Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2236(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0204/2010

Predložena besedila :

A7-0204/2010

Razprave :

PV 08/07/2010 - 3
CRE 08/07/2010 - 3

Glasovanja :

PV 08/07/2010 - 6.8
CRE 08/07/2010 - 6.8
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0286

Razprave
Četrtek, 8. julij 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

3. Prihodnost skupne kmetijske politike po letu 2013 (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A7-0204/2010) gospoda Lyona v imenu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2013 (2009/2236(INI)).

Z veseljem pozdravljamo komisarja Cioloşa. V Strasbourgu Komisija imenuje enega ali drugega komisarja, ki se mora udeležiti zasedanj na ad hoc osnovi, a mislim, da je to znak spoštovanja vredne odgovornosti, da je prisoten komisar, ki je odgovoren za področje, o katerem razpravljamo, in da sodeluje v tej razpravi. Menim, da je to izredno pozitiven podatek.

 
  
MPphoto
 

  George Lyon, poročevalec. − Gospod predsednik, dovolite mi, da najprej izrazim svoje sočutje svojim nemškim kolegom in čestitam svojim španskim kolegom za včerajšnjo odlično tekmo.

Rad bi razložil dve temeljni vprašanji, na kateri menim, da moramo odgovoriti v smislu reforme SKP. Čemu je namenjena SKP? Zakaj je še vedno smotrna v 21. stoletju? V tem času gospodarske krize, javnih financ, kjer vladajo dolgovi, in varčevalnih ukrepov na področju proračunov je nujno, da SKP zagotovi odgovore na ti vprašanji, če želimo, da bodo davkoplačevalci v prihodnosti še naprej zagotavljali tako zelo potrebno podporo za naše kmete.

Eden temeljnih izzivov, s katerimi se srečuje družba, je kako izpolniti vse večje svetovno povpraševanje po hrani, za katerega organizacija FAO ocenjuje, da se bo do leta 2050 podvojilo. Velik izziv je seveda, kako izpolnjevati to dvojno povpraševanje po hrani, če upoštevamo, da je zaradi podnebnih sprememb vedno manj zemeljskih površin, vode in energije. Kako naj se lotimo te nemogoče naloge in se izognemo popolnemu viharju, ki ga je predvidel glavni znanstveni svetovalec Združenega kraljestva, Sir John Beddington, ko je leta 2009 dejal: „Smo na poti v popoln vihar v letu 2030, ker vse te stvari delujejo v istem časovnem okviru“? Če tega ne bomo obravnavali, lahko pričakujemo veliko destabilizacijo, povečanje nemirov in morda precejšnje probleme na področju mednarodnega preseljevanja, ker se ljudje selijo, da bi se izognili pomanjkanju hrane in vode.

Takšen je obseg izziva. Menim, da sta reševanje podnebnih sprememb in skrb, da postane naša kmetijska proizvodnja bolj trajnostna, cilja, ki morata biti v središču napredovanja reforme. To sta nujno potrebna koraka, če hočemo imeti še naprej zagotovljeno zanesljivo preskrbo s hrano za evropske državljane in še vedno prispevati k izpolnjevanju vse večjega globalnega povpraševanja po hrani.

Reforma bi morala spodbujati tudi zeleno rast z razvojem obnovljivih virov manjšega obsega, kot so veter, biomasa, bioplin in biogoriva druge generacije. To bi pomagalo ustvariti delovna mesta in zagotoviti prave priložnosti, da bi kmetje lahko razširili svojo dejavnost in zaslužili dodaten prihodek. Prav tako se moramo odzvati na poziv k večjemu varstvu okolja z zagotavljanjem, da bodo imeli kmetje priložnost sodelovati v kmetijsko-okoljskih programih, katerih cilj je, da bi bila v obdobju naslednje reforme večina kmetijskih zemljišč zajeta v takšnem programu. S tem, ko namesto kaznovanja uporabljate nagrajevanje – to je zelo pomembno načelo, spodbujanje z nagrajevanjem namesto velikega kaznovanja v obliki pravil in predpisov –, boste za to agendo dobili podporo kmetov.

Pravičnost mora biti ključna gonilna sila te reforme: pravična do starih držav članic pa tudi do novih držav članic pri razporeditvi sredstev za neposredna plačila po celotni EU; pravična razporeditev med kmete in države članice s prenehanjem nekdanjih plačil do leta 2020. Ni prav in upravičeno, da se plačila še naprej izvajajo na podlagi tega, kako ste kmetovali pred nekaj 10 leti. Potrebujemo tudi pravično poslovanje, da bodo lahko kmetje v prehranski verigi sprejeli pristojnosti trgovinskih verig. Tako morata biti pravičnost in načelo pravičnosti v središču napredovanja reforme.

Prav tako moramo obravnavati vprašanje nestanovitnosti trga, a glede tega bi pozval k previdnosti. Da, še vedno sta potrebna posredovanje in zasebna pomoč skladiščem. Da, pregledati moramo druga orodja, kot so zavarovanje tveganja in prihodnji trgi. Da, potrebujemo svojo posebno rezervno proračunsko vrstico za financiranje ukrepov v smislu krize. A zavrniti bi morali vsako misel na vrnitev k upravljanju trgov v velikem obsegu, ki smo mu bili priča v preteklosti. To smo že poskusili in nam ni uspelo. Domnevam, da ne želimo iti ponovno po isti poti.

Za zaključek, prepričan sem, da bo ta parlament podprl naše reforme za posodobitev SKP in jo postavil na novo pot, da bo lahko uresničila nove izzive 21. stoletja. S podporo tega poročila bo Parlament oblikoval razpravo in določil agendo, komisarja pa bi povabil, naj uporabi naše zamisli in oblikuje svoje predloge glede reforme SKP, ko jih bo novembra letos objavil.

 
  
MPphoto
 

  Dacian Cioloş, član Komisije. (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, seveda sem zelo počaščen, da lahko sodelujem v teh razpravah, ki me zanimajo zlasti zato, ker moram podati predloge glede reforme skupne kmetijske politike. Kakor sem v svojih zaslišanjih pred Parlamentom povedal že v preteklosti, menim, da je odnos z Evropskim parlamentom ključ do končne izvedbe reforme skupne kmetijske politike, ki je bolj usklajena s pričakovanji državljanov in jo Evropski državljani celo bolje razumejo.

Iskreno bi se rad zahvalil gospodu Lyonu za poročilo, o katerem bo danes potekalo glasovanje, pa tudi njegovi celotni ekipi in seveda vsem članom Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki so predložili predloge sprememb, ki so obogatili besedilo.

Prav tako pozdravljam poziv tega poročila in voljo za boljše obveščanje glede skupne kmetijske politike in prihodnosti kmetijstva v Evropski uniji. Mislim, da je to poročilo poleg tega, da je njegova tehnična vsebina zelo pomembna, že zelo dober instrument za sporočanje informacij o skupni kmetijski politiki, o tem, kaj je bila do sedaj, o potrebi po takšni politiki v prihodnosti in o potrebi po razvoju te politike.

Prav tako upoštevam vaš poziv, da se skupna kmetijska politika preoblikuje v skladu ne le z Lizbonsko pogodbo, ki določa jasne cilje za SKP, ampak tudi s strategijo Evropa 2020. Mislim, da imamo tu priložnost, da našo skupno kmetijsko politiko bolje prilagodimo sedanjim pričakovanjem naših državljanov, tako da bo presegala tradicionalne cilje zagotavljanja zanesljive oskrbe trgov.

Priporočate tudi ukrepe za pomoč pri izboljšanju delovanja prehranjevalne verige in ravnotežja med različnimi izvajalci znotraj verige, pa tudi preglednosti položajev in pogajalskih pristojnosti kmetijskih proizvajalcev. To so elementi, ki se ne bodo odražali le v reformi SKP, ampak tudi v drugih pobudah, ki jih bo predlagala Komisija.

Zelo pozorno sem prebral tudi vaše predloge o prihodnosti neposrednih plačil kot instrumenta ne le za zagotavljanje stabilnosti prihodkov kmetov, ampak tudi za zagotavljanje minimalne ravni zagotavljanja javnih dobrin. Menim, da imamo tu nov koncept neposrednih plačil in novo utemeljitev, povezano z zagotavljanjem minimalnega osnovnega prihodka za kmete, pa tudi pobudo za ustvarjanje javnih dobrin.

Upošteval sem tudi predlog, da bi bilo treba pregledati merila, ki urejajo razporeditev teh neposrednih plačil, najprej to novo merilo, pa tudi za zagotavljanje enakomernejše razporeditve med različnimi državami članicami, regijami in kategorijami kmetov, pri čemer se upošteva tudi posebna narava kmetovanja na manj ugodnih in težavnih območjih.

Prav tako ugotavljam, kakor je dejal gospod Lyon, da je potrebno še naprej zagotavljati, da bo SKP osredotočena na trg, in to je treba doseči na premišljen način, da bi kmetom preprečili srečevanje z izredno kaotičnimi trgi. S tega stališča mislim, da je osredotočenost na trge popolnoma združljiva z izboljšanjem mehanizmov za upravljanje trga kot sredstva za zagotavljanje, natančneje, da bodo lahko ti trgi ustrezno delovali ne da bi vplivali, kakor sem dejal, na doseganje ciljev, usmerjenih v ohranjanje kmetijstva po Evropi in v ohranjanje raznolikosti našega kmetijstva.

Imam nekaj pripomb o predloženih predlogih sprememb, o katerih bomo razpravljali. Mislim, da je proizvodnja hrane pomemben cilj SKP. To proizvodnjo plačujejo neposredno trgi, a upoštevati moramo tudi javne dobrine, ki jih ne plačujejo trgi in jih moramo kriti v okviru javnofinančnih prispevkov. V kmetijski proizvodnji lahko upoštevamo naslednja dva vidika: proizvodnjo hrane in proizvodnjo javnih dobrih z vidiki, ki jih plačujejo trgi, in drugimi, ki jih ne in jih moramo podpreti iz javne blagajne.

Kar zadeva strukturo skupne kmetijske politike, sem že večkrat povedal, da mora biti po mojem mnenju skupna kmetijska politika sestavljena iz dveh stebrov, da bi poskrbeli za jasnejše doseganje ciljev SKP in tudi da bi zagotovili boljše upravljanje instrumentov, ki so nam na voljo. Imamo instrumente, ki jih je treba izvajati na letni ravni in katerih rezultate je mogoče izmeriti vsako leto, imamo pa tudi nekaj ukrepov, ki jih je treba izvajati več let v okviru programov, kjer je za doseganje rezultatov potrebnih več let. Da bi zagotovili boljše upravljanje virov in sredstev, ki jih imamo na voljo v okviru skupne kmetijske politike, mislim, da potrebujemo ta dva stebra, ki se morata seveda dopolnjevati in imeti jasno določene cilje. Potem, in najpomembneje, bi bilo dobro pojasniti, kako bi bilo treba izvajati ukrepe, ki jih vključujeta.

Kar zadeva navzkrižno skladnost mislim, da je imela pozitiven vpliv na neposredna plačila. Prav tako je tudi jasno določala izhodišče javnih dobrin, ki se upravičeno plačujejo iz javne blagajne. Seveda lahko ukrepe navzkrižne skladnosti poenostavimo. Zagotovimo lahko, da bo njihova vsebina jasnejša za kmete, pa tudi za nacionalne ali regionalne organe, ki jih izvajajo in nadzirajo. Glede na povedano mislim, da je okoljska navzkrižna skladnost, povezana z osnovnimi neposrednimi plačili, tudi dobro izhodišče za kasnejšo jasno določitev drugih ukrepov, ki spodbujajo proizvodnjo javnih dobrin.

V smislu tržnih ukrepov menim, kakor sem dejal, da se je nujno treba osredotočiti na trge, vendar pa moramo zaščititi tudi varnostne mreže in preučiti nove ukrepe, ki bi nam lahko omogočili dosego cilja ravni stabilnosti tržnih cen in prihodka.

Kar zadeva strukture malih, srednje velikih in velikih kmetij, se strinjam, da mora biti njihovo delo boljše – in to velja tudi za male kmetije –, a sposobni moramo biti zagotoviti, da bo do te spremembe prišlo v njihovem specifičnem okolju in z večjim obsegom izkoriščanja njihovega posebnega potenciala. Zato lahko prestrukturiramo te kmetije, ki so tesno povezane z gibanjem k trgom, a brez prehoda na enoten model kmetijstva, da bomo lahko ohranili raznovrstnost v kmetijstvu.

Po teh pripombah bom sedaj pozorno prisluhnil vašim pripombam in opazkam in lahko vam zagotovim, gospod Lyon, da bom zelo pozorno pregledal vsebino poročila, za katerega glasuje Parlament, in vsekakor ga bom upošteval, ko bom v prihodnjih mesecih pripravljal zakonodajne pobude Komisije.

 
  
MPphoto
 

  Giovanni La Via, poročevalec mnenja Odbora za proračun. (IT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, menim, da se poročilo gospoda Lyona odlikuje po tem, da je v njem jasno opredeljen niz ciljev skupne kmetijske politike, ki je mnogo obširnejši kot v preteklosti in je v skladu s strategijo EU 2020.

Kakor je jasno iz poročila, mora ta kmetijska politika po obsegu ostati evropska in zato moramo resnično zavreti tiste, ki so načrtovali njeno ponovno nacionalizacijo, ki so zanjo želeli nacionalno podporo. Podana je prepričljiva trditev, da potrebujemo vire, ki bodo sorazmerni z mnogo obširnejšimi cilji, ki so bili določeni, nenazadnje za doseganje javnih ciljev in cilja, da bi imeli javne dobrine brez trga. Poskrbljeno je za jasnost, ponovno v poročilu, da morajo biti sredstva, namenjena novi skupni kmetijski politiki, v skladu s tistimi, ki jih je imela ta politika do sedaj.

 
  
MPphoto
 

  Michel Dantin, v imenu skupine PPE. (FR) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil gospodu Lyonu in tudi skupini poročevalcev v senci, ki menim, da so učinkovito sodelovali z njim pri tem poročilu.

Kar zadeva našo skupino, to poročilo razkriva prizadevnost za evropsko kmetijstvo. Napisano je bilo po krizi na področju surovin v letih 2007 in 2008 in po krizi v kmetijstvu v letu 2009, iz katere smo se naučili, da liberalizem ni rešitev za kmetijstvo.

Naše kmetijstvo je v prvi vrsti namenjeno nudenju – zagotavljanju – zanesljive preskrbe s hrano za 450 milijonov Evropejcev, a prav tako moramo zavzeti svoje mesto na solventnih trgih. Jasno je, da so se pogoji, ki so prevladovali od sredine 20. stoletja, razvijali, da so se razvijale tehnike in da se morajo razvijati še naprej, da se morajo spreminjati in da se morajo razvijati tudi instrumenti kmetijske politike. Kmetijstvo je treba v tem razvoju podpirati.

Medtem ko mora prvi steber, financiran izključno iz proračuna EU, podpirati raven družbenega povpraševanja, ki ga pripisujemo kmetijstvu, mora drugi sofinancirani steber še naprej podpirati posodabljanje kmetijstva in kmetijskih živil, da bi bili upoštevani novi konteksti. Ta politika bo morala biti tudi pravičnejša – da, rekel sem pravičnejša – med državami in samimi kmeti. Vsekakor je naša želja, da vrnemo upanje 14 milijonom kmetom in njihovim družinam, zlasti, da bi zagotovili nadomestitev 4,5 milijona kmetov, ki so danes starejši od 60 let in se bodo prenehali ukvarjati s svojim poklicem. Vprašanje generacijskih sprememb bo eno od naših skrbi.

 
  
MPphoto
 

  Wojciech Michał Olejniczak, v imenu skupine S&D.(PL) Gospod predsednik, razprave, ki smo jih imeli zadnje mesece v Evropskem parlamentu, jasno kažejo na potrebo po spremembi v skupni kmetijski politiki. Nihče od nas ne dvomi, da bi morala SKP pomagati zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano v naslednjih nekaj desetletjih z zagotavljanjem dobre in zdrave hrane ter s sočasnim ohranjanjem biotske raznovrstnosti in varstvom okolja.

V prihodnosti bi morala SKP v večji meri odgovarjati na družbene potrebe, kot sta ustvarjanje delovnih mest in položaj žensk in mladih v kmetijstvu. Močno bi rad poudaril, da je treba kmetom zagotoviti stabilne in primerne prihodke v zameno za njihovo trdo delo in zagotavljanje visokokakovostnih dobrin za nas.

Poročilo, ki ga bomo sprejeli danes, vključuje predloge, ki so jih predložili poslanci, ki predstavljajo politične skupine in posamezne države članice. Sprejeti moramo pomembne odločitve, ki bodo določale izbiro posebne poti, da bo denar, potrošen za SKP, v prihodnosti prinesel koristi kmetijskim proizvajalcem in tudi potrošnikom.

Nazadnje bi se rad zelo iskreno zahvalil gospodu Lyonu, ker nam je omogočil tako dobro sodelovanje.

 
  
MPphoto
 

  Marit Paulsen, v imenu skupine ALDE.(SV) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, gospod Lyon je naredil nekaj morda majhnih a vseeno izredno pomembnih korakov za spremembo kmetijske politike. Potrebujemo skupno evropsko kmetijsko politiko. Pozabimo na vse misli v zvezi s ponovno nacionalizacijo. Spoznati moramo tudi, da živimo v novi dobi z zelo težavnimi vprašanji, ki smo jih dolžni rešiti. Sem seveda sodi tudi dejstvo, da moramo najti hrano za devet milijard ljudi. Istočasno pa se srečujemo tudi z strašanskimi izzivi glede podnebja in glede skrbi za delovanje naravnih ciklov.

Ne glejmo na kmetijstvo kot na okoljskega malopridneža in okoljski problem. Kmetijstvo in gozdarstvo imata temeljne rešitve za naše ogromne probleme.

 
  
MPphoto
 

  Martin Häusling, v imenu skupine Verts/ALE.(DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospod Lyon, najprej bi se vam rad zahvalil za poročilo. Dobro smo sodelovali kot poročevalci in menim, da smo našli odličen kompromis, ki ga lahko v celoti podprem. Pomembno je, da mora Parlament podati močno sporočilo, ki kaže na naš namen, da si še naprej prizadevamo za skupno kmetijsko politiko.

Seveda so stvari takšne, da v kompromisu ne dobimo vsega, kar želimo. Vendar pa menim, da je za nas pomembno, in to bi rad poudaril, da imamo možnosti za bolj zeleno SKP – zelene nimam v mislih le v smislu trajnostne energetske politike, ampak tudi v smislu trajnostne kmetijske politike – in da začnemo na konkurenco gledati ne le kot na konkurenčno držo v zvezi z globalnim trgom, ampak tudi kot takšno, ki posveča več pozornosti razmeram v evropskem kmetijstvu, da se osredotočamo na konkurenčne pogoje v evropskem kmetijstvu, ne le da se držimo pravil STO za prihodnjo kmetijsko politiko, ampak da na koncu razvijemo močno lastno skupno evropsko kmetijsko politiko.

Pomembno je, da v prihodnosti namenjamo neposredna plačila iz prvega stebra v skladu s trajnostno kmetijsko politiko in da imamo močan drugi steber za razvoj podeželja, ki je osredotočen na delovna mesta.

To, česar ne bomo podprli – in glede tega smo bili jasni na ravni odbora –, je kmetijska politika v zvezi z globalnim trgom, ki temelji na izvoznih subvencijah. To strategijo še naprej zavračamo in v nasprotju z mnogimi drugimi smo v svojem vrednotenju zgodovine sedanje kmetijske politike bolj kritični. Z drugimi besedami, želimo kmetijsko politiko, ki se odmika od industrializacije in večje koncentracije in od tržne politike, ki v celoti temelji na konkurenci. Namesto tega se želimo osredotočiti na dejstvo, da je kmetijska politika resnično politika za prihodnost, katere namen je zagotoviti politiko za podeželje, ki spodbuja varnost hrane in varovanje prsti, vode in biotske raznovrstnosti. Prav tako menimo, da bi morali razviti kmetijsko politiko za boj proti podnebnim spremembam in nenazadnje kot pomemben mehanizem za zavarovanje delovnih mest.

 
  
MPphoto
 

  James Nicholson, v imenu skupine ECR. Gospod predsednik, to poročilo Parlamentu omogoča, da opišemo svoja stališča, preden Komisija predloži svoje predloge za prihodnost SKP do konca letošnjega leta. Medtem ko bomo jaz in moja skupina glasovali za to poročilo, pa bi rad razjasnil, da se z nekaterimi deli ne strinjamo. Vsekakor je ohranitev strukture drugega stebra odločilna in izkazalo se bo, da je osrednja za dolgoročen uspeh SKP.

Vendar pa menim, da je dobro izhodišče za splošno razpravo o tem vprašanju in da kaže, da lahko Odbor sodeluje. Kot Parlament imamo pomembno odgovornost zagotavljanja, da bo vsaka prihodnja reforma zagotovila konkurenčnost kmetijstva kot industrije in njegovo zmožnost preživetja v prihodnosti. SKP je doživela obsežne spremembe in poskrbeti moramo, da bo v 21. stoletju ustrezala svojemu namenu. Zapomniti si moramo, da SKP ni namenjena le kmetom: nudi nam varno in zanesljivo preskrbo s hrano in zelo obsežne javne dobrine ter okoljske koristi. Da bi dosegli te cilje, menim, da je treba proračun vsaj ohraniti, in rad bi se zahvalil poročevalcu za zelo dobro poročilo in njegovo sodelovanje.

 
  
MPphoto
 

  João Ferreira, v imenu skupine GUE/NGL. (PT) Gospod predsednik, sprejmite moje čestitke.

Prejšnje reforme SKP so vodile do liberalizacije kmetijskih trgov. Zaradi njih je prišlo do globokih krivic pri razdeljevanju pomoči – med državami, proizvodi in proizvajalci. Uničile so regulativne instrumente za proizvodnjo, kot so kvote in proizvodne pravice, skupaj z intervencijskimi mehanizmi in mehanizmi za urejanje trga. Kmetijstvo so podvrgle pravilom STO in s tem se je uporabljalo kot sredstvo za pogajanja za druge interese.

Rezultat je mogoče jasno videti: brez primere v preteklosti več milijonov malih in srednje velikih kmetijskih podjetij opušča proizvodnjo, negotovi dohodki in vse večja spremenljivost cen in poslabšanje odvisnosti na področju živil v neštetih državah in regijah.

Vse to kliče po temeljiti spremembi SKP, ki bo zagotovila zanesljivo preskrbo s hrano in neodvisnost, pri tem pa ima prednost potreba držav in regij, da razvijejo proizvodnjo, ki bo izpolnjevala njihove potrebe in spodbujala okoljsko trajnost in razvoj podeželja; spodbujajo bolj raznovrstno proizvodnjo in preprečijo njeno pojemanje in hkrati priznavajo posebne lastnosti različnih sektorjev in regij; prekosijo sedanja neravnovesja med proizvodi, proizvajalci in državami z oblikovanjem in pokrivanjem pomoči in nazadnje, da predvidijo intervencijske mehanizme za zagotavljanje poštenih cen kmetom za proizvodnjo in zagotavljanje ravni dohodka, ki jim bo zagotovila stalnost proizvodnje in redno oskrbo s hrano.

 
  
MPphoto
 

  Lorenzo Fontana, v imenu skupine EFD.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi rad čestital gospodu Lyonu za njegovo delo in tudi predsedniku in sekretariatu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja. Zelo hvaležen sem tudi komisarju Cioloşu, ker sta z Odborom za kmetijstvo in razvoj podeželja zagotovo ustvarila dober delovni odnos in to je zelo pomembno. Upam, da bo Komisija tudi v prihodnosti na prihodnjih stopnjah zakonodajnega postopka še naprej posebno pozornost posvečala proizvajalcem in potrošnikom, ki so bili nedvomno močno kaznovani zaradi strukture trga in sedanje krize.

V moji regiji Benečiji je 150 000 kmetij in te s svojimi prizadevanji poleg kakovostnih izdelkov zagotavljajo tudi varstvo podeželskega okolja, za katerega menimo, da je premoženje, ki ga je treba varovati in tudi spodbujati.

Vendar pa nas naši kmetje, da bi lahko še naprej izvajali svoje dejavnosti, prosijo, naj zagotovimo boljša jamstva proti spremenljivosti cen in naj še naprej še naprej namenjamo neposredno pomoč. Nujno je tudi ohranjanje drugega stebra skupne kmetijske politike. Politiko podeželskega razvoja je treba zavarovati predvsem zato, ker pospešuje razvoj različnih vrst lokalnega kmetijstva, ki so prisotne v Evropi in se morajo ravnati po vedno višjih standardih kakovosti.

Na konkurenčnem trgu, kjer so pogosto v neugodnem položaju, naši kmetje prosijo, da se birokratsko breme, ki jim je naloženo, zmanjša v okviru prednostnih ukrepov, saj ta zagotovo igra vlogo pri njihovi manjši konkurenčnosti.

 
  
MPphoto
 

  Diane Dodds (NI). - Gospod predsednik, želela bi se zahvaliti poročevalcu za to poročilo. Vsekakor je bilo dobro imeti poročevalca, ki posluša, in njegova potovanja po državah članicah to odražajo, odražajo pa tudi izide v poročilu.

Prihodnost kmetovanja in SKP morata kmetom zagotoviti izvedljive in zanesljive dohodke. Kmetje morajo iz prvega stebra še naprej dobivati plačila neposredna plačila, ki jim dajejo minimalno raven dohodkovne varnosti. Da bi to dosegli, bomo potrebovali proračun SKP, ki bo vsaj ohranjen na sedanji ravni ali še pomembneje, povečan ob upoštevanju širjenja Unije.

Nestanovitnost znotraj trgov je škodila industriji po Evropi in obdržati moramo varnostne mreže, da bi ohranili stabilnost in zagotovili donos. Pri razporeditvi sredstev SKP je treba upoštevati stroške proizvodnje v državah članicah.

Opredelitev pravičnega mora Komisija podrobneje pregledati in plačila, ki temeljijo na območjih in bi povzročila, da bi kmetje na Severnem Irskem dobili manj v svojem enotnem plačilu za kmetijo, bi škodilo industriji, kjer je mnogo kmetov na robu preživetja. Severna Irska ima mnogo kmetov, ki imajo majhna zemljišča, a intenzivno kmetujejo in takšno plačilo ne bi odražalo njihovega bremena niti finančnega bremena, s katerim se srečujejo. Zato je treba upoštevati in poskrbeti za regionalno odstopanje v SKP po letu 2013.

 
  
MPphoto
 

  Albert Deß (PPE).(DE) Gospod predsednik, gospod Cioloş, gospe in gospodje, danes poteka pomembna razprava o poročilu Georga Lyona in rad bi izkoristil to priložnost, da se iskreno zahvalim gospodu Lyonu za pripravljenost sklepanja kompromisov, ki jo je pokazal v tem dokumentu. Uspeli smo doseči dober kompromis, ki ga lahko podprejo mnoge skupine, in upam, da bo ta kompromis na glasovanju, ki bo potekalo danes opoldne, podprla velika večina.

Skupna kmetijska politika v Evropi je bila in je eden najpomembnejših stebrov postopka evropskega združevanja. V tem poročilu opisujemo učinke skupne kmetijske politike po letu 2013. Evropski kmetijski sektor proizvaja visokokakovostno hrano, varuje glavna podeželska območja in mnoga delovna mesta, ohranja in spodbuja našo kulturno pokrajino in biotsko raznovrstnost in lahko prispeva k ohranjanju fosilnih goriv s proizvodnjo obnovljivih surovin in energije. Za zagotavljanje, da bo lahko evropsko kmetijstvo še naprej opravljalo te funkcije v prihodnosti, moramo najti koncept za obdobje po letu 2013, ki mu bo omogočilo izpolnjevanje teh mnogih nalog.

Pozdravljam dejstvo, da je komisar Cioloş jasno pokazal, da želi videti nadaljevanje sistema dveh stebrov. Moja skupina bo to podprla. Prvi steber deluje kot protiutež omejitvam v okviru katerih deluje evropsko kmetijstvo v zvezi z drugimi kmetijskimi regijami sveta, medtem ko drugi steber vključuje ustvarjanje seznama ukrepov, ki bodo 27 državam članicam omogočili, da bodo kmetijstvu zagotovile prejem dodatne pomoči, ki mu bo omogočala izpolnjevanje njegovih funkcij. Velika večina skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) bo glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Luis Manuel Capoulas Santos (S&D). – (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, socialisti in demokrati smo posebno zadovoljni, da vidimo, da se naši glavni predlogi odražajo v poročilu gospoda Lyona: 80–90 % naših predlogov sprememb je bilo obravnavnih in lahko smo podprli 49 od 50 zavez, o katerih je glasoval Odbor za kmetijstvo.

Zlasti pozdravljamo dejstvo, da je v poročilu gospoda Lyona vključena jasna pripravljenost za ohranjanje resnično Skupnosti naklonjenega značaja SKP in želja, da ta še naprej prejema primeren proračun. Vključuje obsodbo preteklih meril za dodeljevanje pomoči kmetom in njihovo nadomestitev z novimi merili, ki se v osnovi vrtijo okoli okolja, namen gibanja v smeri pravičnejše porazdelitve podpore med kmete in države članice, kakor je ponovilo več mojih kolegov, in priznava, da so za upravljanje trga ter obvladovanje tveganj in krize potrebni ustrezni politični instrumenti. Prav tako vključuje nov sistem podpore, ki temelji na nadomestilih za nudenje storitev in javnih dobrin, ki so v korist celotni družbi, a za katere na trgu niso nagrajeni.

Komisija ima tako mnogo virov navdiha s svoje sporočilo, ki bo predstavljeno novembra, in pozdravljam dejstvo, da je komisar že pokazal svojo pripravljenost, da sprejme naša priporočila.

Upam, da bom lahko čez šest mesecev čestital komisarju Cioloş z enakim zadovoljstvom, kot sedaj lahko čestitam svojemu kolegu poslancu, gospodu Lyonu, za njegovo odlično delo, ki plemeniti in krepi vlogo Parlamenta ravno v trenutku, ko z Lizbonsko pogodbo prevzemamo pristojnosti soodločanja.

 
  
MPphoto
 

  Britta Reimers (ALDE).(DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, rada bi se zahvalila našemu poročevalcu za njegovo ustvarjalno sodelovanje in za pomembne vidike, ki so izpostavljeni v njegovem poročilu o prihodnosti SKP po letu 2013. To poročilo poziva k nadaljnjemu razvoju obstoječe skupne kmetijske politike in ne k razvoju nove politike. To je dobro.

Primarna funkcija kmetijstva je in ostaja proizvodnja hrane za naše državljane. Ta vedno večja potreba po javnih dobrinah, rast števila prebivalstva in hkratno pomanjkanje naravnih virov otežujejo doseganje tega cilja. Kmetje morajo proizvesti vedno več z vse manj sredstvi. To je nemogoče brez povečanja učinkovitosti. Evropski parlament, Komisija in Svet so odgovorni za zagotovitev nujnih okvirnih pogojev za to. Če želimo v Evropi v prihodnosti ohraniti zdrav in raznolik kmetijski sektor, bomo morali upoštevati tudi potrebe kmetov, namreč za uveljavljanjem čim manj birokracije in z dopuščanjem čim več podjetniške svobode, da bi jim omogočili, da si zaslužijo zmeren dohodek.

 
  
MPphoto
 

  Alyn Smith (Verts/ALE). - Gospod predsednik, nikakršna izjema ne bom in bom čestital svojemu škotskemu kolegu Georgeu Lyonu za zelo temeljito poročilo. V tem poročilu je mnogo stvari, s katerimi smo lahko zadovoljni, in ponavljam pripombe, ki so jih to jutro podali številni kolegi. Zlasti mi je všeč zelo jasna navedba v poročilu, da je proizvodnja hrane primarni namen skupne kmetijske politike. Vse drugo je zelo vredno, zelo zaželeno, a sekundarnega pomena.

Na jasnem si moramo biti, da je varna preskrba s hrano sestavni del naše evropske nacionalne varnosti in primarno javno dobro SKP, ki ga velja plačati samega po sebi. Nadaljujem zlasti v zvezi s pripombami gospoda La Vie o proračunu, ki jih je to jutro ponovilo presenetljivo malo kolegov. Morda je nekoliko stereotipno škotsko, da se toliko osredotočamo na proračun, a če ne bomo imeli zadostnih denarnih sredstev, dodeljenih tej politiki, je vse nesmiselno. Hvaležen bi bil za nekaj besed našega komisarja o tem, kako predlaga, naj zagovarjamo nadaljnji razvoj tega proračuna, nenazadnje, ker želijo številne države članice, med njimi tudi Britanija, ukiniti neposredna plačila kmetom.

Vendar pa ste lahko še naprej prepričani v podporo tega parlamenta glede ohranjanja uporabne SKP in uporabnega proračuna in to je dobra osnova za razpravo, ki poteka.

 
  
MPphoto
 

  Janusz Wojciechowski (ECR). (PL) Gospod predsednik, tudi jaz bi rad izrazil svoje spoštovanje do gospoda Lyona, ki je pripravil osnutek poročila, ki vsebuje vizijo najpomembnejših izzivov pred evropskim kmetijstvom.

Gospe in gospodje, imamo problem, ki je povezan z odpravo razlik med subvencijami, ki se plačujejo v različnih državah članicah in to je zelo resen problem. Ko pogledamo sedanje subvencije – in če bi hoteli ohraniti ta sistem –, vidimo velike razlike. V nekaterih državah subvencija po letu 2013 znaša več kot 500 EUR na hektar, v drugih državah – v glavnem v novih državah članicah – pa je subvencija nižja celo od 100 EUR. Spopasti se moramo s tem problemom in ga rešiti. Dolgoročno ne moremo nadaljevati s tako velikimi razlikami. Ta problem bo težko rešiti.

Rad bi se zahvalil gospodu Smithu, ki je opazil problem s proračunom. Tega problema ne bomo rešili brez večjega proračuna, ker je težko jemati tistim, ki imajo več; namesto tega bi morali dati tistim, ki imajo manj. Če navedem vodilo francoske revolucije: „Svoboda, enakost, bratstvo“ – nimamo težav s svobodo, a pri enakosti in bratstvu imamo več potreb in pozivam kolege poslance iz starih držav članic, naj pomagajo rešiti ta problem v duhu enakosti in bratstva.

 
  
MPphoto
 

  Bairbre de Brún (GUE/NGL). (GA) Gospod predsednik, tudi jaz pozdravljam to pomembno poročilo, čeprav sem nekoliko razočarana, da v njem ni pripravljena vizija za skupno kmetijsko politiko (SKP), s pomočjo katere bo odpravljeno razseljevanje podeželja in zagotovljeno, da bodo lahko dejavni kmetje zagotovili dobrine in storitve, po katerih povprašuje družba.

Potrebujemo SKP, ki bo zagotovila visokokakovostno hrano, proizvedeno po visokih standardih; skrb in vzdrževanje zemljišč in varstvo vode, tal in biotske raznovrstnosti; skupno kmetijsko politiko, ki bo zagotovila delovna mesta na podeželju, in okrepljeno podeželsko gospodarstvo, in takšno, ki bo okrepila boj proti podnebnim spremembam.

Nujno je spremeniti SKP, da bo v pomoč tistim, ki jo nujno potrebujejo. Sedaj največji delež dobijo veliki lastniki in proizvajalci. Ustrezen proračun za SKP je tudi pomemben in zahvaljujem se gospodu Lyonu.

 
  
MPphoto
 

  Giancarlo Scottà (EFD). (IT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospod Lyon, gospe in gospodje, v kontekstu, kot je ta, potrebujejo kmetje močno podporo, da bi vpeljali novosti in napredovali.

Vloga kmetov se mora korenito spremeniti: s sistemizacijo kmetijske proizvodnje postanejo kmetje kmetijski podjetniki in tako spodbujajo gospodarski razvoj. Menim, da je nujno pomembno, da se pri ustvarjanju kratkih in zaprtih kmetijskih panog uporablja oživitev neštetih opuščenih zemljišč – z drugimi besedami, sisteme, ki povezujejo kmetijsko pridelavo neposredno s prodajo. Ti sistemi lahko delujejo in postanejo široko razširjeni po vsej Evropski uniji.

Menim, da bi morala Komisija v okviru nove skupne kmetijske politike (SKP) podpreti ustvarjanje kmetijskih zadrug, da bi zmanjšala stroške proizvodnje in poskrbela za večjo konkurenčnost kmetov. Komisija se mora zavezati, da bo določila proračun, ki je zadosten za dosego teh ciljev. Financiranje nove SKP mora biti povezano z rezultati, da bi preprečili razsipavanje in različne vrste špekulacij.

Še več, v tej krizi se želijo mnogi mladi ljudje vrniti h kmetovanju. Vendar pa se srečujejo z različnimi ovirami: zemljišča so predraga in politike razvoja na podeželju je težko upravljati; dejstvo, da je treba za zemljišče dolgo čakati in da je to zajamčeno na podlagi zaslužka in ne na podlagi zamisli, ki jo izrazijo mladi podjetniki, preprečuje tej skupini ljudi, da bi uresničila svoje zmožnosti. Menim, da mora Komisija zavzeti podporen in prožen pristop za pomoč mladim kmetom. Prav tako je treba začeti z informacijsko politiko, najprej v šolah in na univerzah, da bi spodbudili...

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE). (RO) Strinjam se z mnenji kolegov poslancev, ki so izpostavili kakovost tega poročila, in s širokim soglasjem, ki ga je dobilo v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Na eni strani je to velikopotezno poročilo, ker poskuša najti rešitve za sedanje pomembne izzive; na drugi strani pa je to uravnoteženo poročilo, ki poskuša odgovoriti na upravičene skrbi novih držav članic glede pravične koristi od skupne kmetijske politike.

Rad bi poudaril zlasti člene, ki so povezani z arhitekturo skupne kmetijske politike. SKP mora še naprej temeljiti na svojih dveh stebrih. Odprava teh bi na koncu uničila SKP ali pa jo spremenila v politiko brez vsakršne možnosti za pomoč pri posodobitvi kmetijstva in povečanju njegove konkurenčnosti. Odprava stebra za razvoj podeželja bi bila napaka in bi upočasnila posodobitev kmetijstva v celotni Evropi, a najbolj v novih državah članicah.

Druga ključna točka je ohraniti proračun SKP vsaj na sedanji ravni. Evropski kmetje morajo ravnati v skladu z najvišjimi standardi kakovosti, kar se odraža v kakovosti hrane, ki jo Evropejci pojedo, in v naši globalni konkurenčnosti. Vendar pa kmetje potrebujejo podporo, da lahko ravnajo skladno s temi standardi. Dobro strukturirana in ustrezno financirana skupna kmetijska politika pomeni varno in kakovostna hrano za Evropejce.

Menim, da bo glasovanje o tem poročilu Parlamentu omogočilo, da bo dal Svetu in Komisiji jasen in nedvoumen znak glede našega stališča v vlogi predstavnikov državljanov Evrope.

 
  
MPphoto
 

  Paolo De Castro (S&D).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v naslednjih nekaj letih bodo izzivi, ki spremljajo razvoj evropskega kmetijskega sistema, veliki: vse večje povpraševanje po hrani bo treba izpolnjevati s trajnostno rabo naravnih virov, z vzporednim povečanjem ravni okoljske uspešnosti.

Ta cilj, ki krepi odnos med kmetijskim sektorjem in proizvodnjo javnih dobrin, daje kmetijstvu nov strateški pomen: ustvarjanje prihodnje skupne kmetijske politike (SKP) danes predstavlja rešitev teh glavnih izzivov, s katerimi se srečuje naša družba, in politika bo igrala ključno vlogo pri odzivanju na to, kar je že kriza na področju prehrane. Zato gre tu za primer večje proizvodnje in hkrati manjšega onesnaževanja: to je težak cilj, ki ga bo moralo evropsko kmetijstvo izpolniti v naslednjih nekaj letih.

Na podlagi teh predpostavk je Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, kateremu imam čast predsedovati, izdelal močno in jedrnato delo – ki ga je gospod Lyon z udeležbo vseh skupin odlično nadziral – v obliki poročila, ki je bilo danes predstavljeno Parlamentu. To je poročilo, za katerega smo prepričani, da bo pomagalo postaviti temelje za prihodnjo SKP in bo zagotovilo Evropski komisiji nekatere jasne kazalce, da bo lahko ob koncu leta pripravila sporočilo glede prihodnosti SKP po letu 2013.

 
  
MPphoto
 

  Liam Aylward (ALDE). - Gospod predsednik, rad bi se zahvalil svojemu kolegu Georgeu Lyonu za njegovo odlično delo v zvezi s tem poročilom. SKP se srečuje z mnogimi izzivi in v razširjeni Evropi je nujno, da EU ohranja močno in ustrezno podprto kmetijsko politiko, ki bo pomagala kmetom, podeželskim skupnostim in družbi, in bo zagotovila zanesljivo preskrbo s hrano. Prav tako je pomembno, da preko sofinanciranja ne pride do ponovne nacionalizacije SKP. Skupna kmetijska politika mora ostati skupna evropska politika.

V okviru SKP se je v preteklih 50 letih izboljšala produktivnost, prispevala je k primernemu življenjskemu standardu kmečkega prebivalstva, zagotovila nemoteno preskrbo in potrošnikom zagotovila kakovostno hrano po zmernih cenah. Evropski državljani imajo znatne koristi od kmetijstva v obliki zanesljive preskrbe s hrano, varstva okolja, boja proti podnebnim spremembam, ohranjanja podeželskih skupnosti in podpore kmečkih družin.

Da bi SKP lahko še naprej pomagala evropskim državljanom in izpolnjevala njihove zahteve, jo je treba močno podpreti in to seveda pomeni močan proračun. Drugič, preglednost in sorazmernost bi morala biti osrednja za prihodnjo SKP. Evropska kmetijska politika bi morala kmete podpreti z glavnim ciljem, da proizvede visokokakovostno hrano, in ne, da jih ovira ali obremenjuje s prekomernimi upravnimi zahtevami ali birokracijo.

Nazadnje, evropski kmetje proizvajajo hrano najvišje kakovosti in po najvišjih standardih. Za ves uvoz v EU mora biti zajamčeno, da je proizveden po enaki kakovosti in standardih kot proizvodi iz EU. Prav tako moramo zagotoviti enakopravne pogoje, pošteno konkurenco in prihodnjo uspešnost evropskega kmetijstva.

 
  
MPphoto
 

  Hynek Fajmon (ECR). – (CS) Največja krivica sedanje skupne kmetijske politike je dejstvo, da so subvencije neenakopravno in krivično porazdeljene med starimi in novimi državami članicami. Letos bodo kmetje v novih državah članicah, ki so se pridružile leta 2004, prejeli le 70 % tistega, kar prejmejo kmetje v stari Evropski uniji tako imenovane petnajsterice. Bolgari in Romuni bodo prejeli le borih 40 %. Istočasno pa vse delujejo na skupnem trgu Evropske unije. Trdno sem prepričan, da je treba čim prej odpraviti to krivico. Vsi kmetje po Uniji morajo imeti enakopraven položaj in enake pogoje za subvencije. Zato podpiram predlog spremembe 6, ki zahteva, da se ta cilj doseže čim prej, in upam, da ga bodo moji kolegi poslanci podprli.

 
  
MPphoto
 

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL).(EL) Gospod predsednik, skupna kmetijska politika je bila oblikovana za zaščito evropske neodvisnosti pri pridelavi hrane. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo skoraj 70 % proračuna EU potrošenega na kmetijstvo. Vendar pa se je po resnih reformah na področju konkurence potrošnja za kmetijstvo v proračunu zmanjšala na 35 % za finančno obdobje 2007–2013.

Žal se danes revidirana SKP oblikuje pod enakimi pogoji na področju konkurenčnosti kot v pretekli politiki. Žaljivo je, da se gospodarska kriza uporablja kot pretveza za zmanjšanje podpore kmetom. Dalje, slednje je treba kriviti za današnje krizne pogoje.

Osnovni cilj nove SKP bi moral biti spodbujanje globalnega modela, ki je združljiv z zdravo hrano, varstvom okolja in bojem proti emisijam ogljikovega dioksida. Ne smemo pozabiti, da agrokemični model konvencionalnega kmetijstva nosi resno odgovornost za učinek tople grede in podnebne spremembe in da se mora spremeniti, natanko zato, ker deluje proti kmetom, ljudem in biotski raznovrstnosti planeta.

 
  
MPphoto
 

  John Stuart Agnew (EFD). - Gospod predsednik, izjavljam svoj interes kot aktivni kmet. Načrti za prihodnjo SKP morajo delovati na praktični ravni in biti mora cenovno sprejemljiva. Vojska ima reklo „no names, no pack-drill“ (brez imen, brez kazni); vendar pa je poslanec skupine PPE v odboru glasoval proti temu poročilu. Morda je tako, ker je v sedanjem finančnem ozračju strošek skrb in navdušenost v poročilu za nekmetijske cilje v okviru drugega stebra sredstva preusmerja stran od kmetov.

Obsedenost s podnebnimi spremembami v poročilu bi lahko pripeljala do sprejetja nasveta, ki poljedelce obvezuje k črpanju traktorskih izpušnih plinov pod zemljo, s čimer bi se povečala potrošnja goriva in bi bilo posledično uničeno morsko dno. Moje lastne izkušnje, da sem bil priča poskusom izvajalcev, da bi umazano vodo vbrizgali v zemljo z namenom, da zadostijo pravilom EU, mi pravijo, da so pred nami problemi. Morda bodo morali kmetje, ki gojijo prežvekovalce, zmanjšati emisije metana tako, da nadomestijo seno in siliranje z dražjo krmo na osnovi žit. Če mora obstajati SKP, naj kmetom pomaga, namesto da jih ovira.

 
  
MPphoto
 

  Esther Herranz García (PPE). - (ES) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, v naslednjih nekaj mesecih bomo začeli s celovito razpravo o novi skupni kmetijski politiki. Pomembno je, da dosežemo zadovoljiv sporazum, in tako upam, da bo belgijsko predsedstvo uspelo doseči to, česar špansko predsedstvo ni. Upam, da bo belgijsko predsedstvo lahko razprave usmerilo tako, da se bodo države članice zavezale k ohranjanju resnično močne SKP v prihodnosti z zadostnim proračunom za doseganje potreb 27 držav članic, novih in starih; prav tako upam, da ne bo tako, kot je bilo leta 2005, ko je primanjkovalo denarja in je bilo treba improvizirati pri prilagajanju.

V prihodnji reformi SKP špekuliramo z uspešnostjo sektorja, ki ne zagotavlja le nesnovnih dobrin in storitev, kot je skrb za okolje, ampak mora zagotoviti tudi preskrbo s hrano za evropsko javnost. Priča smo bili mučnim razmeram pomanjkanja v preteklosti in zato bi moral Evropski parlament poskrbeti, da bi zanesljiva preskrba, ki temelji na proizvodnji EU, postala glavni cilj naslednje reforme, ne da bi pustila ob strani druge prispevke, kot je boj proti podnebnim spremembam.

 
  
MPphoto
 

  Stéphane Le Foll (S&D).(FR) Gospod predsednik, razumem, da ste imeli kratko in srečno noč. Zahvaljujem se gospodu komisarju, ker je poslušal celotno razpravo in rad bi čestital gospodu Lyonu za delo, ki ga je opravil v zvezi s poročilom, ki ga predstavlja to jutro.

Kakšen je tu cilj? Da bi poskrbeli, da bodo ljudje spoznali, da so v današnjem svetu kmetijstvo, hrana in okolje izzivi za celotno Evropo. To je cilj. Kaj mislimo s tem? Zavračanje ponovne nacionalizacije SKP in povečanje sofinanciranja, to je prva točka. Ohranjanje kmetijskega proračuna, ki ustreza tem izzivom in temu glavnemu vprašanju zanesljive preskrbe s hrano, ki je druga točka. Zagotavljanje, da lahko kmetijstvo zagotovi javne dobrine, po katerih povprašuje družba, to je tretji element. Četrti element je ureditev in preprečevanje spremenljivosti trga, kar mislim, da je bistveno. Vrniti se moramo k tej temi in iti moramo še malo dlje.

Moja zadnja točka zadeva prvi in drugi steber. Vse tiste, ki zagovarjajo to strukturo – in morda imajo prav –, opozarjam, da na koncu v okviru razprave o proračunu obstaja nevarnost, da se prvi steber bistveno zmanjša, pri tem pa se vse prenese na drugi steber, ki je sam sofinanciran, kar bi bilo v nasprotju s ciljem, ki smo ga določili za izogibanje ponovni nacionalizaciji skupne kmetijske politike. To jutro to pravim zato, ker je takšna naša razprava.

Gospod komisar, rad bi končal s preprosto zamislijo. SKP je bila ustvarjena hkrati z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Sedaj smo v Evropski uniji. Resnično mislim, da bi morali imeti pomembno politiko...

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Richard Ashworth (ECR). - Gospod predsednik, v tem spreminjajočem se svetu je bistvenega pomena, da se skupna kmetijska politika še naprej spreminja tako, da bo lahko ustrezala izzivom prihodnosti in da ne bo živela v preteklosti.

Reformirana skupna kmetijska politika bo morala igrati nujno potrebno vlogo pri reševanju vprašanj, kot so zanesljiva preskrba s hrano, spremenljivost trga in podnebne spremembe, a rad bi omenil tri druga načela, ki po mojem mnenju niso nič manj pomembna.

Najprej moramo priznati, da je najboljši način za doseganje ciljev skupne kmetijske politike, da ustvarimo uspešen in dinamičen kmetijski sektor, in mislim, da tega cilja ne bi smeli izgubiti izpred oči.

Drugič, če hočemo to doseči, mora biti skupna kmetijska politika enostavnejša, bolj pravična in preglednejša pri izvajanju.

Nazadnje mora za denar prinesti vrednost. Vsi narodi in vsi sektorji sedaj doživljajo težke gospodarske čase in ta odbor svarim, naj bo skrajno realističen glede svojih pričakovanj od evropskega proračuna. Po mojem mnenju to pomeni, da bi morali zagotoviti učinkovito uporabo sredstev. Poročevalec je izdelal odlično poročilo. Čestitam mu za njegovo delo in z veseljem ga podpiram.

 
  
MPphoto
 

  John Bufton (EFD). - Gospod predsednik, v prihodnosti bo skupna kmetijska politika bolj osredotočena na povezovanje s politiko o podnebnih spremembah. V mojem volilnem okrožju v Walesu bodo obstoječi načrti in drugi steber zamenjani z načrtom Glastir, ki je osredotočen na cilje podnebnih sprememb in skladiščenja ogljika. Kmetje bodo plačani po hektarju za ohranjanje vode, ponovno pogozdovanje in tako naprej. Pri reformi SKP po letu 2013 je pomembno, da ne žrtvujemo prvega stebra zaradi spodbujanja dveh ciljev novega stebra.

Plačilo za posamezne kmetije je pomembno za mnoge kmete, ki se zanašajo na subvencije, ki bi jih bilo mogoče presenetljivo hitro izgubiti. Če so valižanski kmetje nezadovoljni z glastirskim režimom, ali bodo dobili na izbiro razumne alternativne možnosti ali bodo kakor koli kaznovani, ker niso sprejeli tega načrta? Izbira brez alternativnih možnosti ni nikakršna izbira.

Wales ima močno kmetijsko zgodovino in mnoge skupnosti so v veliki meri odvisne od kmetijstva. Sedanje reforme kmetijske politike, ki temeljijo le na ideologiji podnebnih sprememb, bi lahko ogrozile valižansko kmetijsko tradicijo in ekonomsko prihodnost Walesa.

 
  
MPphoto
 

  Iratxe García Pérez (S&D). - (ES) Gospod predsednik, skupna kmetijska politika (SKP) si je številna leta prizadevala, da bi se prilagodila, in sedaj vstopamo v novo fazo v tem procesu trajne reforme.

Gospod komisar, poročilo gospoda Lyona priznava vlogo, ki jo lahko kmetijstvo kot strateški sektor igra pri prispevanju k prednostnim nalogam nove strategije Evropa 2020. Želimo močno SKP po letu 2013, ki ohranja svoj skupni značaj, brez škode za posebno naravo nekaterih sektorjev ali regij. Njena tržna usmerjenost se bo nadaljevala kot sedaj. Vendar pa vse večja spremenljivost trga skupaj z zahtevami mednarodnih zavez Unije lahko negativno vpliva na prihodke kmetov.

Potrebujemo ustrezno varnostno mrežo. Neposredno pomoč je treba v celoti financirati iz proračuna Unije in SKP mora imeti ustrezno proračunsko dodelitev za spopadanje z novimi izzivi in cilji, ki so pred njo, na ravni, ki je vsaj enaka tisti za leto 2013, saj bi nadaljnja zmanjšanja ogrozila njeno učinkovitost.

Gospod komisar, naši kmetje si bodo znova morali prizadevati, da se prilagodijo. Spremembe, do katerih bo prišlo, morajo spremljati realna prehodna obdobja.

Rada bi se zahvalila gospodu Lyonu in vsem poročevalcem v senci za njihovo delo. Izdelali so poročilo, ki ga lahko mi v Parlamentu podpremo in ki bo pozitiven znak za odpravo negotovosti evropskih kmetov.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Sedaj imamo problem: 23 poslancev je prosilo za besedo med postopkom „catch the eye“. Kakor veste je v Poslovniku določeno, da jih lahko govori pet. Dalje, za celotno razpravo je bilo predvidenih 57 minut, do sedaj smo jih porabili 59, s tem, da še nista govorila niti gospod komisar niti poročevalec, da bi zaključila razpravo.

Glede na to, da menim, da je vprašanje zelo pomembno – dokaz je izredno število ljudi, ki so zaprosili za besedo –, bomo dovolili besedo 10, to je dvakrat več, kot je določeno v Poslovniku.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE). (PL) Gospod predsednik, gospod Cioloş, opustitev določanja ravni podpore na podlagi preteklosti in uvedba nove in pravične razporeditve sredstev iz skupne kmetijske politike med kmete iz celotne Evropske unije, brez razlikovanja med „starimi“ in „novimi“ državami članicami je eden najpomembnejših izzivov za skupno kmetijsko politiko po letu 2013.

Podpiram model podpore v dveh stebrih, v katerem se plačila izvajajo kmetom in so namenjena razvoju in posodobitvi kmetij in ne lastnikom, ki jemljejo denar, a ga ne vlagajo v kmetijstvo in tako ovirajo nujne spremembe. S sprejetjem novih izzivov mora skupna kmetijska politika ohraniti svojo skrb za okoljske vrednote in varnost hrane. Poleg tega predlagam, da se preizkušene in testirane instrumente za urejanje trga pusti nedotaknjene. En primer so mlečne kvote. Če bodo odpravljene, s čim jih bomo nadomestili? Seveda obstajajo določene zamisli, a nimamo nič gotovega...

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D). (RO) Rada bi čestitala poročevalcu, poročevalcem v senci in vsem tistim, ki so bili udeleženi pri tem projektu, ki je posebno pomemben za prihodnost SKP.

Evropska unija mora v globaliziranem svetu s svojim trgom Skupnosti izvesti enotne ukrepe, s katerimi bo mogoče zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano in spodbujati obnovljive vire. Prav tako mora pomagati v boju proti podnebnim spremembam, ter okrepiti svoja prizadevanja, da bi bilo mogoče bolje izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo raziskave.

SKP mora nuditi možnosti in stabilen okvir, ki bo spodbujal razvoj kmetijske proizvodnje s povečanjem produktivnosti in konkurenčnosti pa tudi z zagotavljanjem odprtega delovanja trga, s čimer zagotovi neodvisnost strateške oskrbe v vseh ključnih proizvodnih sektorjih.

Menim, da je ključno, da ohranimo dva stebra skupne kmetijske politike in jasno razlikujemo, kje imamo prvi steber, ki je dovolj močan za zagotavljanje pravičnega življenjskega standarda za kmete v vseh državah članicah...

(Predsednik je prekinil govornico)

 
  
MPphoto
 

  José Bové (Verts/ALE). (FR) Gospod predsednik, najprej bi se očitno rad zahvalil našemu poročevalcu, gospodu Lyonu, s katerim menim, da smo vsi delali na osnovi medsebojnega razumevanja, da bi se poskusili pomakniti naprej, in rad bi na kratko povedal, le z nekaj besedami, da imamo pred sabo dokaze.

Dokaz je, da je danes Evropa neto uvoznica kmetijskih surovin. Imeti moramo velikopotezno kmetijsko in živilsko politiko, da bomo lahko našim državljanom zagotovili izpolnjevanje njihovih potreb po živilih.

Dalje, danes imamo SKP, ki jo je treba reformirati zaradi treh razlogov. To je SKP, ki ni pravična v gospodarskem, družbenem in okoljskem smislu. V gospodarskem smislu: količina, plačana proizvajalcem, je manjša, kot so njihovi proizvodni stroški in SKP mora omogočiti, da se ta problem reši. V družbenem smislu: pomoč se nepravično razdeljuje med državami, regijami in kmeti. Osemdeset odstotkov pomoči je dodeljenih 20 % kmetov. V okoljskem smislu: potrebujemo SKP, ki spoštuje zemljo, ki spoštuje...

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Peter van Dalen (ECR). - (NL) Gospod predsednik, na kratko, naslednje velja za skupno kmetijsko politiko: sedaj imamo več držav, več prednostnih nalog in manj denarja. To zato pomeni, da je v SKP potrebna temeljita reforma in za takšno reformo je treba začeti iz nič. Ker je hrana najpomembnejša skupna korist kmetijskega sektorja, je treba zagotoviti proizvodnjo hrane, zlasti zaradi varne preskrbe s hrano v prihodnjih desetletjih.

Poleg tega želimo v Evropi kakovostno hrano in veliko vrednost pripisujemo dobremu počutju živali in okolju. A kljub temu trg ne nagradi vedno naših kmetov za te prispevke za javno dobro. Njihovim globalnim tekmecem se ni treba boriti s takšnimi zahtevami ali pa, če se morajo, so zahteve, ki jih morajo izpolnjevati, mnogo nižje. Zato potrebujemo podporo, kjer trgu ne uspe. Dejstvo, da to poročilo poziva k pomoči po hektarju, je pozitivna stvar. To bo preprečilo nadaljnje večanje intenzivnosti kmetijstva in zagotovilo, da bo dosega okoljskih ciljev bolj realna možnost. Tako lahko nagradimo svoje kmete.

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška (EFD). (SK) Vsi vemo, da je skupna kmetijska politika Evropske unije zelo zapleteno in občutljivo vprašanje. Nadaljnja uporaba tako imenovanega načela preteklosti v zvezi s podporo kmetijstva – celo po širitvi EU – je prinesla bistveno nesorazmerje v evropsko gospodarsko politiko.

Zato je nujno čim prej uvesti objektivno pravična merila v sistem razdeljevanja naše finančne podpore za kmete, saj bo to ustvarilo prave pogoje za ustrezno gospodarsko konkurenco med kmeti enotnega evropskega trga.

Financiranje mora biti razdeljeno ustrezno in na uravnotežen način, da bodo imeli kmetje v vseh državah EU pravico do enakih ravni podpore in da bodo lahko med sabo pravično tekmovali.

Po mojem mnenju bi morali zato podpreti predlog spremembe 6 v predloženem poročilu, kar bo pomagalo na poti do pravičnega podpornega mehanizma za evropsko kmetijsko proizvodnjo.

 
  
MPphoto
 

  Angelika Werthmann (NI).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kmetijska politika potrebuje skladen okvir. Ta mora okrepiti EU kot celoto, hkrati pa mora upoštevati tudi regionalne razlike. Drugi dejavnik je zlasti pomemben za mojo domačo državo, Avstrijo, ko obravnavamo posebne okoljske in investicijske programe.

Obstajajo ogromni izzivi, s katerimi se srečuje kmetijska politika. Ocene kažejo, da se bo svetovno prebivalstvo povečalo na 9 milijard ljudi, hkrati pa so pred nami učinki podnebnih sprememb, kot so pomanjkanje vode in suše. Da bi rešili te probleme, bi morala EU nujno ne le učinkoviteje sodelovati na znotraj, ampak bi morala delovati skladno tudi v svetovnem okviru.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE). - Gospod predsednik, današnja razprava je bila zelo spodbudna iz vseh strani Parlamenta s kmetijskega stališča. Zlasti pozdravljam poudarek na spodbujanju mladih ljudi h kmetijstvu, kar je popolnoma bistveno; ne sme priti do ponovne nacionalizacije SKP; gospod komisar je dejal, da je treba dva stebra ohraniti, ker brez prvega stebra ne bi bilo potrebe po drugem stebru, ker ne bi bilo donosno kmetovati in zato javne dobrine ne bi bile zagotovljene; in, kakor je dejala gospa Dodd, premisliti moramo o tem, kaj imamo v mislih z besedo „pravičen“, zlasti ob upoštevanju različnih stroškov in kupne moči po Uniji.

Tudi sam gospod Lyon je opozoril na osnovo preteklih plačil. Mislim, da je sedaj zelo pomembno, da se kmetom pošlje jasen signal glede tega, kaj se bo verjetno zgodilo, da ne bodo prepuščeni brezumnim špekulacijam in ne bodo vedeli, ali naj kupujejo ali prodajajo živino na podlagi modela preteklih plačil. Zato pozdravljam či, prejšnji jasen signal glede tega s strani komisarja.

 
  
MPphoto
 

  Marc Tarabella (S&D). (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, tudi jaz bi se rad zahvalil in čestital našemu kolegu poslancu, gospodu Lyonu, za njegovo odlično poročilo, ki predstavlja prvi pozitiven korak v smeri preoblikovanja SKP.

Cilj nove SKP je imeti pomembno evropsko kmetijsko, živilsko, družbeno in okoljsko politiko, ne Evropo, ki je en sam razuzdan prosti trg. Želimo, da je SKP bolj zakonita v smislu javnih sredstev, zajamčenih in sprejetih s strani davkoplačevalca, pravičnejša pri razdeljevanju evropskih sredstev med 27 držav članic in med kmete in učinkovitejša v ustrezni rabi javnega denarja.

Določeni bodo novi javni mehanizmi za upravljanje kmetijske proizvodnje za zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano za potrošnike. Smo za močno SKP, ki ima proračun, ki ga potrebuje za doseganje svojih ciljev. Za ta namen poročilo gospoda Lyona upravičeno izpostavlja pojav novih izzivov, s katerimi se bo srečevala SKP: zlasti podnebnih sprememb, upravljanja voda, obnovljivih virov energije, biotske raznovrstnosti in erozije tal.

To poročilo poziva k enostavnejši, odgovornejši SKP, ki učinkoviteje odgovarja na potrebe evropskih kmetov v interesu doslednosti in ohranjanja...

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Sergio Paolo Francesco Silvestris (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje skupna kmetijska politika (SKP) je nujna in bo še dolgo časa, nenazadnje, ko gre za zaposlovanje. V Evropi se je v manj kot 10 letih zaposlovanje v kmetijstvu zmanjšalo za 25 %, izgubljenih je bilo skoraj 4 milijone delovnih mest. Če želimo rešiti pereče vprašanje brezposelnosti, SKP ne smemo pustiti, da gre svojo pot, in moramo vlagati v njo z zagotavljanjem ustreznih sredstev, ki vodijo do trajne rasti. Zato bo morala nova SKP zagotoviti vsaj enako raven financiranja kot v preteklosti.

Vendar, gospod komisar, zahteva, ki vam jo je danes podal Parlament, ni namenjena zagotavljanju enake ravni financiranja, ampak njeno povečanje. Končna neprenosljiva zahteva je, da je danes obstoječe financiranje enako preteklemu, zahteva pa je, da se poveča – bistveno poveča – financiranje kmetijstva. Poročilo gospoda Lyona vsebuje nekatere zelo pozitivne elemente, ukrepe za ukrotitev spremenljivosti cen, podporo sektorja, zagotavljanje pravičnega dohodka kmetom in zagotavljanje sedanje...

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Luís Paulo Alves (S&D). – (PT) Gospod predsednik, zagovarjamo tudi močno skupno kmetijsko politiko, ki ni usmerjena le v kmete, ampak tudi v več kot 500 milijonov državljanov Evrope, ki je opremljena z velikopoteznim proračunom, zmožnim reševati vse večje izzive, s katerimi se srečujemo, in predvsem, ki deluje v vseh evropskih regijah. Zagotavljanje, da se to zgodi, je ključnega pomena za Azore, kjer je kmetijstvo nenadomestljiv steber modela trajnostnega razvoja.

Ta nova SKP bi morala opustiti zgodovinska merila za dodeljevanje sredstev, ker je bilo to do sedaj v veliki meri v škodo Portugalski in portugalskim kmetom. Nova SKP bi morala upoštevati poseben značaj kmetijstva in zagotoviti niz orodij za upravljanje trga in tveganj, ki bodo lahko zagotovila ustrezno delovanje trga in stabilnost kmetijske proizvodnje.

SKP po letu 2013 bi morala povečati konkurenčnost evropskega kmetijskega modela in s tem zagotoviti ustrezno razporeditev vrednosti na domačem trgu, ki jo ustvarjajo odnosi, ustvarjeni v živilski verigi, in odpiranje zunanjih trgov...

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Imam dve zahtevi za besedo v zvezi s pravilnostjo izvajanja Poslovnika. Najprej ima besedo gospa McGuinness.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE). - Gospod predsednik, le glede pravilnosti postopka; vem, da se drugi kolegi strinjajo z mojo zaskrbljenostjo glede postopka „catch the eye“ in v tem smislu imate vse pristojnosti, a poslanci, ki so v kmetijskem odboru, ki so se dejansko dolgo časa ukvarjali s to dokumentacijo in so bili v tej razpravi že od njenega samega začetka, si po mojem mnenju zaslužijo, da poslušamo njihova premišljena mnenja, in nase nisem mogla opozoriti, ker me niste pogledali, čeprav me je opazilo šest drugih oči okoli vas, gospod predsednik. Dovolite mi, da sedaj, ko imam besedo, prosim Komisijo, naj komentira glede možnosti, da se območja z omejenimi možnostmi prestavijo v prvi steber? Glede tega vprašanja bom predložila pisno izjavo. Kolegi, upam, da podpirate moj cilj.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Gospa McGuinness, zagotavljam vam, da sem vas gledal skoraj ves čas in da sem videl, da želite besedo.

Vendar pa je težava v tem, da ta točka ni oblikovana tako: z drugimi besedami, ni oblikovana tako, da bi dali prednost članom zadevnega odbora, ampak je oblikovana tako, da dobijo prednost tisti poslanci, ki pritegnejo pozornost predsednika po postopku „catch the eye“ pred vsemi ostalimi. Takšna so pravila Poslovnika. Dalje, določeno je, da bo govorilo pet oseb, čeprav smo dali besedo 10.

To je zelo pomembno vprašanje. Čas za skupine je bil razdeljen med poslance, da je vsakdo lahko imel minuto časa za govor, a skoraj nihče ni govoril manj kot minuto in pol in ni bilo mogoče odgovoriti pozitivno, kot bi vsi želeli, vsem, ki bi želeli podati svoj prispevek zunaj časa, dodeljenega za njihove skupine.

Sedaj ima besedo gospod Obermayr, in sicer tudi glede izpolnjevanja pravil Poslovnika.

 
  
MPphoto
 

  Franz Obermayr (NI).(DE) Gospod predsednik, predvidevam, da ste mislili name. Želel bi le nadaljevati v zvezi s tem, kar je povedala predhodna govornica. Seveda bi se vam rad zahvalil za vašo velikodušnost, da ste dovolili govoriti desetim govornikom in ne le petim. Seveda razumemo vaše časovne omejitve, a upam, da nas boste tudi vi razumeli. To je zelo pomembno vprašanje. Nekateri deli Evrope delujejo pod precejšnjo obremenitvijo in so izredno ogroženi. Seveda je vse to res tudi zunaj dela odborov.

Drugič, navedli ste, da težava glede postopka „catch the exe“ ni bila rešena. Prosimo, da se to vprašanje reši kar se da hitro, ker ne vem, če bi se morali postaviti v vrsto dan prej ali pa zadevo predložiti tri dni prej in potem preživeti noč tu, da bomo lahko končno dobili priložnost za besedo. Pomembno je tudi, da se nam pove, če bomo poslušali 10 govornikov, kdo so ti govorniki.

Koristno in pravično bi bilo, da bi čim prej izdelali ustrezne strukture. Tako boste doživeli manj stresa in boste toliko bolj priljubljeni, če boste lahko dovolili več ljudem da spregovorijo. Veseli bomo tudi, če boste imeli rešitev, ki bo pravična do nas. Prosim vas za popustljivost in se vam ponovno zahvaljujem za vaše razumevanje.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Imate popolnoma prav. Ta zamisel postopka „catch the eye“ s pritegovanjem pozornosti predsednika je očitno popolnoma subjektivna, glede na to, da ima predsednik oči, vendar pa ne vidi na široko in večstransko kot plazilci, kar pomeni, da so tisti, ki pritegnejo njegovo pozornost tisti, ki jo pritegnejo; pri tem lahko tajniško osebje veliko pripomore. Vseeno pa imate prav: to je vprašanje, ki ga parlamentarno predsedstvo ni primerno obravnavalo – to razumem.

To, kar na primer pravi gospa McGuinness, da bi morali imeti prednost člani zadevnega odbora, se mi zdi popolnoma smiselno, a za to ne obstaja določba. Edina določba, ki obstaja, je, da je predsednik tisti, ki vodi razpravo, kakor meni, da je prav, kar predsednika postavlja v izredno zapletene položaje.

Dalje, sami poslanci ne upoštevajo Poslovnika, saj se modra kartica ne uporablja za prošnje za besedo med postopkom „catch the eye“. Modra kartica se uporablja za namene prekinitve govornika, ki govori, da bi mu ali ji postavili vprašanje v 30 sekundah. Vendar pa imamo poslance, ki neprestano vlečejo na plan modro kartico.

Izvesti bomo morali kratko učno uro, da se bodo poslanci naučili, da je modra kartica namenjena posebni uporabi in da morajo, če želijo govoriti v času postopka „catch the eye“, dvigniti roko, dvigniti belo kartico ali pa uporabiti kateri drug mehanizem in ne modro kartico.

Vendar pa ne želim podaljševati razprave. Že tako smo precej v zaostanku in v času, ki smo ga porabili za to vprašanje, bi lahko imeli dva ali tri prispevke.

 
  
MPphoto
 

  Dacian Cioloş, član Komisije. (FR) Gospod predsednik, nisem prepričan, da je bilo postavljenih mnogo vprašanj. Vsekakor sem opazil, da so bila nekatera načela potrjena, ki se, kakor smo videli, dobro odražajo v poročilu.

V vsakem primeru, glavna zadeva, ki sem jo povzel iz te razprave, je, da potrebujemo skupno kmetijsko politiko, kmetijsko politiko, ki mora biti politika Skupnosti, in da potrebujemo tudi proračun, ki mora biti sorazmeren s cilji, ki jih določamo za kmetijstvo. Zato menim, da potrebujemo realen proračun. Po mojem mnenju je realen proračun tak proračun, ki upošteva cilje, določene za skupno kmetijsko politiko.

Opažamo, da od naših kmetov zahtevamo vedno več. Seveda prav tako zahtevamo, da se zagotovljena sredstva uporabljajo učinkoviteje in da so jasneje utemeljena. Vmes sem opazil, da je tu moj kolega gospod Lewandowski, komisar za proračun; morda je prišel posebej z namenom, da nam potrdi, da bo imela SKP proračun, sorazmeren s cilji, ki smo ji jih zastavili.

Prav tako sem upošteval dejstvo, da moramo, če želi kmetijstvo – skupna kmetijska politika – doseči cilje, ki smo ji jih zastavili, upoštevati vse razlike med vsemi vrstami kmetijstva, ki obstajajo v Evropski uniji. To raznovrstnost moramo upoštevati tako, da lahko v regijah, kjer se izraža, te različne vrste kmetijstva pomagajo doseči cilje ne le z upoštevanjem oskrbe trga, proizvodnje in zanasljive oskrbe trga, ampak tudi kot potezo v smeri boljšega priznavanja okolja, upravljanja naravnih virov in zmogljivosti gospodarskega razvoja na podeželju. Premisliti moramo, kako lahko kmetijstvo in kmetijsko-živilski sektor prispevata k temu.

Upošteval sem tudi dejstvo, da morajo vse te misli o prihodnosti skupne kmetijske politike prav tako spodbujati mlade ljudi, da morajo dati možnosti mladim, ki se želijo uveljaviti, ki želijo vlagati v kmetijstvo, da bo kmetijska dejavnost tudi dejavnost prihodnosti in da bomo lahko dosegli svoje cilje.

Rad bi podal tudi jasno sporočilo in odgovoril gospodu Kellyu na vprašanje o neposredni pomoči. Mislim, da ni nobenega dvoma, da moramo, če želimo pravičnejše kmetijstvo in preglednejšo in učinkovitejšo skupno kmetijsko politiko, opredeliti merila za razdelitev te neposredne pomoči v skladu s cilji, ki jih bomo določili. Zato po mojem mnenju navedbe preteklih plačil ne predstavljajo pravičnih, preglednih ali objektivnih meril. Te navedbe preteklih plačil moramo zamenjati z mnogo jasnejšimi cilji, ki bodo ustvarili določeno mero pravičnosti in omogočili boljše upoštevanje kmetijske raznovrstnosti, ki obstaja v Evropski uniji. To bo državam članicam in regijam dalo sredstva, da bodo lahko dosegale boljši donos iz sredstev, ki jih imajo.

Za zaključek bi rad zagotovil, da potrebujemo skupno kmetijsko politiko za Evropo. Potrebujemo skupno kmetijsko politiko za celotno Evropsko unijo in seveda skupno kmetijsko politiko, ki drugim regijam sveta ne preprečuje razvoja njihovega kmetijstva.

 
  
MPphoto
 

  George Lyon, poročevalec. − Gospod predsednik, dovolite mi, da se najprej dotaknem nekaterih ključnih tem, ki so jih med razpravo izpostavili kolegi. Nov strateški pomen za proizvodnjo hrane in SKP: vsekakor. Dva stebra: vsekakor, s tem se strinjam. Proizvodnja hrane v osrčju SKP: da, to je natanko tisto, za kar gre pri SKP. Vse ostalo so le dopolnila za zagotavljanje, da bomo imeli donosen kmetijski sektor, da bo lahko prinesel okoljske koristi, da bo reševal podnebne spremembe in vse druge zadeve, ki smo jih določili v poročilu.

Močan proračun: da, vsekakor; pravičen do starih in novih držav članic: mnogo poslancev je izpostavilo to vprašanje in to je vprašanje, ki ga moramo obravnavati. Biti mora objektiven in pregleden glede tega, kako se med državami članicami razdeljuje denar. Izpolnjevati morajo izzive strategije Evrope 2020. Popolnoma nujno je, da bosta kmetijstvo in SKP obravnavana kot del rešitve za izpolnjevanje teh ciljev in ne kot del problema.

Rad bi izrazil spoštovanje Michelu Dantinu, gospodu Häuslingu, gospodu Olejniczaku in Jimu Nicholsonu, mojim poročevalcem v senci. Izredno smo sodelovali pri sestavljanju tega po mojem mnenju zelo močnega poročila, ki določa jasno vizijo o tem, v katero smer želi ta parlament, da bi šla SKP po letu 2013. Rad bi povedal, da postavlja ta parlament v izredno vpliven položaj, ko gre za poslovanje in pogajanje s Komisijo in s Svetom za kmetijstvo. Gospod komisar, rad bi vam dejal, da pojdite skupaj z nami in lahko poskrbimo, da bomo to vizijo uresničili skupaj.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes, v četrtek, 8. julija 2010, ob 12.00.

Rad bi se ponovno opravičil tistim poslancem, ki jim nisem mogel dovoliti, da spregovorijo. Kakor pravi gospa McGuinness, lahko svoj prispevek predložijo v pisni obliki.

To vprašanje bom predložil predsedstvu, saj gre za vprašanje, ki ga je treba razjasniti. Predsedstvu bom predlagal tudi – in upam, da boste to podprli –, da ne bi smeli dati dovoljenja za besedo med postopkom „catch the eye“ poslancem, ki niso prisotni, ko se razprava začne, torej, ko poročevalec predstavi svoje poročilo ali ko dobi besedo komisar. Imamo primere, ko so poslanci užaljeni, ker niso dobili besede, a niso ostali, da bi slišali pojasnila in zaključke komisarja ali poročevalca. Prizadevati si moramo za strogost, a za to si moramo prizadevati vsi mi.

Pisne izjave (člen 149 Poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Skupna kmetijska politika (SKP) je ena najpomembnejših politik Evropska unije, ko upoštevamo, da znaša potrošnja za kmetijstvo približno 43 % proračuna EU. V okviru člena 33 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti so cilji SKP zagotavljanje zmernih cen za evropske potrošnike in pravičnega življenjskega standarda za kmete.

Posledice nedavne gospodarske in finančne krize so povprečno 12,2-odstotno zmanjšanje dohodkov kmetov med leti 2008 in 2009, strožji pogoji za dostopanje do kreditov in povečanje stopnje brezposelnosti na podeželskih območjih. Spremenljivost cen proizvodov na kmetijskih trgih se je močno povečala in pričakujemo, da se bo to povečevanje še nadaljevalo. Zato menim, da bi bilo treba v prihodnji SKP ustvariti določbo za najmanjšo varnostno mrežo, da bo mogoče negotovost cen na trgu upravljati in da bodo zagotovljene hitre in učinkovite rešitve za gospodarsko krizo v tem sektorju.

Organizacija za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da se bo do leta 2050 svetovno prebivalstvo povečalo s sedanjih 6 milijard na 9 milijard in da bo za podvojitev povpraševanja po hrani potrebno ustrezno povečanje svetovne proizvodnje hrane. Zato bo zanesljiva preskrba s hrano glavni izziv za prihodnje kmetijstvo in tako bo Unija odgovorna, da se jo še naprej zagotavlja zaradi Evropskih državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki.(RO) Prilagoditev SKP novim družbenim in gospodarskim dejstvom je nujen korak. Dejansko moramo odgovoriti na nekatera ključna vprašanja, da bomo lahko to storili. Popolnoma se strinjam s potrebo po zagotavljanju zanesljive preskrbe s hrano. Vendar pa, do kakšne mere želimo biti neodvisni in kako pripravljeni smo za to plačati več?

Do sedaj je SKP ohranjala visoke cene za živila, ki so cenejša v drugih državah. EU ne more spodbujati proste trgovine in hkrati ščititi svojega lastnega kmetijskega trga. Najti je treba rešitve, ki bodo EU dopustile izvajanje ustreznih standardov kakovosti, da bo mogoče zmanjšati razliko med cenami kmetijskih izdelkov v različnih državah.

Vendar pa me skrbi vpliv, ki ga imajo reforme SKP na kmete. Ločevanje plačil je uspelo le usmeriti neposredna plačila glavnim lastnikom zemljišč, ki zagotovo niso kmetje. Ločevanje je nujno, da bi se izognili presežni proizvodnji. Vendar pa pozivam Komisijo, naj predloži nekatera pravičnejša merila, da bodo lahko kmeti resnični upravičenci SKP. Potrebujemo spodbude za kmete, zlasti, da bi spodbudili mlade ljudi, da se preselijo na podeželje. Vendar pa se to ne bo zgodilo ob ohranjanju sedanjega smešnega sistema neposrednih plačil.

 
  
MPphoto
 
 

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. Skupna kmetijska politika (SKP) ima možnosti nudenja rešitev za mnoge težave, ki sedaj vplivajo na evropske kmete, in to ni v nobeni drugi državi v EU bolj očitno kot na Irskem, kjer obstaja enaka zaveza tako za zagotavljanje pravičnega in polnega dogovora SKP in za pomik naprej z izvajanjem sprememb, potrebnih v kmetijstvu 21. stoletja. Vendar pa mora, da bi zagotovili zaupanje in zavezanost kmetijske skupnosti Evrope, nova SKP nuditi stabilnost kmetom in pravično ceno, kakršna je zagotovljena sedaj za dobrine, ki jih proizvajajo. V zameno bodo evropski državljani dobili ne le zanesljive, visokokakovostne dobrine, za katere je zagotovljeno, da so bile pridelane po visokih standardih praks EU, ampak bodo prav tako imeli ugodnosti socialnih in kulturnih posledic SKP, kot so tiste, ki jih vsebuje drugi steber. Predvsem mora EU ohraniti zaupanje evropskih kmetov. Kmetijska skupnost se zaveda, da so s tem novim dogovorom na poti spremembe in jih sedaj sprejema. Da bi izkoristile ta pozitiven odnos, morajo ustanove EU zagotoviti dogovor, ki je sodoben in hkrati celovit in pravičen za vse.

 
  
MPphoto
 
 

  Béla Glattfelder (PPE), v pisni obliki. – (HU) Evropa bo po letu 2013 še vedno potrebovala učinkovito in skupno kmetijsko politiko. Zato bi bilo treba kmetijski proračun EU ohranjati vsaj na sedanji ravni.

Evropa ima posebno odgovornost, da zagotovi varno preskrbo s hrano po svetu. To je zato, ker je mogoče v Evropi proizvesti najbolj varno hrano v okviru najstrožjih standardov za varstvo okolja. Zato je glavna naloga SKP ohraniti zmogljivost kmetijske proizvodnje v Evropski uniji.

Zato je nujno zagotoviti, da se ne bodo neposredna plačila zmanjšala.

V primeru podpore kmetijskega razvoja v okviru drugega stebra je treba zagotoviti, da se uporablja za kmetijske namene.

Kmete je treba zavarovati pred pretiranim nihanjem interventnih cen, ki so bile zadnjih nekaj let pogoste. Potrebujemo orodja za tržne intervencije, v določenih sektorjih, kot so vino in mleko, pa so potrebni ukrepi za omejitev preskrbe. To bi zmanjšalo pojav izgub kmetov, ki nastajajo zaradi nihanja cen.

Evropska trgovina z živili je mnogo bolj zgoščena kot živilsko-predelovalna industrija ali kmetijska proizvodnja. Zelo pogosto več sto kmetov tekmuje z veliko verigo veleblagovnic in njihov pogajalski položaj je mnogo slabši. Zato moramo pomagati izboljšati sodelovanje med kmeti. Vendar pa je za to potrebno izvzetje iz strogih konkurenčnih pravil EU v kmetijstvu.

Uvoz iz tretjih držav bi bilo treba podvreči enako strogim predpisom glede varstva okolja, varnosti hrane, dobrega počutja živali in drugim kot evropske kmete.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Jeggle (PPE), v pisni obliki.(DE) Poročilo na lastno pobudo gospoda Lyona vključuje Parlament na zelo zgodnji stopnji v razpravi glede prihodnosti SKP. Vsem udeležencem se želim zahvaliti za delo, ki so ga opravili. Cilji, usmerjeni v prihodnost, so bili oblikovani za celotno Skupnost.

Obravnavati moramo tri temeljne točke, če želimo še naprej zagotavljati vsestranski in trajnostni kmetijski razvoj po vseh Evropi. 1. Nujno je, da poskrbimo, da bo SKP po letu 2013 ustrezno financirana in da bomo ustvarili ustrezen proračun.

2. Ohraniti je treba preizkušeno in testirano strukturo dveh stebrov z močnim prvim stebrom in enako močnim drugim stebrom. Edini način, kako lahko ohranimo evropski kmetijski model, je zagotavljanje proizvodnje hrane po naših najvišjih standardih v prvem stebru in v drugem stebru, da zagotovimo dobre možnosti za razvoj podeželja ter ustvarjanje delovnih mest in infrastrukture za kmete in nekmete, za moške in ženske in zlasti za mlade.

3. Glavna nihanja na liberaliziranih trgih in učinki podnebnih sprememb še naprej zahtevajo varnostno mrežo. Za nas so nastali novi cilji v smislu tržne usmerjenosti, varnosti proizvodov, varstva živali in potrebe po varstvu okolja in biotske raznovrstnosti zaradi podnebnih sprememb. Ob upoštevanju teh sprememb je dobra kmetijska politika najboljša politika za prihodnost in ta je v interesu vseh naših državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki. – (LV) Ta resolucija vključuje prehod s področja, kot je osnova preteklih plačil za določanje neposrednih plačil podpore v naslednjem obdobju finančnega načrtovanja. Tako zagotavljamo možnost prehodnega obdobja. Takšno obdobje je nujno, a celih sedem let bi bilo močno predolgo prehodno obdobje. Zavlačevanje pri izvajanju te nove metode bi lahko negativno vplivalo na doseganje pomembnega cilja reforme SKP – podpre, ki je ciljno usmerjena, pravična, uravnotežena, preprosta in pregledna. En argument v korist ohranitve proračuna SKP na ravni leta 2013 so upravičena pričakovanja novih držav članic, da bo podpora SKP v njihovem primeru primerljiva s tisto, ki je zagotovljena starejšim državam članicam. Prepričana sem, da je lahko SKP močna in resnično skupna le, če je namenjena zagotavljanju pravične konkurence med vsemi evropskimi kmeti. Neizkrivljena konkurenca v Evropi je prav tako predpogoj za konkurenčnost evropskih kmetov na svetovnih trgih. Rada bi izpostavila politično voljo, izraženo v resoluciji, za krepitev položaja primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano, da bodo lahko postale organizacije primarnih proizvajalcev učinkovitejše in da bodo lahko govorile z velikimi trgovci in predelovalnimi podjetji pod enakimi pogoji. Upam, da bo element razvoja podeželja v SKP konsolidiran in da bo glavna pozornost v strategiji razvoja podeželja namenjena podeželskim skupnostim, izboljšanju stanja okolja, posodobitvi in prestrukturiranju kmetijstva, krepitvi kohezije, izboljšanju prodaje pridelkov in konkurenčnosti, ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest na podeželju ter podnebnim spremembam, obnovljivi energiji in biotski raznovrstnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek (PPE), v pisni obliki.(PL) Prihodnost skupne kmetijske politike po letu 2013 je za nas izredno pomembna. Mnogo pomembnih stvari je odvisnih od SKP – struktura proračuna Evropske unije in prihodnost kmetijstva, kmetov in podeželja. Celoten Evropski parlament se mora zavedati pomembnosti SKP za prihodnost EU. Seveda je ključna zadeva v zvezi z neposrednimi plačili, pa tudi potreba za odpravo razlik med njimi v različnih državah. Danes so razlike med ravnjo plačil v različnih državah članicah prevelike. To slabi občutek solidarnosti, enakosti in skupnosti. Kmetje potrebujejo predvsem stabilne dohodke, sedaj in dolgoročno. Brez tega bo zelo težko posodobiti kmetije in zelo težko bo ohraniti ugoden vpliv kmetijstva na naravno in kulturno okolje. Zato si prizadevajmo, da bi pomagali zagotoviti, da bodo prihodnje spremembe v skupni kmetijski politiki pripeljale do stabilnih dohodkov za evropske kmete. Hvala lepa.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE), v pisni obliki. Pozdravljam to poročilo, ki je prvi korak pri pregledovanju oblike in narave skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013. To poročilo potrjuje, da bomo imeli po letu 2013 SKP, da bi morala ta ostati skupna politika in da bi moral biti njen proračun ohranjen vsaj na sedanjih ravneh. V poročilu je odločno navedeno, da mora ta politika ostati na ravni EU, in zavrnjeni so poskusi za njeno ponovno nacionalizacijo. Kmeti bi si morali vzeti k srcu, da ta Parlament razume njihove skrbi. SKP po letu 2013 bi morala podpreti aktivne proizvajalce in jih nagraditi za hrano, ki jo proizvajajo, in za mnoge javne dobrine, ki jih zagotavljajo družbi – vključno z dobrim počutjem živali na visoki ravni in z visokimi okoljskimi standardi. Tržni podporni ukrepi bodo bistveni pri zagotavljanju ustreznih varnostnih mrež proti drastični spremenljivosti trga, ki bo verjetno značilna za trg v prihodnosti. Le sedem odstotkov kmetov EU je mlajših od 35 let – to je močan opomin, da moramo zagotoviti obstoj pogojev, da bodo mladi ljudje še naprej kmeti. V SKP po letu 2013 se je treba nujno močno osredotočiti na mlade generacije, da bi zagotovili inovativen in učinkovit razvoj kmetijstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Ivari Padar (S&D), v pisni obliki.(ET) Najprej bi se rad zahvalil kolegu, gospodu Lyonu, ker je pripravil zelo uravnotežen osnutek poročila. Menim, da nam je to že omogočilo, da ustvarimo dobro osnovo za razpravo v bližnji prihodnosti. Sprememba kmetijske politike je morda ena največjih nalog tega plenarnega zasedanja. Res je, da bomo začeli preizkušati sadove teh zakonov mnogo kasneje, morda deset let kasneje. Čeprav je najpomembnejša naloga kmetijstva zagotavljanje hrane, je pomembnost kmetijstva za javni interes vse bolj priznana, ne glede na to, ali se kaže v socialni politiki, v okolju ali kulturi. Sorazmerno majhen del prebivalstva dejansko nahrani 100 % ljudi, gospodarno uporablja tla in skrbi za družbeno ravnovesje na podeželju po vsej Evropski uniji. Poročilo je dobra osnova za nadaljnje razprave. Zahvaljujem se vam za pozornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Ulrike Rodust (S&D), v pisni obliki. – (DE) Zahvaljujem se poročevalcu. Mnoge zamisli iz moje skupine so bile vgrajene v poročilo, ki je pred nami, in sedaj imamo zelo dober rezultat.

Naš primarni cilj mora biti zagotavljanje visokokakovostne proizvodnje hrane v Evropi.

V razpravi o organizaciji agrarne reforme pogosto govorimo o nadomestitvi javnih dobrin. Po mojem mnenju gre ta razprava v pravo smer.

Le če bodo državljani EU prepričani, da resnično potekajo prizadevanja in da se denar ne izplačuje preprosto le preko pulta, bo skupna kmetijska politika dobila priznanje, ki si ga zasluži.

Razvoj podeželja igra večjo vlogo kot kdaj koli prej. Da bi preprečili uničenje in dezertifikacijo našega kmetijstva, moramo razviti nadaljnje instrumente, ki bodo ustavili množične selitve s podeželja.

Aktivno podeželje je privlačno življenjsko okolje, ne le za kmete, ampak tudi za ljudi, ki ne želijo živeti v mestih.

Poročilo, kakršno je sedaj, bi morali na plenarnem zasedanju odobriti z veliko večino, da bi pokazali jasno viden signal.

 
  
MPphoto
 
 

  Csaba Sógor (PPE), v pisni obliki.(HU) Ko se je začel proces evropskega povezovanja, skupna kmetijska politika ni le zagotovila zanesljive preskrbe s hrano za prebivalstvo, ampak je položila tudi temelje za sodobno evropsko kmetijstvo in druge posebne politike. Vendar pa je Evropska unija nedavno pridobila 12 novih držav članic. To pomeni, da je EU pridobila novo kmetijsko prebivalstvo 7 milijonov ljudi poleg 6 milijonov, ki jih je imela pred letom 2004. Polet tega se je po pristopu novih držav članic kmetijsko zemljišče EU v velikosti 130 milijonov hektarjev povečalo za 40 % na 185 milijonov hektarjev. V času pristopa so nove države članice pričakovale, da bodo s časom njihovi kmetje prejeli enako raven podpore od SKP kot kmetje v starih državah članicah. Vendar pa je to mogoče doseči le, če sredstva, namenjena kmetijski politiki, po letu 2013 ne bodo zmanjšana. EU mora upoštevati različne razmere in potrebe držav članic, saj bo evropsko kmetijstvo le spodbujalo interese držav članic, kmetov in državljanov enako, če sredstva ne bodo razdeljena nepravično zaradi razlik v ravneh posodabljanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D), v pisni obliki. (HU) Skupna kmetijska politika zahteva temeljno in drzno reformo, v kateri so upoštevane posebne razmere novih držav članic. Ohranjanje SKP je smiselno le v očeh evropskih davkoplačevalcev in opravičljivo na pogajanjih s finančnimi ministri, če lahko pokaže, da lahko kmetijstvo poleg evropske varne hrane zagotovi tudi socialne in okoljske javne dobrine za družbo. Menim, da lahko le obsežna reforma reši skupno kmetijsko politiko. Investicije novih držav članic v kmetijstvo bi bilo treba podpirati s subvencioniranimi bonitetami, drugače bo evropsko kmetijstvo delovalo na dveh ali, ob upoštevanju razmer v Romuniji in Bolgariji, treh različnih ravneh razvoja. To bo še bolj povečalo vrzel med EU15 in 12 novimi državami članicami. Doseganje „zelenega“ kmetijstva in proizvodnja okolju prijaznih javnih dobrin zahtevata nova vlaganja, zlasti v novih državah članicah. Kmetov ne bi smeli kaznovati, ampak jim dati finančne spodbude, da jim pomagamo kupiti stroje, ki omogočajo okolju in tlom prijazno obdelovanje, nadomestitev genskega sklada za gojene vrste in naložbe za varstvo okolja in čistosti vode.

 
  
MPphoto
 
 

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki.(PL) Pri reformiranju SKP ne smemo pozabiti na načela povezovanja, solidarnosti in skupnosti. Neposredna plačila bistveno vplivajo na zanesljivo preskrbo s hrano. Ne pomagajo le stabilizirati dohodke kmetov, ampak nadomestijo tudi stroške ravnanja skladno z vedno večjimi zahtevami, ki se uveljavljajo za kmetijstvo. Če ne bomo odpravili razlik na ravni neposredne podpore, bo ta instrument – glavni finančni instrument SKP – še naprej razdeljeval Evropsko unijo na stare in nove države članice. Odmik od preteklih meril razdeljevanja ne bi bil le simbolična gesta bolj celovitega povezovanja, ampak bi prispeval tudi k zagotavljanju enakih pogojev konkurenčnosti na enotnem trgu Skupnosti. Dalje, nujno je, da je strategija razvoja podeželja še naprej ključni element SKP, ki podpira gospodarski in socialni razvoj v širokem smislu. Tu temeljno vlogo igrajo nenehno prestrukturiranje in posodabljanje kmetij in tudi mnoge inovacijami, namenjene povečanju učinkovitosti in izboljšanju konkurenčnosti v povečani Uniji. Močan drugi steber je priložnost za pomoč mladim kmetom, da se začnejo ukvarjati s kmetijstvom in tudi da izboljšajo kakovost življenja, za aktivacijo družbe in izboljšanje položaja žensk na podeželju.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov