odpravi virov biološkega materiala iz gospodarskega in naravnega toka, namesto da bi se ga uporabilo za pridelavo visokokakovostnega komposta, s čimer bi povečali plodnost tal in njihovo sposobnost zadrževanja vode. V povezavi s potrebo po obsežni uporabi komposta v kmetijstvu bi bilo prav, če bi Komisija izvajala pritisk in sprostila okvirno direktivo o tleh v Evropski uniji. Temeljna pomanjkljivost na področju ravnanja z biološkimi odpadki so različne ravni izvajanja obstoječe zakonodaje v državah članicah. Zato pozdravljam in popolnoma podpiram zahtevo, naj Komisija do konca leta 2010 sestavi predlog ločene direktive o ravnanju z biološkimi odpadki. Stališče Komisije o tej zadevi se mora spremeniti in postati zelo proaktivno in precej bolj ambiciozno kot prej. Prav tako se mi zdi ključnega pomena krepitev ustanov za usposabljanje za ravnanje z odpadki. Najboljši in najnujnejši način za podporo recikliranju in preprečevanju ustvarjanja odpadkov je oblikovati potrebno javno zahtevo. Najneposrednejši način za dosego tega je z izobraževanjem mladih in izvajanjem trajnostnega ravnanja z odpadki med našimi socialnimi partnerji.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – Učinkovito ravnanje z biološkimi odpadki lahko prinese mnoge okoljske koristi kot so izboljšana kakovost tal in proizvodnja obnovljive energije v obliki bioplina. Zato podpiram ukrepe, ki bodo povečali in izboljšali zbiranje bioloških odpadkov in ravnanje z njimi. Vendar pa bosta ključna narava sistema obveznega zbiranja in način izračuna ciljev zbiranja. Mnoga majhna kmetijska gospodarstva v Romuniji že reciklirajo biološke odpadke, čeprav ti ne bi bili uradno priznani v sistemu zbiranja, ker nikoli ne vstopijo v uradni tok odpadkov. Zato morajo biti morebitne prihodnje direktive in cilji zbiranja dovolj prožni, da bodo možne precejšnje nacionalne in regionalne razlike.

 

24. Strategija Evropske unije za regijo Baltskega morja in vloga makroregij v prihodnji kohezijski politiki (kratka predstavitev)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo Wojciecha Michała Olejniczaka v imenu Odbora za regionalni razvoj o strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja in vlogi makroregij v prihodnji kohezijski politiki (2009/2230(INI)) (A7-0202/2010).

 
  
MPphoto
 

  Wojciech Michał Olejniczak, poročevalec. (PL) Gospod predsednik, za začetek bi se rad zahvalil poročevalcem v senci za naše plodno sodelovanje, ki je omogočilo pripravo dokumenta, zelo pomembnega za številna področja dela Unije. Poročilo o strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja in vlogi makroregij v prihodnji kohezijski politiki poudsarja regionalno sodelovanje za izvajanje ukrepov, ki zajemajo številne politike, vključno s prometom, ribištvom, energetsko in kmetijsko politiko ter tudi znanstvene raziskave. Resnična priložnost za spremembo tega ambicioznega načrta v dejanje se je pojavila leta 2004, ko se je število baltskih držav v strukturah Evropske unije povečalo na osem od devetih.

Prednostna elementa sodelovanja makroregij sta prometna politika in varstvo okolja. Povezuje ju nujnost zmanjšanja razlik med infrastrukturnimi standardi in tudi dejstvo, da popolno prikazujeta strukturo odvisnosti s strani držav članic, ki je značilna za ta pristop. Brez celovitega ukrepanja vseh držav, ki ležijo na obalah Baltskega morja, ne more biti učinkovitih ukrepov za boj proti onesnaževanju ekosistema v baltski regiji.

Drugič, sodelovanje makroregij nedvomno ustvarja in prispeva k ustvarjanju pogojev, ki spodbujajo razvoj inovacij. Z uporabo velikega intelektualnega potenciala njenih prebivalcev lahko dosežemo povečanje konkurenčnosti gospodarstva celotne makroregije. To dejstvo bo imelo poseben pomen za razvoj celotne Evropske unije, za katero so trdnejši položaj in stabilnejše gospodarske razmere nesporno strateško pomembni.

Tretjič, ne smemo pozabiti socialnih ciljev. Ustvarjanje pogojev za blaginjo državljanov in vključitev kulturnih, izobraževalnih in turističnih elementov v projekte sta zelo pomembna. Poleg tega bo pomagala okrepiti proces povezovanja tudi pomoč razvoju civilne družbe, ki je temelj demokratičnega političnega sistema. Vendar pa ne moremo govoriti o takšnih spremembah, če se ne izboljša splošni življenjski standard ljudi. Zato je treba trajno in aktivno podpreti ustvarjanje novih delovnih mest.

Strategija Evropske unije za pionirsko in pilotno makroregijo Baltskega morja je trenutno pomembna referenčna točka v razpravi o prihodnji kohezijski politiki po letu 2013. Trenutno projekti, ki se izvajajo kot del strategije, uporabljajo sredstva, ki spadajo na področje kohezijske politike. Vendar pa bi morala biti glede na njihovo večsektorsko naravo današnja razprava usmerjena k potrebi po vzpostavitvi posebnih metod v bližnji prihodnosti in virov ter ustreznega načina financiranja makroregionalnih strategij v prihodnjem programskem obdobju.

Ob upoštevanju prihodnosti teh strategij se z velikim upanjem oziramo k načrtu Evropske komisije, da oblikuje podatkovna baza najboljše prakse, ki bo omogočila natančen nadzor ukrepov, ki se jih že uporablja, in njihovo uporabo kot modelov za druge strategije. Ker nas vodi potreba po najučinkovitejših programih, izvajanih kot del strategije za baltske in naslednje makroregionalne projekte, Komisijo pozivamo, naj razvije instrumente in objektivna merila za zaščito tistega, kar je bilo doseženo doslej. Zaradi tega je lahko vmesna analiza uresničitve strategije referenčna točka za naslednje takšne projekte.

Ne smemo pozabiti tudi na potrebo po tem, da imamo odgovore na vprašanja, ki so ključni v zvezi s tem: ali se bo te strategije uresničevalo kot del kohezijske politike in kako se jih bo financiralo, da bi učinkovito porabili sredstva Evropske unije? Z velikim zadovoljstvom sem priča razvoju zamisli o makroregijah. Vse imajo priložnost osredotočiti se na čezmejni ravni na vprašanja, ki so pomembna z vidika teritorialne kohezije, z drugimi besedami, izvajati zamisel o povezovanju, ki se jo spodbuja od samega začetka Evropske unije. Poleg tega je oblikovanje funkcionalnih regij s skupnimi cilji priložnost za povečanje učinkovitosti regionalne politike.

Gospe in gospodje, primer Baltskega morja služi kot model, je spodbuda za začetek dela v zvezi z drugimi makroregijami in priča o znatno boljšem povezovanju.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE). (GA) Gospod predsednik, najprej želim povedati, da sem za to strategijo za države okoli Baltskega morja. Prvič, ne ustvarja nobenih problemov za druge države in ne ustvarja problemov za samo Evropsko unijo.

Temelji na treh „ne“ – ki so zelo pomembni. Prvič, ne vzpostavlja se dodatnega financiranja; drugič, ne vzpostavlja se dodatnega pravnega okvira; in tretjič, ne vzpostavlja se dodatnih institucij. Kot je povedal poročevalec, se države povezujejo, da bi rešile skupne probleme, kot so okoljski in socialni in gospodarski problemi. Zato bi to lahko povzročilo veliko dobrega in predstavljalo model za druge prihodnje makroregionalne strategije.

Uspelo mi je končati v manj kot minuti.

 
  
MPphoto
 

  Artur Zasada (PPE). (PL) Gospod predsednik, prepričan sem, da bo strategija Evropske unije za regijo Baltskega morja prispevala k trajnostnemu razvoju regije. Vendar pa je treba zagotoviti, da se dokument posodobi v ustreznih presledkih in dosledno izvaja.

Po mojem mnenju je eden izmed najpomembnejših izzivov za regijo Baltskega morja oblikovanje učinkovitega pomorskega in kopenskega prometnega omrežja ter omrežja prometa po celinskih plovnih poteh. Zato sem vesel, da končna različica dokumenta vključuje tudi mojo spremembo, ki poudarja pomen srednjeevropskega prometnega koridorja. Menim, da je ta koridor, ki je najkrajša povezava med Skandinavijo in Jadranskim morjem, temeljnega pomena za celotno regijo Baltskega morja. Okrepil bo infrastrukturo in socialne vezi med mesti in regijami ter prispeval tudi k povečanju bogastva. Ker to ni samo gospodarski, ampak tudi politični, kulturni in zgodovinski projekt, si zasluži našo popolno pozornost.

 
  
MPphoto
 

  Piotr Borys (PPE). (PL) Gospod predsednik, gospodu Olejniczaku želim čestitati za odlično poročilo. Kot vemo, je danes pred nami nov izziv za kohezijsko politiko. Nedvomno je res, da se makroregionalna politika nanaša na našo strategijo za regije kot sta Baltsko morje in Sredozemsko morje.

Opozoril bi na dejstvo, ki ga je v svojem govoru že izpostavil gospod Zasada. Danes je treba povezati dve območji – Baltsko morje in Sredozemsko morje – s celovitim čezmejnim prometnim koridorjem. Z novo obliko financiranja je treba za to dati na razpolago vsa sredstva, da bi lahko učinkovito povezali ti dve središči rasti. Omenil bi, da danes še vedno potekajo posvetovanja o omrežju TNT. To omrežje bi pomenilo kohezijo železniškega in cestnega prometa in prometa po vodi. Zdi se, da je povezovanje teh dveh regij ključni dejavnik usklajevanja makroekonomske politike za razvoj Baltskega in Sredozemskega morja.

 
  
MPphoto
 

  Olga Sehnalová (S&D). (CS) Na nedavnem obisku Odbora za promet in turizem v Latviji in Estoniji je bil problem prometnih povezav med baltskimi državami in sosednjimi regijami povsem upravičeno glavna tema razprave. Ne gre samo za neposredne povezave z vzhodom, kjer so precejšnja ozka grla (odličen primer je Estonija, kjer je večdnevna zamuda na mejnem prehodu v obmejnem mestu Evropske unije Narva), ampak tudi za povezave z bolj oddaljenimi evropskimi regijami, ki so podobno pomembne. S tega vidika je tako imenovani baltsko-jadranski koridor, ki povezuje regijo Baltskega morja z južno Evropo, vsekakor koristen. Ima soglasno podporo vseh zadevnih regij in lokalnih organov ter bo prinesel nadaljnje pozitivne učinke v smislu gospodarskega razvoja območij, zelo oddaljenih od mej makroregije Baltskega morja.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). (HU) Gospodu Olejniczak čestitam za njegovo poročilo, saj je bila strategija za regijo Baltskega morja prva makroregionalna strategija v Evropski uniji. Tisti izmed nas, ki bi radi oblikovali makroregijo Podonavja, se morajo naučiti številnih lekcij iz izkušenj, pridobljenih v zvezi z regijo Baltskega morja. Ena takšna lekcija je, da ni priporočljivo zastaviti preveč prednostnih nalog. Namesto tega je treba določiti dva ali tri glavne cilje, ki povezujejo države Podonavja. Podobno strategiji Baltskega morja so ti cilji prevoz – plovnost Donave –, varstvo okolja – ohranitev čistosti in biotske raznovrstnosti Donave – in turizem. Menim, da bo to ena izmed ključnih prednostnih nalog madžarskega predsedstva v letu 2011. Zelo sem zadovoljen, da Komisijo predstavlja slovaški komisar gospod Šefčovič, podpredsednik Komisije. Upam, da ne bomo potrebovali pet let, da izdelamo strategijo za Podonavje. Regija Baltskega morja je za nas dober zgled.

 
  
MPphoto
 

  Jacek Olgierd Kurski (ECR). (PL) Gospod predsednik, kot poslanec iz Gdanska, baltskega mesta, podpiram strategijo za regijo Baltskega morja kot pilotnega projekta za podobne makroregionalne strategije. Želel bi si, da bi bil to uspešen projekt. Vendar pa to pravim z dvema zadržkoma.

Prvič, da bi v strategijo vključili posebne projekte, mora biti na razpolago denar. Da bi bil na razpolago denar, morajo obstajati posebni viri financiranja. Drugače strategija postane akademska vaja in govorjenje zavoljo govorjenja. Da bi bil na razpolago vir financiranja, je treba sprejeti odločitev o tem, ali bo to poseben denar za strategijo ali pa bo izviral iz zmanjšanj v drugih sektorskih programih ali regionalnih politikah. To ne bi bila dobra zamisel.

Drugi zadržek je bolj nenavadne narave. Žal je Baltsko morje še vedno najbolj onesnaženo morje v Evropi. S soglasjem Evropske unije in podporo določenih držav članic se gradi sporni severni plinovod. Kot je pravilno poudarjeno v poročilu, obstaja potreba po zmanjšanju odvisnosti regije od oskrbe z energijo iz Rusije. Kaj so vredne naše resolucije, če je Evropski parlament pred dvema letoma nasprotoval gradnji severnega plinovoda, ta pa je dve leti kasneje vseeno zgrajen? Kljub tem zadržkom je strategija vredna podpore, regija pa vredna priložnosti.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE). (PL) Gospod predsednik, čestitati želim poročevalcu in ponovno poudariti, da je strategija za regijo Baltskega morja prva tovrstna makroregionalna strategija in da bo uspeh, ki ga bo dosegla, model za druge, podobne regije. Cilj strategije je zmanjšati razlike v socialnem in gospodarskem razvoju baltskih držav. Varstvo okolja in razvoj prometne infrastrukture sta zelo pomembna stebra strategije. Povezovanje regije na tak način bo vsekakor prispevalo k hitrejšemu razvoju in večji privlačnosti držav regije Baltskega morja.

Vendar pa je pogoj za uspeh te strategije razvoj dobrega in učinkovitega sodelovanja glede upravljanja na ravni EU, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

 
  
MPphoto
 

  Petru Constantin Luhan (PPE). (RO) Strategija za regijo Baltskega morja je pomembna iz dveh razlogov. Prvič, zagotavlja celovit okvir za obravnavanje izzivov in priložnosti v tej regiji. Drugič, je pilotni projekt za prihodnje makroregionalne strategije. Zato lahko analiza njenega uspeha služi kot model za način izvajanja prihodnjih strategij, zlasti strategije za Podonavje.

Menim, da so politike in programi Evropske unije zelo pomembni za regijo in bodo oblikovali ključne elemente strategije. Da bi zagotovili to, je za udeležene države članice velikega pomena, da uporabijo vsa sredstva, ki so jim bila dodeljena za to programsko obdobje.

Poudaril bi tudi, da ima lahko krepitev profila posebnih značilnosti regij za posledico učinkovitejšo uporabo sredstev EU in lahko ustvari dodano vrednost na regionalni ravni.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, ponovno bi se zahvalil poročevalcu za to zelo pomembno poročilo in Parlamentu za njegovo zavezanost strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja. Ta nova makroregija preizkuša nove načine delovanja. Njen uspeh bo odvisen predvsem od tega, kako bo dosežen akcijski načrt, ki spremlja sporočila Komisije. Zelo jasno je, da bo zavezanost držav, regij in drugih zainteresiranih strani ključnega pomena za uspeh strategije za Baltsko morje.

To je prvič, da smo pripravili celovito strategijo za skupino držav članic, ki se soočajo z enakimi izzivi in ki lahko imajo koristi od enakih priložnosti. To bo strategija po meri. Pripravljamo postopek izvajanja strategije z novim upravljanjem in novo delovno metodo, s katero bomo besede spremenili v dejanja. Prvič si prizadevamo ustvariti splošno sinergijo, v kateri bi radi združili finančne možnosti – različne instrumente, programe in regionalne priložnosti –, da bi ustvarili nov makroekonomski pristop k regiji.

Z obravnavanjem okolja, gospodarstva, energije in prometa ter varnostnih zadev strategija zagotavlja nov celovit pristop in združuje ključna politična področja, s čimer povečuje vpliv s spodbujanjem vzajemnega delovanja med zadevnimi področji. Ta pristop se je že izkazal za velik uspeh, saj so mnoge projekte že oblikovali, pospešili in sofinancirali programi Strukturnega sklada samo osem mesecev po fazi izvajanja.

Komisija je zelo zavezana ohranjanju zagona, ki smo ga doslej dosegli s to strategijo. Letna konferenca zainteresiranih strani v Talinu 14. in 15. oktobra letos bo ponudila priložnost za lekcije prvih mesecev strategije in za nadaljnje predloge, če bodo potrebni. Okolje je prvi izmed štirih stebrov strategije EU za regijo Baltskega morja, oživitev kakovosti vode samega morja pa je temeljni kamen strategije.

Več govornikov je omenilo promet, ki je seveda še ena pomembna zadeva, ki jo je treba preučiti na celovit način. Preučuje se že nekatere obetajoče projekte, predvsem podporo 20 prednostnim osem, ki bodo vsekakor izboljšale povezovanje regije.

Regija Baltskega morja je pionirka makroregionalnega pristopa. Njegovi rezultati nam bodo dali občutek dodane vrednosti, ki jo lahko prinese ta novi način dela. Komisija zato pozorno spremlja njegov napredek in se veseli razvoja strategije za Podonavje, ki se jo trenutno pripravlja. Kot je dejal gospod Tabajadi, sem, ker prihajam iz Slovaške, zelo zadovoljen, da se pripravlja ta projekt. Še zadovoljnejši sem, da bo to potekalo pod budnim nadzorom komisarja Hahna, ki prihaja iz Avstrije in ki, o tem sem prepričan, zelo dobro pozna regijo Podonavja. Ali bi morale slediti nadaljnje makroregije, je odvisno od uspeha teh prvih dveh in od tega, ali bodo podani drugi predlogi, da se pokaže posebno dodano vrednost, ki presega obstoječe sodelovanje, in od tega, ali resnično izpolnjujejo jasne potrebe, ki jih ni mogoče doseči z drugimi sredstvi.

Upam na uspešen izid glede nadaljnjega izvajanja in dosežkov strategije za Baltsko morje, prihodnjemu madžarskemu predsedstvu pa želim veliko uspeha glede sodelovanja s Komisijo, katerega posledica bodo trdni predlogi o strategiji za Podonavje in regiji Podonavja.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, v torek, 6. julija, ob 12:00 uri.

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glede na velike razlike v regiji Baltskega morja v smislu gospodarskega razvoja in inovacij ter da obstaja potreba po povečanju potenciala visoko razvitih regij in tudi zmanjšanju neenakosti s ciljem vzpostavitve območja z visoko stopnjo konkurence, ki je ključnega pomena v smislu staranja prebivalstva sem trdno prepričana, da lahko vključitev politik za izkoriščanje ustvarjalnega potenciala in izkušenj starejših pripomore k stabilizaciji vloge te skupine znotraj prebivalstva Evropske unije.

Pozdravljam tudi prispevek prihodnje strategije h krepitvi sodelovanja med državami in regijami na makroregionalni ravni in k oblikovanju novih skupnih akcijskih strategij s ciljem dosege modela čezmejnega sodelovanja v Evropi, ki lahko okrepi privlačnost regije na evropski in svetovni ravni.

Trdno sem prepričana, da je resnično nujno ustanovitvi center za spremljanje okolja Baltskega morja in sistem zgodnjega opozarjanja na nesreče in resno čezmejno onesnaženje ter vzpostaviti združene sile za ukrepanje v takih razmerah.

 
  
MPphoto
 
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki. (PL) Gospe in gospodje, menim, da je strategija EU za regijo Baltskega morja upravičena pobuda, katere cilj je izvajanje določenih evropskih politik narediti učinkovitejše, vključno s kohezijsko politiko, prometno politiko, pomorsko politiko, okoljsko politiko in politiko inovacij. Vendar pa so nastali številni nesporazumi v zvezi s konceptom, ki jih je treba pojasniti.

Menim, da je nujno pojasniti vprašanje financiranja strategije, da se med potencialnimi upravičenci ne bi pojavila zmotna mnenja in napačna pričakovanja. V predlogu proračuna za leto 2011 je bila izbrisana ločena proračunska vrstica za strategijo, ki je bila vključena v evropsko sosedsko politiko in vzhodno partnerstvo. Predstavniki Evropske komisije preučujejo, kako za ta cilj najbolje uporabiti strukturne sklade, vendar pa je bila večina virov že dodeljena drugim programom, preden je strategija sploh nastala. Premalo se govori o uporabi sredstev, ki so na razpolago prek sredstev kot so okvirni program za konkurenčnost in inovativnost, Sedmi okvirni program za raziskave in tehnični razvoj ali sredstva, dodeljena za izboljšanje vseevropskih prometnih omrežij.

Zato pozivam k natančni navedbi, kdo je odgovoren za izvajanje strategije in kakšne so vloge različnih akterjev, da ne bomo imeli opraviti s še enim projektom, o katerem se veliko govori, vendar nima merljivih koristi.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Stavrakakis (S&D), v pisni obliki. (EL) Ponovno bi čestital poročevalcu za to odlično poročilo. Strategija za regijo Baltskega morja pomeni novo obdobje za funkcionalne regije in predstavlja temelj za učinkovitejši odziv na pomembne izzive s sprejetjem celovitega pristopa. Usklajevanje dejavnosti v okviru različnih politik z ozemeljskim vplivom lahko deluje kot vodilo za prihodnji razvoj kohezijske politike. Vendar pa pomen strategije ni omejen na to. Njen najpomembnejši vidik je dejstvo, da je bila oblikovana po obsežnih posvetovanjih med zainteresiranimi upravljavci na področju na vseh ravneh upravljanja. Stebrov, prednostnih sektorjev in osnovnega načrta strategije ni vsilil vrh; so naravno napredovanje načrtov in pobud, razvitih na tem področju dolgo časa nazaj, in ustrezajo posebnim vsakodnevnim potrebam državljanov. V tem okviru je poudarjen pomen partnerstva med vsemi upravljavci na zadevnem področju, da bi zagotovili najboljše možne rezultate ukrepov, financiranih z uporabo denarja evropskih davkoplačevalcev. V bistvu je to pilotni projekt za prihodnjo uporabo v drugih funkcionalnih regijah.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki. (PL) Na začetku svojega govora bi se želel zahvaliti gospodu Olejniczaku za njegovo poročilo o strategiji za regijo Baltskega morja – prvo makroregijo EU –, ki opredeljuje to večnamensko platformo za sodelovanje in v katerem je posebna pozornost namenjena ciljem skupnega razvoja in izzivom ali težnjam v prihodnji makroregionalni politiki. Namenjen je tudi pripravi nekakšnega načrta ukrepanja za druge makroregionalne strategije. Regijo Baltskega morja zaznamuje obsežno sodelovanje na več ravneh v gospodarstvu, varstvu okolja in številnih oblikah socialnega razvoja. Države, ki sestavljajo to regijo, imajo mnoge skupne izzive, in čeprav ostajajo neodvisne, krepijo izvajanje strategije Evropske unije za Baltsko morje. Poročilo kljub svoji precej splošni naravi opredeljuje mnoge skupne cilje in priporočila, potrebne za uspešno uresničitev strategije, kot so vzpostavitev dobre platforme za sodelovanje, učinkovitega izvajanja in sistema upravljanja. Vendar pa so za uspešno uresničitev vseh teh izzivov potrebna finančna sredstva, ki jih žal primanjkuje. Upravičenke strategije so osem držav Evropske unije in Rusija. Ne smemo dovoliti, da bi nerešeno vprašanje financiranja strategije oviralo razvoj in izboljšanje te ambiciozne, nadnacionalne pobude.

 

25. Prispevek regionalne politike EU v boju proti finančni in gospodarski krizi, zlasti ob upoštevanju cilja 2 (kratka predstavitev)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo Rodi Kratsa-Tsagaropoulou v imenu Odbora za regionalni razvoj o prispevku regionalne politike EU v boju proti finančni in gospodarski krizi, zlasti ob upoštevanju cilja 2 (2009/2234(INI)) (A7-0206/2010).

 
  
MPphoto
 

  Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, poročevalka. (EL) Gospod predsednik, komisar, namen tega poročila je poudariti pomen oživitve regionalne politike v Evropski uniji spričo finančne krize in njenega vpliva na realno gospodarstvo.

Poudariti hočemo, da je regionalna politika osnovni vir naložb v rast. Strukturni skladi niso samo orodja za odpravo nepravilnosti in strukturnih problemov; so tudi orodja, ki jih je treba prilagoditi trenutnim razmeram in uporabiti na najboljši možni način za uravnoteženo rast, za delovanje notranjega trga.

To poročilo se osredotoča zlasti na regije cilja 2, regije, ki so odgovorne za povečan delež BDP od leta 2000 in zabeležene zelo dobre rezultate v konkurenčnosti, inovacijah in raziskavah.

Po reformi leta 2006 so se regije cilja 2 osredotočile na konkurenčnost in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. Če podam primer, da pojasnim obseg te pobude, intervencijski ukrepi cilja 2 zajemajo 168 regij s 314 milijoni prebivalstva v 19 državah članicah Unije.

Ta prizadevanja se morajo torej nadaljevati na evropski, nacionalni in lokalni ravni. Iz predloga resolucije je jasno, da hočemo podpreti regionalno razsežnost strategije Evropa 2020, prednostno nalogo, katere cilj ni samo regionalna in socialna kohezija, ampak tudi konkurenčnost regij.

Resolucija poziva Evropsko komisijo k večji prožnosti pri odobritvi plačil in sprejemanju odločitev, tako da se lahko bolje in hitreje uporabi strukturne sklade. Omenili smo že, da je bilo od skupaj 117 operativnih skladov, financiranih iz Evropskega socialnega sklada, 13 spremenjenih v določenih državah članicah Evropske unije in prilagojenih finančnim težavam in težavam pri zagotavljanju nacionalnega financiranja. Evropsko komisijo pozivamo, naj podpre prizadevanja držav članic, da bi te lahko izkoristile to prilagodljivost.

Naš osnovni predlog je podpora sklepu Sveta o povečanju predplačil državam, katerih BDP se je zmanjšal za več kot 10 % ali ki so prejele pomoč za plačilno bilanco MDS za finančno prilagoditev. Evropsko komisijo pozivamo tudi, naj omogoči iskanje prožnih rešitev za pravili n+2 in n+3, da države članice v finančnih težavah ne bodo izgubile evropske pomoči.

Druga točka zadeva šesto poročilo o napredku na področju kohezije, ki ne vključuje dovolj kvalitativnih in kvantitativnih podatkov o regijah cilja 2. Zato Evropsko komisijo pozivamo, naj predloži študijo z vsemi potrebnimi informacijami, da bi lahko v določenih okoliščinah posredovali v smislu prilagodljivosti in pripravili naslednjo finančno perspektivo na podlagi realnih razmer in resničnih potreb.

Drugo vprašanje, ki ga izpostavljamo, je, da je v posebnih okoliščinah kot so tiste, zaradi katerih je nastalo poročilo, s čimer mislim gospodarsko krizo, ob upoštevanju ciljev kohezijske politike in učinkov cikličnih gospodarskih sprememb na javne finance in zasebne naložbe potrebna večja prožnost pravila N+2.

Poudarjamo tudi pomen spodbujanja pobud JASPERS, JEREMIE in JESSICA, ker obstajajo države kot je Grčija (ki ni omenjena v poročilu, vendar jo tu navajam kot primer), ki so sklenile sporazum z Evropsko investicijsko banko leta 2007, da bi razvile te pobude in so šele nedavno aktivirale te postopke.

Zato potrebujemo odločnost, prilagodljivost in usklajevanje potrebnih sredstev, če naj dobro izkoristimo regionalno politiko.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, popolnoma podporam predlog poročevalke. Iz svojih izkušenj v moji državi poznam koristi financiranja v okviru cilja 2, prav tako pa sem jih spoznal pred dvema tednoma v Mannheimu. Če bi bilo financiranje umaknjeno, bi to pomenilo veliko nazadovanje za te regije. Moja regija je dobila podjetniško nagrado Evropske unije. Pred dvema tednoma v Mannheimu sem lahko prvič doživel zahvalo financiranju in, kar je še pomembneje, učinkom.

Menim, da imamo po svetu na splošno inovatorje in posnemovalce. Le malo jih je inovativnih in skoraj vsi morajo ali lahko posnemajo. Pogosto je najboljše inovacije najti v teh majhnih regijah. To sem videl v Mannheimu; to sem videl v poslovnih parkih itd. Njihovo delo koristi njihovim regijam, toda s posnemanjem lahko koristi tudi mnogim drugim regijam.

In nazadnje, kot je povedala poročevalka, BDP ne more biti edini način za določanje kupne moči regij.

 
  
MPphoto
 

  Petru Constantin Luhan (PPE). (RO) Za začetek želim čestitati poročevalki. To je poročilo, ki je pomembno in tudi dobro napisano.

Vloga, ki jo igra regionalna politika pri blažitvi in boju proti gospodarski in finančni krizi, je nesporna. Razvoj regij in jamstvo gospodarske, socialne in teritorialne kohezije je tudi ključnega pomena za rast gospodarske konkurenčnosti Evropske unije in dosego ciljev strategije EU 2020.

Glede na trenutno krizo menim, da je treba postopke za uporabo strukturnih skladov in Kohezijskega sklada vsekakor poenostaviti, upravičene stroške pa je treba vsekakor razširiti, da bi še učinkoviteje prispevali k ciljem, povezanim s trgom dela in socialnim vključevanjem.

Še naprej podpiram zaposlovanje v ključnih sektorjih gospodarstva in jamstvo ohranitve gospodarske, socialne in teritorialne kohezije kot prednostne naloge Evropske unije. To nam bo omogočilo doseči pametno, trajnostno gospodarsko rast za države in regije Evrope.

 
  
MPphoto
 

  Karin Kadenbach (S&D). (DE) Gospod predsednik, gospod Šefčovič, najlepša hvala, da ste mi dali priložnost spregovoriti tako pozno ponoči. Menim, da je bila kohezijska politika redko tako pomembna kot zdaj sredi krize. Jasen znak krize je dejstvo, da se delovna mesta in naložbe osredotočijo na središča posameznih držav članic. Zdaj mora kohezijska politika odigrati še posebno aktivno vlogo, prav tako pa so potrebne naložbe v regije.

Potrebujemo tovrstno gonilno silo ali zagon v regijah. Potrebujemo vsak evro, ki ga lahko dobimo v roke. Glede Spodnje Avstrije, ki je prav tako regija cilja 2, lahko povem samo, da nam je v preteklosti uspelo zbrati tri evre v naši regiji za vsak evro iz EU. V zvezi s tem potrebujemo jasne smernice. Z drugimi besedami, potrebujemo večjo zanesljivost in zmožni moramo biti načrtovati vnaprej. Vendar pa mora biti posebno v situacijah kot je ta, v kateri smo se trenutno znašli, tudi možnost prožnega pristopa. Zato menim, da je to poročilo zelo pomembno, ker poziva k tovrstni prožnosti in ker so v regijah potrebne priložnosti.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE). (PL) Temeljni cilj Unije je premagati gospodarsko krizo. To načeloma pomeni odpraviti strukturne probleme, ki so se pojavili po krizi, predvsem v zvezi s konkurenčnostjo in zaposlovanjem.

Evropska komisija je podala naslednje predloge, ki so namenjeni uvedbi izboljšav v gospodarstvo na nacionalni in regionalni ravni: podpora podjetjem, izboljšanje znanja in inovacij ter večja prožnost za kohezijske programe. Zato moramo povečati naložbe, poenostaviti uresničevanje programov kohezijske politike in te programe narediti prožnejše. Temelj programov kohezijske politike morajo biti pametne naložbe.

Sprejeti moramo tudi ukrepe za nadaljnje in globlje vključevanje celotne Unije in si prizadevati za krepitev solidarnosti Unije in njenega trga Skupnosti, ukrepi posameznih držav članic pa se ne smejo osredotočiti samo na njihove lastne posebne interese. Evropska unija se mora osredotočiti na oblikovanje stalnih mehanizmov, ki bodo zagotovili zaščito pred negativnimi učinki gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu (PPE). (RO) Najprej bi rada čestitala gospe Kratsa za pripravo tega poročila.

Vlade držav članic po vsej Evropski uniji so ravno sredi izvajanja strogih ukrepov, namenjenih oživitvi nacionalnega gospodarstva. Poleg varčevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti, menim, da moramo spodbuditi naložbe iz evropskih skladov.

V okviru izhoda iz krize je posebno pomemben cilj 2 kohezijske politike za bolj konkurenčne evropske regije in za povečanje zmožnosti zaposlovanja.

Vse regije v Romuniji še vedno zajema cilj 1 regionalne politike, ki je konvergenca. Rešitev, ki bi moji državi pomagala pri izhodu iz krize, je, da ima dostop do čim več evropskih sredstev in da se lokalno upravo spodbuja, da z uporabo evropskega denarja izvaja čim več projektov.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, poročevalki bi se zahvalil za njeno poročilo o vlogi kohezijske politike v načrtu za oživitev gospodarstva in drugje, prav tako pa bi se zahvalil Evropskemu parlamentu za njegov interes za spremljanje vpliva tega ukrepa na nacionalna in regionalna gospodarstva.

Kohezijska politika je zasnovana kot politika za podporo zmanjšanja družbeno-gospodarskih razlik in prave konvergence z naložbami v ukrepe za spodbujanje strukturnih sprememb. S skupnimi finančnimi sredstvi v višini 347 milijard EUR za obdobje 2007–2013, od katerih je 228 milijard EUR namenjenih za naložbe, povezane z Lizbonsko pogodbo, ta kohezijska politika zagotavlja močno podporo proračunski stabilnosti in javnim naložbam v državah članicah in regijah Evropske unije. Čeprav to ni proticiklična gospodarska politika, predstavlja močen in pomemben vzvod, ki je Uniji na voljo za spodbujanje naložb v realno gospodarstvo. To pojasni, zakaj je bila politika vključena kot bistveni del Evropskega načrta za oživitev gospodarstva.

Cilj tega načrta in teh evropskih ukrepov je bil kljubovati pomembnim negativnim vplivom krize. Zato je Komisija predlagala vrsto zakonodajnih sprememb in ciljnih priporočil. Glavni cilj tega predloga je bil pospešiti izvajanje programov in financiranje upravičencev programov, ki so že odobreni za obdobje te finančne perspektive. To smo storili s povečanim predfinanciranjem EU in vrsto poenostavitvenih ukrepov.

Zakonodajne spremembe, ki so začele veljati aprila 2009, in priporočila državam članicam po sporočilih Komisije so bili sprejeti decembra 2008. Zato lahko rečemo, da je bil ta zakonodajni sveženj sprejet v petih mesecih, kar predstavlja časovni razpored, ki je povsem skladen z nujnostjo pravnih sredstev, ki jih je bilo treba sprejeti za boj proti krizi. Poudaril bi, da je bil ta uspeh rezultat kakovosti medinstitucionalnega dela in plodnega sodelovanja z institucionalnimi partnerji – in zlasti z Evropskim parlamentom –, saj smo se vsi hoteli odzvati hitro in ustrezno na politične in gospodarske potrebe.

Kot celota so bili ti ukrepi pozitiven premik, ki je zagotovil potrebna sredstva za pospešitev porabe in ublažitev ovir pri izvajanju. Ti ukrepi so bili dovolj prožni, da so države članice lahko izbrale in izvajale tiste, ki bolje ustrezajo njihovim posebnim nacionalnim in regionalnim razmeram, ker vemo, da ni rešitve, ki bi ustrezala vsem. Ukrepi za oživitev gospodarstva so prispevali k oživitvi in izboljšanju mehanizmov izvajanja kohezijske politike s čim večjo poenostavitvijo nekaterih določb za pripravo in upravljanje projektov. Ti ukrepi niso bili oblikovani samo za boj proti krizi, ampak tudi za to, da prevzamejo stalno vlogo v razmerah po krizi v trenutnem programskem obdobju.

Nenazadnje bo Komisija predložila poročilo o izvajanju in rezultatih ukrepov, sprejetih v okviru načrta za oživitev gospodarstva, ki zadevajo kohezijsko politiko v Evropski uniji, v skladu z obveznostjo Komisije, da Evropskemu parlamentu predloži takšno sporočilo v drugi polovici leta 2010.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri, v torek, 6. julija, ob 12:00 uri.

 

26. Dnevni red naslednje seje: glej zapisnik
Video posnetki govorov

27. Zaključek seje
Video posnetki govorov
  

(Seja se je zaključila ob 23.15)

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov