Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2238(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0207/2010

Predložena besedila :

A7-0207/2010

Razprave :

PV 08/07/2010 - 5
CRE 08/07/2010 - 5

Glasovanja :

PV 08/07/2010 - 6.9
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0287

Dobesedni zapisi razprav
Četrtek, 8. julij 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

5. Režim uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU s stališča prihodnje reforme skupne ribiške politike (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo gospoda Alaina Cadeca v imenu Odbora za ribištvo o režimu uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU s stališča prihodnje reforme skupne ribiške politike (2009/2238(INI)) (A7-0207/2010).

 
  
MPphoto
 

  Alain Cadec, poročevalec. (FR) Gospod predsednik, komisarja, gospe in gospodje, ena od močnih zamisli tega poročila je potreba, da se ustvari nujna povezava med skupno trgovinsko politiko in skupno ribiško politiko.

Ob upoštevanju tega lahko le pozdravimo dejstvo, da sta komisarka za pomorske zadeve in ribištvo, gospa Damanaki, s katero smo redno v stiku, in komisar za trgovino, gospod De Gucht, spet skupaj na klopi Komisije. Dva komisarja za eno poročilo, kakšna čast! Povedati moram, da je ta dvojna zastopanost Komisije presenetljiva in laskava in povrh dokaj nenavadna.

Vrnimo se k samemu poročilu. Uvoz ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva iz tretjih držav predstavlja več kot 60 % potrošnje EU. Ta zaskrbljujoča raven odvisnosti EU od uvoza je rezultat dvojnega pojava: najprej, proizvodnja EU se zmanjšuje, in drugič, trg EU se zaradi trgovinskih politik Komisije v zadnjem desetletju vedno bolj odpira za uvoz.

Ta razvoj otežuje življenje ribičem EU, ki presenetljivo težko prodajajo svoj ulov po zadosti donosnih cenah, čeprav povpraševanje presega oskrbo za večino vrst. Evropski ribiči sprejemajo, da se jim uveljavljajo okoljske, družbene in zdravstvene omejitve, a ogorčeno zamerijo dejstvo, da se ne uporabljajo enako za proizvode, ki se v velikih količinah uvažajo iz tretjih držav.

Tu je preprosto na kocki preživetje gospodarsko uspešnega evropskega ribiškega sektorja, ki zagotavlja delovna mesta po vsej industriji, ki zagotavlja varno in kakovostno hrano, ki prispeva k ohranitvi kulturne identitete naših obalnih regij.

Gospe in gospodje, o preživetju evropskega ribištva se ne da pogajati. V osnovi zahtevamo naslednje. Najprej, ohranitev pomembne tarifne zaščite ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s strani Evropske unije, da bodo preference, zagotovljene nekaterim tretjim državam, zlasti državam v razvoju, še vedno nekaj pomenile, in da bodo mehanizmi STO še vedno učinkoviti pri zagotavljanju, da bo naša predelovalna industrija oskrbovana. Te proizvode moramo zaščititi pred tarifnim minskim poljem z uporabo švicarske formule in zahtevanjem, da se z njimi ravna kot z občutljivimi proizvodi.

Drugič, trgovinske preference, dodeljene določenim tretjim državam, morajo biti odvisne od njihovega ravnanja najmanj v skladu s strogimi okoljskimi, družbenimi in zdravstvenimi standardi.

Tretjič, pozivamo, da se odgovornost za izvajanje trgovinskih pogajanj o ribiških proizvodih in proizvodih iz ribogojstva prenese s komisarja za trgovino na komisarko za pomorske zadeve in ribištvo. To bo pomenilo, da bodo bolj upoštevane posebne značilnosti ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva. Mislim, da je sedaj odličen čas za revizijo pogojev te temelje razprave. Seveda, smo pred pomembno reformo skupne ribiške politike.

Dalje, ugotavljamo, da se je krog pogajanj v Dohi v STO ustavil, kar nam daje možnost, da ponovno premislimo o nekaterih nepravočasnih koncesijah, ki jih je Komisija nameravala izvesti v imenu Evropske unije. Dalje, na pobudo komisarja De Guchta, ki je tu z nami, je Evropska komisija ravno začela z obdobjem javnega posvetovanja z namenom, da izdela nove smernice za skupno trgovinsko politiko v okviru strategije Evropa 2020. Evropski parlament ima odslej pristojnosti soodločanja v zvezi s trgovinsko politiko in tudi z ribiško politiko in v celoti namerava poskrbeti, da bo slišan, in zagotoviti, da se v teh zadevah spoštuje njegov glas.

Po mojem mnenju bi morala kot prvi dokaz tega Komisija in Svet resnično upoštevati priporočila, ki jih vsebuje to poročilo. V vsakem primeru bomo v prihodnjih mesecih izredno pazljivi in sam osebno se nameravam še naprej ukvarjati s temi vprašanji.

 
  
MPphoto
 

  Maria Damanaki, članica Komisije. Gospod predsednik, najprej bi se rada zahvalila gospodu Cadecu in odborom EP, ki so podprli to poročilo na lastno pobudo. Obžalovali ste, da v zeleni knjigi o reformi skupne ribiške politike ni bilo dovolj pozornosti posvečene vprašanjem, ki jih sprožate tu. Danes je moj cilj, da vas pomirim, da je Komisija predana delu in da v celoti upošteva vse politike, ki bi vplivale na reformo skupne ribiške politike. Kakor sem že izjavila, je namen reforme obrniti negativen vrtinec, v katerem smo sedaj. Imamo ribiški sektor, ki ni niti ekološko trajnosten niti gospodarsko uspešen. Potrebujemo močno ribištvo, ki zagotavlja trajnostno izkoriščanje sredstev in hkrati dopušča našim ribičem, njihovim družinam in udeleženim skupnostim, da od svojih dejavnosti zaslužijo za dostojno življenje.

Potrebujemo ribištvo, ki je pripravljeno dosegati izzive trga: na nacionalni in tudi na mednarodni ravni, sedaj in tudi za prihodnost. Poslušam vaše skrbi glede nepoštene konkurence tretjih držav in odsotnosti enakih pogojev v smislu socialnih pogojev, zahtev glede okolja in trajnosti ter zakonov glede varstva zdravja. Dovolite mi, da vam povem, da so isto skrb izrazile vse države članice, ki so imele besedo na zadnjem svetu za kmetijstvo in ribištvo. Tu torej potrebujemo odgovor.

Medtem ko spreminjamo pravila za evropsko ribištvo v okviru reforme skupne ribiške politike, pa bo eden največjih izzivov ravno ta, da storimo vse, kar je v naši moči, da zagotovimo enake pogoje za vse proizvajalce na trgu EU. V tem smislu bi morali, na primer, vsi delati skupaj ter v celoti in učinkovito izvajati našo zakonodajo proti nezakonitemu, nereguliranemu in neprijavljenemu ribolovu.

Rada bi povedala, da ostajamo predani spodbujanju spoštovanja vseh mednarodnih načel in instrumentov dobrega pomorskega in ribiškega upravljanja s strani naših partnerjev, pa tudi odgovornega ravnanja v smislu varstva okolja in socialnih pogojev.

Močno podpiram vaš poziv k povečani skladnosti naših politik. Delati moramo skupaj z globalno in enotno vizijo. Dve tretjini rib, potrošenih v Evropi, kakor smo že omenili, je že uvoženih, da bi zagotovili stalno oskrbo surovin za našo predelovalno industrijo in poštene cene za potrošnike. Kljub temu pa eno tretjino trga EU še vedno oskrbuje sektor EU, ki predstavlja delovna mesta in ta del socialne strukture mnogih regij v Evropi. Torej, medtem ko smo sredi resne reforme naše skupne kmetijske politike, bi morala trgovinska politika EU še naprej upoštevati zapleteno naravo ribiškega sektorja EU in njegova gospodarska in socialna dejstva. Veselim se tesnega sodelovanja s kolegom, gospodom De Guchtom, da bi zagotovila čas, ki je nujen za potrebne prilagoditve z upoštevanjem hitrosti reforme skupne ribiške politike, ki je v teku.

V zvezi s pogajanji s STO posebno pozornost posvečamo tekočim razpravam o subvencijah. Po našem mnenju bi morali biti vedno sposobni podpreti okolju prijazne in v inovacije usmerjene pobude naših držav članic. Glede revizije tržne politike se strinjam z osnutkom poročila, da bi morala nova tržna politika skupne ribiške politike ponovno obravnavati instrumente sedanje skupne tržne organizacije. Cilj revizije bi morala biti okrepitev organizacij proizvajalcev v njihovi sposobnosti boljšega povezovanja oskrbe s povpraševanjem v smislu kakovosti in količine. Podprla bom tudi oskrbo trga in stabilnost in revizijo določb o standardih trženja in informacij za potrošnike.

To nas pripelje do označevanja. Potrošniki želijo vedeti več o morski hrani, ki jo kupujejo. Vedeti želijo, kje je bila riba ulovljena ali gojena; vedeti želijo tudi, ali proizvodi spoštujejo okolje in ali so bili trajnostno obdelani. Komisija je pripravljena izdelati zakonodajne pobude, katerih cilj je dajanje informacij potrošnikom, ki jih potrebujejo.

Nazadnje pa še nekaj besed o ribogojstvu. Komisija je popolnoma zavezana k doseganju ciljev strategije za trajnostni razvoj ribogojstva, kakor smo že razpravljali v poročilu EP. Prav tako se strinjamo s stališčem, da lahko razvoj ribogojstva v EU vodi do zmanjšane odvisnosti od uvoza in da lahko bolj odgovarja na vedno večje povpraševanje potrošnikov.

Preden zaključim, bi rada poudarila, da bo današnja razprava zagotovila pomemben prispevek k pripravam reforme skupne ribiške politike, prav tako pa bo poslala pomemben politični signal – pozitiven signal – moškim in ženskam v evropskem ribiškem sektorju, ki so pripravljeni na strožjo disciplino, a prav tako pričakujejo sporočilo upanja za njihovo prihodnost.

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. − Gospod predsednik, Komisija pozdravlja odločitev Evropskega parlamenta, da pripravi poročilo na lastno pobudo o uvoznem režimu za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva. Razprava, ki jo je začel Evropski parlament, zagotavlja dobro osnovo za začetek premišljevanja o načinu reševanja trgovinskih pogajanj v okviru reformirane skupne ribiške politike.

Rad bi povabil poslance Evropskega parlamenta, naj upoštevajo naslednje pripombe glede vprašanj, izpostavljenih v osnutku poročila EP.

Komisija se zaveda posebne narave ribiškega sektorja in njegove pomembnosti, zlasti za obalne skupnosti. Ta občutljivost je upoštevana pri izvajanju skupne trgovinske politike.

Rad bi poudaril, da mora trgovinska politika EU izgladiti različne interese različnih delov ribiškega sektorja, na katerega ta politika vpliva, med njimi na proizvajalce, predelovalce in potrošnike. Cilj Komisije pri nakupu trgovinske politike za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva je doseči uravnotežen rezultat, med drugim ustrezno dobavno politiko, položaj in interese proizvajalcev EU in povpraševanje potrošnikov, hkrati pa tudi upoštevanje morebitnih ciljev razvojne politike.

Vsi priznavamo, da je EU močno odvisna od uvoženih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva za zadostitev njenega tržnega povpraševanja, ki ga ne predstavljajo le potrošniki, ampak tudi predelovalna industrija. Glede na obstoječe težnje in morebitno povečanje odvisnosti je sedanja reforma skupne ribiške politike dobra priložnost, da EU okrepi gospodarsko produktivnost sektorja in njegovo sposobnost za konkuriranje v globalnem smislu.

Ne smemo zanemariti verjetnosti, da se bo v prihodnosti nadaljevala širša globalizacija glede na sedanje globalne težnje v mednarodni trgovini, na večstranski in tudi na dvostranski/regionalni ravni. V okviru pogajanj za sporazum o prosti trgovini je Komisija upoštevala, bo upoštevala in mora upoštevati zapleteno naravo ribiškega sektorja EU med pogajanji za dostop na trg in zagotoviti ravnotežje med različnimi interesi, na katere vpliva trgovinska politika, kakor sem ravno omenil. V kontekstu teh globalnih teženj v mednarodni trgovini si bo Komisija prizadevala, da bi zagotovila čas, ki je potreben za prilagoditve, do katerih bo moralo priti, pri tem pa bo upoštevala hitrost reforme skupne ribiške politike, ki je v teku.

Dovolite, da na kratko omenim enega glavnih predlogov, vključenih v poročilo, in sicer možnost, da ribiške proizvode ločimo od NAMA v okviru RAD. Glede te točke bom zelo iskren z vami. Na tej stopnji razprav bi lahko poleg tega, da bo zelo težko ločiti ribiške proizvode od NAMA, drugi pristopi, kot je posebna pogajalska skupina, povzročili, da bi bila EU pod ogromnim pritiskom, da še bolj liberalizira svoj trg.

Komisija ustrezno upošteva poziv iz osnutka poročila, da se odgovornost za pogajanja glede ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva prenese s komisarja za trgovino na komisarko za ribištvo. Po načelu kolegialnosti, ki ureja delo Komisije, so vsi člani Komisije skupaj odgovorni za sprejete odločitve in ukrepe. To pomeni tudi, da komisar za trgovino in GD za trgovino, ki sta odgovorna za pogajanja glede ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, ne ukrepata sama, ampak se pogajata v tesnem sodelovanju s komisarko za pomorske zadeve in ribištvo ter z GD za pomorske zadeve in ribištvo, kjer sta neposredno udeležena na vseh stopnjah pogajanj.

Komisija želi EP zagotoviti, da so med trgovinskimi pogajanji upoštevane posebne potrebe sektorja ribištva. Seveda Komisija zagovarja interese sektorja EU v trgovinskih pogajanjih in kolikor je mogoče upošteva njegovo občutljivost, tudi ko se srečuje z močnim pritiskom naših trgovinskih partnerjev.

Pri zagovarjanju interesov sektorja ribištva EU v trgovinskih pogajanjih Komisija poskuša odpraviti tudi vse trgovinske ovire, ki jih ohranjajo naši trgovinski partnerji in bi lahko ogrozile izvozne možnosti industrije EU s ciljem, da zagotovi enake pogoje v dvostranski in večstranski trgovini z ribiškimi izdelki.

Nazadnje, v poročilu so izražene skrbi zainteresiranih strani glede zagotavljanja enakih pogojev za proizvajalce EU in uvoz iz tretjih držav. EU je trdno predana spodbujanju delavskih in okoljskih standardov v okviru trgovinskih pogajanj s tretjimi državami vzporedno z odpiranjem trga – na primer, v okviru poglavja o trajnostnem razvoju, ki je vključeno v naših trgovinskih sporazumih ali na številnih mednarodnih forumih, kjer se obravnavajo ta vprašanja, kot so ZN, FAO in regionalne organizacije za upravljanje ribištva, kjer je EU aktivna udeleženka.

Rad bi zaključil tako, da pokažem svojo pripravljenost in razpoložljivost za nadaljnje razprave s spoštovanimi poslanci Evropskega parlamenta o vlogi Komisije v trgovinskih pogajanjih, kar zadeva ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva.

 
  
MPphoto
 

  Yannick Jadot, poročevalec mnenja Odbora za mednarodno trgovino. (FR) Gospod predsednik, komisarja, mislim, da moramo upoštevati zbliževanja parlamentarnega odbora za ribištvo in odbora za mednarodno trgovino glede te zadeve in glede predstavljenih predlogov v zvezi z njo.

Povedano je bilo, da je ribištvo izredno pomemben sektor za prostorsko načrtovanje, zaposlovanje in kulturno identiteto v Evropi. Prav tako je to tudi sektor, ki ima izredno močan vpliv na ribiške vire in danes je velika večina staležev močno prekomerno lovljena. Prepogosto nas ljudje prepričujejo, da je končni cilj skupne evropske ribiške politike prilagoditi sektor ribištva globalizirani trgovini z ribiškimi proizvodi, katerega izredno krutim učinkom smo lahko priča danes, naj bo to v socialnem, gospodarskem ali seveda okoljskem smislu.

Zato aktivno zagovarjamo mnogo strožje povezovanje socialnih in okoljskih meril v trgovinske sporazume glede ribiških proizvodov. Podpiramo zamisel umika ribiških proizvodov iz pravil o dostopu na nekmetijske trge (NAMA), ker ribe niso nogavice ali pralni stroji, povsem odločilne so za varnost hrane in biotsko raznovrstnost. Vendar pa moramo biti jasni. Ker to vključujemo v mednarodna pogajanja, mora biti naša evropska politika vzorna in se moramo gibati v tej smeri, da bomo imeli več in bolje plačanih ribičev, ki ne bodo prekomerno izkoriščali ribjih staležev, niti v naših teritorialnih vodah niti v tistih, kjer kupujemo ribolovne pravice.

 
  
MPphoto
 

  Antonello Antinoro, v imenu skupine PPE. – (IT) Gospod predsednik, komisarja, gospe in gospodje, rad bi se zahvalil gospodu Cadecu za njegovo delo – odlično delo –, ki ga je opravil v zvezi s tako pomembnim vprašanjem, kot je režim uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU.

Pripravil sem govor o potrebi, na primer, da se osredotočimo na zagotavljanje, da bodo uvoženi proizvodi v skladu z enakimi zdravstvenimi pravili in enakimi zahtevami, a ugotavljam, da so o tem govorili drugi, torej bi bilo dokaj nesmiselno in zapravljanje časa, da to še enkrat ponavljam. Vendar pa moram omeniti temeljni vidik, ki kaže, da sem ga dojel iz govora komisarja De Guchta in o katerem je govoril poslanec pred mano, namreč, da danes obstajajo nekatera manjša navzkrižja med pristojnostmi obeh komisarjev ali med pristojnostmi, ki bi jih morala imeti ta dva komisarja.

Če odmislimo vso hinavščino, menim, da je to pomembno poudariti, ker mora ribištvo, kakor je bilo povedano, igrati temeljno vlogo, če želimo zagotoviti, da naši ribiči ne bodo še naprej zmanjševali svoje ribolovne zmogljivosti, ker smo jih v to prisilili zaradi naših morij. Če želimo zagotoviti, da ljudje ne bodo še naprej obravnavali naših ribičev kot evropske Pepelke, da se tako izrazim, potem bomo morali tej zadevi posvetiti več pozornosti.

Komisarka Damanaki in komisar De Gucht sta oba izrazila svoj namen, da se popolnoma posvetita temu celotnemu vprašanju, a menim, da je pomembno imeti le en pristop. Prav tako menim, da je vidik glede komisarja za ribištvo z vsem, kar posledično sproži v Parlamentu, odločilen za zagotavljanje, da se problem reši in da to poročilo postane pomemben vidik prihodnosti.

 
  
MPphoto
 

  Luis Manuel Capoulas Santos, v imenu skupine S&D. – (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ribiški proizvodi in proizvodi iz ribogojstva predstavljajo pomemben del evropske prehrane, kakor vsi vemo, in to pomeni, da moramo uvoziti več kot 60 % teh proizvodov, da bi izpolnili naše potrebe, kakor je pravilno izjavila komisarka Damanaki. To preprosto dejstvo zadostno prikazuje pomembnost poročila gospoda Cadeca, s katerim sem imel kot poročevalec v senci zadovoljstvo sodelovati pri pridobivanju čim širšega soglasja za zaščito tega sektorja, delovnih mest, ki jih zagotavlja, in predvsem evropskih potrošnikov.

Zaradi tega skupina Naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu podpira ključne domneve in osnovne sklepe poročila, zlasti glede skrbi in priporočil o potrebi po zagotavljanju zdravja in varnosti uvoženih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, ter okoljskih meril, za katere je treba poskrbeti, da bodo postali zahteva na področju lova, proizvodnje in predelave teh proizvodov.

V poročilu so upravičeno obravnavana druga vprašanja, ki si enako zaslužijo podporo, a zaradi pomanjkanja časa jih ne morem pojasniti tu. Zaradi tega bo moja skupina očitno glasovala za poročilo. Razen tega pa bi rad gospodu Cadecu čestital za odlično delo, ki ga je opravil.

 
  
MPphoto
 

  Pat the Cope Gallagher, v imenu skupine ALDE. Gospod predsednik, na začetku bi rad čestital gospodu Cadecu, ker je izdelal to poročilo. Padanje cen rib v zadnjih letih je neposredno in v veliki meri povzročila konkurenca uvoza prostoživečih in tudi gojenih rib. Proizvajalci teh proizvodov niso predmet zahtevnih režimov izvajalcev iz EU na področjih, kot sta ohranjanje in higienski standardi. Na evropski trg vstopajo po ceni, ki ni donosna za evropske proizvajalce.

To vprašanje je treba obravnavati v okviru reforme skupne kmetijske politike in vem, da bo komisarka Damanaki to obravnavala. Močno se zanašamo na uvožene dobrine, kakor sta poudarila oba komisarja, a ko pogledam svojo državo, ki na leto uvozi 46 000 ton, kar stane 181 milijonov EUR, kaže, da je med potrošniki uvoženih rib nasproti prostoživečim ribam, pomanjkanje ozaveščenosti.

Če želimo rešiti ta problem, moramo obravnavati nadomestilo za uvoz, da bi 66 % zmanjšali na 50 % v obdobju recimo 10 let, a da bi lahko to storili, moramo poskrbeti, da se poenostavi birokracija, ki sedaj duši ta sektor, in da bodo vsi GD in seveda vsi vladni oddelki in različne države članice delali v tandemu v najboljšem interesu tega sektorja.

 
  
MPphoto
 

  Isabella Lövin, v imenu skupine Verts/ALE. (SV) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pozdravljam poročilo gospoda Cadeca o uvažanju rib v EU. Lastni ulov v Evropi se je nevarno zmanjševal – za 26 % samo od leta 1997. Več kot 60 % vseh rib, ki se danes potrošijo v Evropi, je uvoženih. Ne bi bilo treba, da je tako. Če bi sami upravljali svoje ribje vire, vsaj glede na največji trajnostni donos (MSY), bi se lahko evropski ulov povečal na dvakrat več, kot ga imamo danes, hkrati pa bi imeli močne in uspešne staleže.

Z upoštevanjem tega cilja moramo sedaj zagotoviti, da ne bomo naših problemov presežnega ulova prenašali na druge države. V poročilu gospoda Cadeca je omenjenih več pomembnih instrumentov, ki jih lahko EU uporablja. Prvi je Uredba o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu. Vse ribe, ki se dajo na trg EU, morajo imeti priznane dokumente, v katerih je navedeno kje, kdaj in kdo je ulovil ribe. To je prvi korak, a ni dovolj daljnosežen. V velikih delih sveta je nezakonit ribolov problem, glede katerega revne države zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo narediti ničesar. V državah, kjer je zelo razširjena korupcija, ni težko pridobiti pravih dokumentov za izvoznika rib. Zato mora EU kot največja uvoznica rib na svetu sprejeti odgovornost in zagotoviti otipljivo in tehnično finančno podporo ter prispevati sredstva, potrebna za pospešitev skladnosti in kontrole v državah v razvoju.

Drugi instrument je že izdelan v Združenih narodih. Imamo dobre mednarodne sporazume, a moramo jih tudi izvajati. V letu 2006 si je EU prizadevala za sporazum o izvajanju, med drugim za kodeks vedenja za odgovorno ribištvo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Za to si moramo še naprej prizadevati.

 
  
MPphoto
 

  Marek Józef Gróbarczyk, v imenu skupine ECR.(PL) Gospod predsednik, rad bi se toplo zahvalil gospodu Cadecu za to drzno poročilo, ki je izredno pomembno za skupno ribiško politiko, ki sedaj nastaja. Tudi medtem ko je to poročilo nastajalo, je bilo mogoče opaziti mnoga področja skupne ribiške politike, ki se po našem mnenju bistveno razlikujejo od mnenja Komisije in to žal pomeni tudi končno obliko poročila. Po mnenju ribičev bi moralo to odločilno poročilo močno vplivati na strukturo prihodnje skupne ribiške politike v smislu organizacije trga.

Gospa Damanaki, na mnogih srečanjih ste ponavljali, da bi morali namesto, da v razpravah kritiziramo posamezne prenosne kvote, predstaviti predloge za rešitve v okviru prihodnje politike. Prepričan sem, da je uporaba zamisli, ki jih vsebuje to poročilo, alternativna možnost za koncept, ki nam ga vsiljuje Komisija.

 
  
MPphoto
 

  Diane Dodds (NI). - Gospod predsednik, komisarja, najprej bi se rada zahvalila poročevalcu za njegovo delo. 24. julija 2008 je Svet za ribištvo EU v odgovor na gospodarsko krizo, pred katero je bila evropska ribiška flota, odobril začasne in posebne ukrepe, usmerjene v spodbujanje in prestrukturiranje flote. Ravno, ko je mnogo ribičev poskušalo koristiti te ukrepe, jih je prizadel izpad zaradi globalne recesije. Vrednost škampov, ki jih prodajajo ribiči na Severnem Irskem v druge dele Evrope, je močno padla. In to se je zgodilo v času, ko je uvoz školjk in rib postal vse bolj razpoložljiv.

Evropa potrebuje ribe. Potrebujemo uvoz rib, a trdim, da do tega ne sme prihajati za vsako ceno. Po eni strani želijo moji kolegi prekiniti dajanje kakršnih koli subvencij našim ribičem. Vendar pa pri tem pride do protislovja, in sicer, ko poskušamo odpraviti te subvencije, dopušča evropska politika uvoz rib s področja neurejenih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, ki izpodbijajo trajnostno in gospodarsko uspešno ribiško industrijo, h kateri stremimo.

Evropa ne more imeti obojega hkrati. Primanjkuje doslednosti in z namenom, da bi to obrnili, podpiramo poročilo gospoda Cadeca.

 
  
MPphoto
 

  Carmen Fraga Estévez (PPE). (ES) Gospod predsednik, to poročilo je nastalo kot odgovor na uničenje in pomanjkanje obrambe ribiškega sektorja EU.

Gospod komisar, ta sektor ne zahteva protekcionizma, prosi pa, da se ga na tej stopnji, glede na zgodovino neupoštevanja s strani tistih, ki so pristojni na Generalnem direktoratu za trgovino, ne potopi še globlje.

V tem smislu podpiramo zlasti zahtevo v poročilu gospoda Cadeca, da se pogajanja o ribiških poglavjih prenesejo s pristojnosti Generalnega direktorata za trgovino na Generalni direktorat za pomorske zadeve in ribištvo, kakor velja za kmetijstvo, ker se tu ukvarjamo tudi s proizvodi, ki so še zlasti občutljivi, pri tem pa je klasičen primer tun.

Glede teme tunov imamo sramoten primer pri opuščanju pravil glede porekla brez upoštevanja pogojev iz sporazumov s Papuo Novo Gvinejo in Fidžijem, ki služi le v korist našim glavnim tekmecem: Tajski in Filipinom.

Gospod komisar, ali ste seznanjeni, da poleg tega, da zaradi vaše politike duši sektor EU, Papua Nova Gvineja vstopa v fazo ustvarjanja zelo nizkokakovostnih delovnih mest in netrajnostnega razvoja? Ali ste seznanjeni s poročili nevladnih organizacij, ki delujejo na področju dela otrok, nezdravih pogojev in pomanjkljive higiene v tovarnah, katastrofalnega vpliva na okolje na obalah Madanga in nezakonitega ribolova? Ali je vaša odgovornost, da to preprečite?

 
  
MPphoto
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE). - Gospod predsednik, danes je vedenje poslancev tega parlamenta sramotno. To se ne dogaja v nobenem drugem parlamentu na svetu. Če ni nikakršnega spoštovanja do predsednika Odbora za ribištvo in za ribištvo na splošno, predlagam, da odložite zasedanje, dokler ljudje ne bodo spoštovali tega parlamenta in prenehali s temi sestanki.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Gospod Gallagher, nadaljevati moramo. Prosim vse kolege, naj poskrbijo za tišino, da bomo lahko še 10 minut delali in zaključili to pomembno poročilo in pomembno delo.

 
  
MPphoto
 

  Ulrike Rodust (S&D).(DE) Gospod predsednik, gospa Damanaki, evropska ribiška politika je pred ogromnimi izzivi. Naši ribiči se morajo kosati z vse manjšimi staleži in hkrati se morajo boriti s konkurenco na globalnem trgu, ki ni vedno poštena. Nujno moramo uvesti radikalne reforme, da bi prekinili presežen ulov v evropskih vodah in zagotovili preživetje evropskega ribištva.

Strinjam se s komisarko Damanaki, da od naših ribičev ne bi smeli zahtevati preveč s tem, ko po eni strani zahtevamo, da izvedejo radikalne reforme, po drugi strani pa liberalizirajo trgovino. Početje obeh stvari hkrati bo naše ribiče preveč obremenilo. Najboljši način za povečanje konkurenčnosti je, da dovolimo, da se obnovijo ribji staleži. Drug način, kako omogočiti preživetje evropskega ribištva, bi bil boljše trženje. V določenih okoliščinah bodo evropski potrošniki pripravljeni plačati več za evropske ribe, če bodo bolje obveščeni o njihovem poreklu.

 
  
MPphoto
 

  Britta Reimers (ALDE).(DE) Gospod predsednik, komisarja, želela bi čestitati gospodu Cadecu za njegovo uspešno in uravnoteženo poročilo. Prav tako bi se mu rada zahvalila za odlično sodelovanje.

V urejanje uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU so vključeni pomembni izzivi. S količino 12 milijonov ton in vrednostjo 55 milijard EUR je ribiški trg EU največji na svetu. Ta trg hitro raste in je vse bolj odvisen od uvoza iz tretjih držav. Zato je pomembno, da nadziramo pogoje proizvodnje in uvoza proizvodov iz tretjih držav.

Sedaj smo na plenarnem zasedanju predložili dva predloga sprememb. Povezana sta s potrebo, da priznamo poseben gospodarski položaj obrobnih regij Evrope. Vendar pa za težave ne krivimo samo tržne liberalizacije. Velika uvedba ribjih proizvodov na trg EU, ki je bila opisana kot nepoštena, prav tako nima neposrednega vpliva na...

(Predsednik je prekinil govornico)

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE).(PL) Gospod predsednik, nimam veliko časa, zato bi rad le poudaril eno od tem poročila gospoda Cadeca. Z ribami ne bi smeli trgovati enako kot z drugimi industrijskimi proizvodi, ampak bi moralo to početi v okviru trgovinskih pravil STO, ki se uporabljajo za občutljive proizvode. Trgovinska politika EU posveča malo pozornosti posebni naravi tega občutljivega sektorja in interesom proizvajalcev EU. Zato je dobro oceniti zaželenost ribiških proizvodov, ki ni več predmet pravil dostopa na nekmetijske trge, da bi pospešili uskladitev trgovine z ribiškimi proizvodi z zahtevami, ki se uporabljajo za hrano in občutljive proizvode.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Trautmann (S&D). (FR) Gospod predsednik, rada bi čestitala kolegu poslancu, gospodu Cadecu, za njegovo odlično delo.

Besedilo, ki bo danes dano na glasovanje, označuje določeno spremembo pogleda naše institucije na pojem proste trgovine. Smer, ki se tu zagovarja, lahko, ne da bi bili protekcionistični, opišemo kot manj naivno.

Vsi se strinjamo, da je evropska proizvodnja nezadostna in namesto, da se takoj zatekamo k uvozu, moramo najprej poskusiti okrepiti naša prizadevanja za varovanje in obnovo staležev, tudi z uporabo ribogojstva, da bi zagotovili trajnost sektorja in njegovih delovnih mest v Uniji, pa tudi evropsko ribištvo, ki je manj odvisno od tretjih držav.

Glede uvoza moramo zagotoviti, da evropski trg z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz ribogojstva ne bo utrpel nepoštene konkurence zaradi manj strogih zdravstvenih in socialnih pogojev in smešno nizkih tarif. Zato podpiram evropsko oznako v skladu z našimi okoljskimi in socialnimi standardi.

 
  
MPphoto
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE). – (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, Evropa je sedaj največji evropski trg za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ki uvaža približno 60 % potrošenih rib. Proizvodnja skupnosti ni in ne more v bližnji prihodnosti zadoščati za izpolnjevanje povpraševanja teh vrst proizvodov in njihov uvoz je postal nujen.

V tem kontekstu je pomembno zavarovati dva temeljna vidika: najprej, ustvarjanje pogojev, ki so potrebni za zagotavljanje, da bodo imeli potrošniki EU dostop do kakovostnih uvoženih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva; in drugič, ustvarjanje okvira poštene konkurence, za uvožene proizvode in tudi za proizvode, ki jih lovita in proizvajata ribiški in ribogojski sektor v Evropi.

Zato je nujno, da Evropska unija uvaža ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ki izpolnjujejo enake okoljske, socialne in zdravstvene standarde in standarde kakovosti, kot so standardi, ki se izvajajo za proizvode EU. Reforma skupnega trga ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva je tudi nujna, zlasti revizija mehanizmov, ki se uporabljajo za boj proti pojavom, kot sta postopna odprava carinskih dajatev in vse večja konkurenčnost uvoza.

To poročilo Parlamenta, ki ga je izvrstno vodil gospod Cadec, je pravočasno in obravnava številne pomembne predloge za trajnostni razvoj ribiškega sektorja in z njim povezanih sektorjev, tudi trženja.

 
  
MPphoto
 

  Josefa Andrés Barea (S&D). (ES) Gospod predsednik, komisarka Damanaki, komisar De Gucht, hvala, ker ste tu na tej razpravi o zelo pomembnem poročilu o uvoznem režimu.

Ribištvo je pomembno vprašanje, v zvezi s katerim je treba poudariti dve bistveni vprašanji: dejstvo, da nismo samozadostni in dejstvo, da nepoštena konkurenca poteka ogromno časa in posledično potrebujemo v Evropi varno ribištvo in moramo preprečiti nepošteno konkurenco.

To bi rada naslovila na komisarja za trgovino: ribištva ne smete še naprej obravnavati kot „neobčutljiv proizvod“; ne sme se še naprej urejati s pravili dostopa do nekmetijskega trga; ne sme biti proizvod kot industrija; biti mora „občutljiv proizvod“ in urejati ga morajo pravila Svetovne trgovinske organizacije in Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo.

Zato ne moremo biti trajnostni, ne moremo zagotoviti ohranjanja vrst in ne moremo se ukvarjati s pravo tržno dejavnostjo, če rib ne bomo obravnavali kot „občutljiv proizvod“.

 
  
MPphoto
 

  Robert Atkins (ECR). - Gospod predsednik, ponovno vstajam, da bi preko vas predlagal konferenci predsednikov, da mora nekdo izpolniti svojo obveznost. Na začetku nam je bilo rečeno, da bomo glasovali ob 12.00 uri. Ta se je vsakih pet minut premaknila za pet minut. Ljudje morajo na letala; to je neprijetno; to je zasmehovanje Parlamenta. Vzemite se v roke!

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Naznanili smo, da bo glasovanje odloženo do 12.15 ali 12.20 ure, torej nadaljujmo z odgovori komisarjev. Prepričan sem, da bomo lahko glasovali ob 12.20.

 
  
MPphoto
 

  Maria Damanaki, članica Komisije. Gospod predsednik, ne morem se vzeti v roke, lahko pa sem zelo kratka.

Rada bi povedala, da si prizadevamo za vse skrbi, ki so jih izrazili poslanci. Kakor sva že omenila z gospodom De Guchtom, poskušamo najti ravnotežje. Potrebujemo uspešen ribiški sektor in imamo nekatere obveznosti do STO in drugih mednarodnih teles. Vse bi rada pomirila, da se bomo po svojih močeh potrudili in prispevali tako, da bo naša reforma SKP namenjena najboljši prihodnosti naših ribičev.

 
  
MPphoto
 

  Alain Cadec, poročevalec. (FR) Gospod predsednik, menim, da je vedenje naših kolegov poslancev popolnoma nespoštljivo in nesprejemljivo v parlamentu, kot je naš. To, kar tu počnete, je sramotno. Sram me je. Skrbi vas le to, kako boste glasovali in šli domov. Delamo na pomembnem poročilu, torej bodite vsaj toliko vljudni in poslušajte ljudi ali pa zapustite dvorano.

Kakor koli, gospe in gospodje, po mojem manjšem izbruhu ne dvomim, da boste v veliki meri glasovali za to poročilo in, ker imam to priložnost, se moram zahvaliti kolegom iz Odbora za ribištvo, zlasti predsednici, gospe Fraga Estévez, ki se je strinjala s tem, da se lotimo te zadeve, in mi je zaupala to poročilo.

Prav tako bi se rad zahvalil poročevalcem v senci gospodu Capoulas Santosu, gospe Reimers, gospodu Gróbarczyku in gospe Lövin za njihove prispevke k vsem razpravam in za predloge sprememb.

Rad bi se zahvalil tudi vsem tistim, ki so prispevali k temu poročilu in predstavnikom sektorja, ki so mi omogočili raziskovalno delo, zlasti uradnim osebam iz Generalnega direktorata za trgovino (GD za trgovino) in Generalnega direktorata za pomorske zadeve in ribištvo (GD za pomorske zadeve in ribištvo). S tem imam v mislih Zoltana Somoguya, Miriam Garcia Ferrer iz GD za trgovino in na Pierra Amilhata, Christiana Rambeauja in Juana Ranca iz GD za pomorske zadeve in ribištvo, in rad bi se zahvalil gospe Damanaki za njeno prisotnost, pa tudi vam gospod De Gucht, čeprav nisem v celoti zadovoljen z vašimi odgovori – ki v resnici niso odgovori, saj so bili podani pred mojim govorom.

V vsakem primeru bi se rad zahvalil Mauru Belardinelliju iz naše skupine, Ollivierju Gimenezu, mojim pomočnikom, Emilie Herrbach in Vincentu Guerreju, posebej pa bi omenil Philippea Musquarja, ki mi je zelo pomagal pri tem poročilu in me podpiral s svojim snovanjem.

Svoj govor bom zaključil s predhodno zahvalo za vaše glasovanje.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − V pojasnilo, gospod De Gucht ni odgovoril zaradi hrupa v dvorani, torej bi se rad opravičil obema komisarjema za hrup.

Razprava se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo kmalu.

 
  
  

PREDSEDSTVO: JERZY BUZEK
predsednik

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov