Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2238(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0207/2010

Razprave :

PV 08/07/2010 - 5
CRE 08/07/2010 - 5

Glasovanja :

PV 08/07/2010 - 6.9
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0287

Dobesedni zapisi razprav
Četrtek, 8. julij 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

8. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Alexander Alvaro (A7-0224/2010)

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). - Gospod predsednik, glasovala sem za sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami za izmenjavo finančnih podatkov za namene spremljanja financiranja terorističnih dejavnosti.

Dobro se zavedamo nevarnosti, ki jo terorizem predstavlja za našo varnost pa tudi za varnost naših partnerjev na drugi strani Atlantika. Ni potrebno, da vas spomnim na vse teroristične napade, ki so se v zadnjem desetletju zgodili na evropskih tleh. Prav tako je očitno, da naši ameriški partnerji predstavljajo zelo pomembnega strateškega zaveznika, ne le na področju globalne varnosti, ampak tudi v gospodarskem smislu in na drugih področjih.

Zavezanost takšnemu strateškemu partnerstvu je v tem parlamentu le nekaj mesecev nazaj jasno izrazil podpredsednik Joe Biden. Zato bi morali biti ponosni, da smo končno dali soglasje za sporazum, ki je tako zelo pomemben za prizadevanja v zvezi s sledenjem terorističnih dejavnosti, zlasti glede na to, da nov sporazum vsebuje pomembne izboljšave, pojasnila Evropskega parlamenta pa so bila v veliki meri upoštevana.

 
  
MPphoto
 

  Gerard Batten (EFD). - Gospod predsednik, mnogo razlogov obstaja za glasovanje proti tej resoluciji, a premnogo jih je, da bi jih zajel le v 60 sekundah. Seveda moramo nasprotovati terorizmu, a tega ne smemo izkoriščati kot izgovor, da vlade vohunijo za svojimi državljani. Zadevne zaupne informacije so last državljana, ne Evropske unije, Parlamenta ali seveda domače države.

Vsak tak sporazum bi moral biti sklenjen med neodvisnimi državami, ki odgovarjajo svojim ljudem v demokratičnem procesu. V vsakem primeru gre tu za enostranski sporazum in nimamo razloga, da bi verjeli, da ga bodo Združene države spoštovale. Sporazum krši zakon Združenega kraljestva o varstvu podatkov, ki prepoveduje izmenjavo informacij brez soglasja med čezmorskimi tretjimi stranmi. Britanska vlada ima glede tega klavzulo o izvzetju in upam, da bodo premagali svojo običajno mehkužnost in glasovali proti, tako kot sem jaz.

 
  
MPphoto
 

  Filip Kaczmarek (PPE).(PL) Podprl sem poročilo gospoda Alvara. Da bi bili učinkoviti, moramo imeti v boju proti terorizmu uporabne instrumente. Za eno zelo pomembno preprečevalno orodje štejeta nadzor in zmanjšanje finančnih sredstev, ki dosegajo teroriste in jim pripadajo. Dejansko je denar zelo pogosto gorivo za teroristične dejavnosti. Če ni denarja, se teroristične dejavnosti zadržujejo in seveda je to namen naših prizadevanj. Boljši nadzor pretoka denarja je lahko temeljna ovira za teroristično dejavnost in priprave terorističnih dejanj, zato sem zelo vesel, da nam je uspelo doseči dogovor in da smo sprejeli sporazum in poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospoda Alvara. Mislim, da je zelo pomembno, da se lahko skupaj borimo proti terorizmu, in zelo pomembno je, da lahko sodelujejo narodi z enakimi vrednotami. Pomembno je okrepiti čezatlantske odnose med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike in, kot vemo, so naše vrednote enake.

Očitno je treba tu spoštovati zakonodajo o varstvu podatkov, a obstajati mora meja: ne moremo se skrivati za varstvom podatkov, ko gre za terorizem. V tem oziru mora biti zelo jasna. Menim in upam, da lahko tako nadaljujemo boj proti terorizmu in na ta svet prinesemo mir.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, vedno obstaja občutljivo ravnotežje, ki ga je treba potegniti med civilnimi svoboščinami in varnostjo. Mislim, da smo večkrat od napadov na dvojčka WTC pred devetimi leti narobe razumeli to ravnotežje.

Narobe smo ga razumeli zaradi napačnega izenačevanja v politiki, pri čemer politiki mislijo, da morajo biti njihovi ukrepi sorazmerni z obsegom javnega ogorčenja, namesto da bi bili v sorazmerju s potrebo po rešitvi identificiranega problema. Ta parlament je naredil to napako, a pri tem ni bil sam. Nacionalni parlamenti so naredili enako na obeh straneh Atlantika.

Občasno pa menim, da smo pravilno razumeli to ravnotežje. Vzeli smo si čas, vključili smo smiselna varovala in mislim, da omogočamo varnostnim silam sveta, da učinkovito sodelujejo v boju proti terorizmu brez nesprejemljive cene v smislu civilne svobode. To je ravno tisto, na kar bi se morala osredotočiti Evropska unija: čezmejno vprašanje, ki ga ne moremo prepustiti državam članicam. Če bi to počela ves čas, preostali med nami ne bi imeli takšnega problema.

 
  
  

Poročilo: Elmar Brok (A7-0228/2010)

 
  
MPphoto
 

  Joe Higgins (GUE/NGL).(GA) Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu o Evropski službi za zunanje delovanje. Evropsko službo za zunanje delovanje je treba postaviti v kontekst skupne zunanje in varnostne politike in sprememb, ki jih je Lizbonska pogodba naredila v tej skupni politiki.

Lizbonska pogodba zagotavlja več sredstev za okrepitev industrije streliva in vojaške industrije v Evropi in zaradi iste pogodbe se bo velikim evropskim državam, ki so vojaške sile, enostavneje podati na vojaško misijo. Ni dvoma, da bodo v prihodnosti najmočnejše sile v Uniji pripravljene začenjati vojaške kampanje zunaj Evrope, ko bodo menile, da je to v njihovem gospodarskem interesu, ravno tako kot so storile Združene države.

Služba za zunanje delovanje bo instrument za spodbujanje gospodarskih, političnih in vojaških interesov evropskega kapitalizma in to ne bo prispevalo h globalnemu miru, ampak ravno nasprotno.

 
  
MPphoto
 

  Tunne Kelam (PPE). - Gospod predsednik, podprl sem poročilo gospoda Elmarja Broka. Združeno stališče Evropskega parlamenta je v največji meri izkoristilo nove priložnosti, ki jih nudi Lizbonska pogodba. Zlasti podpiram politični in finančni nadzor Evropske službe za zunanje delovanje s strani Evropskega parlamenta. Zadovoljen sem, da se visoka predstavnica strinja s tem, da se ustvari takšna posebna struktura človekovih pravic in demokracije, kot je sedež ESZD. A najpomembneje, še naprej bomo podpirali praktično izvajanje ustreznega geografskega ravnotežja, osebje ESZD pa bo sestavljeno iz predstavnikov iz vseh 27 držav članic. Ta proces se je šele začel. Mislim, da je pomembno, da mora revizija leta 2013 zajemati tudi to vprašanje enake zastopanosti.

 
  
MPphoto
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, za to poročilo sem glasoval, ker sem prepričan, da je ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) temeljni korak, zgodovinski korak v razvoju in ocenjevanju zunanje politike EU.

Posebno pozdravljam odlomek v poročilu, v katerem je poudarjena pomembnost zagotavljanja večje politične usklajenosti zunanjih ukrepov EU kot celote s posvetovanji med diplomatskimi službami ESZD in držav članic. S tem bi se izognili podvajanju dela in hkrati zagotovili dolgoročno doslednost pri spodbujanju strateških interesov EU in temeljnih vrednot v tujini.

 
  
MPphoto
 

  Diane Dodds (NI). – Gospod predsednik, glasovala sem proti poročilu. Medtem ko so mnogi tu nedvomno zaneseni zaradi ustanovitve ESZD kot še enega mejnika na poti v Unijo, pa volivci Združenega kraljestva postajajo vse bolj jezni zaradi erozije nacionalne neodvisnosti in so osupli nad zamislijo, da bi morala – ali, da bi lahko – zunanja politika Združenega kraljestva postati ponižna nekomu, ki ga niso izvolili britanski ljudje.

Naš zunanji sekretar sedaj obljublja, da bo tesneje sodeloval z visoko predstavnico, ker bo imela ESZD pomemben vpliv na prihodnji uspeh globalne vloge Unije. Ne bomo zapravljali ironije na davkoplačevalce Združenega kraljestva, da ista vlada, ki sedaj zahteva od ministrstev, naj pokažejo učinke 40-odstotnih zmanjšanj potrošnje po ministrstvih, potrjuje službo, ki naj bi po ocenah stala 900 milijonov EUR in je britanski davkoplačevalci niti ne potrebujejo niti ne želijo. Tisti med nami, ki smo načelno nasprotovali ustanovitvi ESZD v letu 2008, ji še vedno nasprotujemo.

 
  
MPphoto
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE). - (FI) Gospod predsednik, pri glasovanju o ustanovitvi Evropske službe za zunanje delovanje sem podprla predloge sprememb, ki so osredotočeni na vključevanje nacionalnih parlamentov v nadzor te službe. Drugače sem glede te zadeve glasovala v skladu s stališčem moje skupine. Potreba je očitna: čas je, da postane EU jasneje priznana, ne le kot globalna udeleženka, ampak tudi kot globalna akterka. Kot je pokazala naša vloga največje finančne oskrbovalke ZN, ki je bila v veliki meri neopažena, so spremembe nujne.

Poleg tega upam, da se bodo spremembe te vloge odražale tudi v strukturi Varnostnega sveta ZN. Upati je treba, da bodo mednarodne organizacije, kot je ta, sposobne revidirati te koncepte glede sedanjih globalnih struktur.

 
  
MPphoto
 

  Inese Vaidere (PPE).(LV) Hvala, gospod predsednik. Evropska služba za zunanje delovanje nudi možnost povečanja učinkovitosti zunanje politike Evropske unije, njeno večjo zedinjenost in večjo strateško usklajenost. Skrajni čas je, da dokažemo, da lahko delamo usklajeno in da se naš vpliv na svetu ni zmanjšal. Evropska služba za zunanje delovanje bo predstavljala skupno stališče celotne Evropske unije. Vendar pa brez upoštevanja in usklajevanja interesov posameznih držav članic in občutljivih vprašanj služba ne bo mogla učinkovito delovati. Ta praksa mora postati prednostna naloga zunanje politike Evropske unije. Zadostno geografsko zastopanje mora biti nedvoumno temeljno načelo pri oblikovanju službe. Od najzgodnejših dni njene dejavnosti moramo zagotavljati strokovno in tudi sorazmerno predstavljanje diplomatskih zborov držav članic v tej službi. Kompromis, ki je bil predstavljen – pomembna predstavitev – polaga posebno odgovornost za oblikovanje te službe, da bodo vse države članice ustrezno zastopane v novoustanovljeni službi, in hvaležna sem gospodu Broku za njegovo sijajno delo v zvezi s tem poročilom. Hvala lepa.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE).(PL) Gospod predsednik, danes smo sprejeli odločitev, ki bo pospešila ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje. Pozornost bi rad pritegnil k nekaterim pomembnim problemom, ki jih moramo upoštevati.

Najprej, na področju zunanje politike je potrebno usklajevanje z mnogimi drugimi področji in težko jo je ločiti od dela na področju, na primer, razvojne politike, trgovinske politike, delovanja globalnih finančnih institucij ali gospodarskih zadev v globaliziranem svetu. Drugič, diplomatska služba EU bi morala odražati značaj Unije. Evropski parlament je odgovoren za pomembne regulativne, nadzorne in proračunske dejavnosti. Tretjič, nejasen položaj glede tega, kdo ima nadzor nad ESZD, povzroča velike skrbi. To lahko pripelje do ustanovitve še ene institucije v Uniji. Četrtič, primanjkuje jasno opredeljenih pristojnosti na področju oblik sodelovanja z diplomatskimi službami držav članic. Petič in zadnjič, spomnimo se, da se dobra diplomacija gradi mnogo let. ESZD bi morala graditi na vrednotah in identiteti Evropske unije.

Nazadnje bi rad povedal, da bi morala biti Unija na svetovni ravni bolje pripravljena na obvladovanje krize in civilne in vojaške zmogljivosti na področju...

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo o Evropski službi za zunanje delovanje, ker vem, da je to posledica Lizbonske pogodbe, Pogodbe o reformi. Kljub temu imam nekaj vprašnj in skrbi glede te nove službe. V času, ko so jo začeli ustvarjati, so dejali, da bo nevtralna v smislu stroškov. Vendar pa sedaj vemo, da bo evropske davkoplačevalce stala ogromno.

Očitno visoka predstavnica potrebuje sredstva. Vseeno pa, ko ustanavljamo nove institucije, nove sisteme, vedno velja na začetku navesti, čemu so namenjene, da bi se izognili vtisu, da se pomikamo naprej na podlagi nečesa, kar bi bilo mogoče smatrati za nedolžne laži.

Skrbi me, da bodo imele velike države članice zaradi te službe še več besede pri določenih zadevah. Zato upam, da bo lahko cela Evropa pravično zastopana, ko bodo za različne položaje v tej službi izbrani ljudje, in da bodo lahko v njej vlogo igrali tudi evropski nacionalni parlamenti. Na ta način bi lahko zagotovili, da bo služba delovala pravičneje.

 
  
MPphoto
 

  David Martin (S&D). - Gospod predsednik, pozdravljam glasovanje o Službi za zunanje delovanje, a sedaj, ko smo glasovali, je pomembno, da se odmaknemo od postopka in struktur na dejansko napredovanje dela Službe. Pomembno je, da Catherine Ashton sedaj, ko ima ekipo, udejanji temeljne evropske vrednote.

Človekove pravice morajo biti njena glavna skrb. Zlasti je obljubila, da bo v vsakem zunanjem uradu uradnik za človekove pravice. To mora uresničiti, prav tako pa mora obstajati struktura, da ta uradnik poroča centru, da bi zagotovili, da dobimo nekakšno združeno vlado v smislu, kako Evropska unija ravna s človekovimi pravicami.

Sedaj imamo z mnogimi državami, tudi s Kitajsko, dialog o človekovih pravicah, ki je popolnoma brez pomena. Služba za zunanje delovanje mora, če naj bo vredna denarja in prizadevanj, ki jih vlagamo vanjo, začeti uresničevati evropske vrednote in zlasti človekove pravice.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, pri teh razpravah o ustanovitvi Evropske službe za zunanje delovanje je nekaj nenavadnega, celo ganljivega, kot da Evropska unija ne bi že imela popolnega aparata diplomatske službe. Pojdite v katero koli tretjo državo in našli boste veleposlaništvo EU, ki dominira nad vso zakonodajo držav članic. Diplomatski zbor Evropske unije je že izrinil nacionalne službe. Baronica Ashton ima približno dvakrat večjo plačo kot William Hague, britanski zunanji minister, in nadzira proračun, ki je približno 20-krat večji kot proračun Urada za zunanje zadeve in zadeve Commonwealtha.

Na nek način to ne bi bilo tako slabo, če bi bila skupna zunanja politika Evropske unije vidno močnejša od tiste, ki ji sledijo države članice, ampak ni. Kaj počne? Izolira Tajvan in se prepušča tiranom v Pekingu, zavrača reševanje problema disidentov na Kubi, ki nasprotujejo Castru, prepušča se ajatolom v Teheranu in priliva denar Hamasu. Mislim, da bi nam lahko uspelo, da bi zadeve opravljali bolje. Smo četrta največja vojaška sila na tem planetu in peto največje gospodarstvo. Mislim, da lahko vodimo našo zunanjo politiko tako, da bo ustrezala našim interesom!

 
  
MPphoto
 
 

  Ingeborg Gräßle (PPE ). – (DE) Gospod predsednik, iz štirih razlogov sem glasovala proti poročilu gospoda Broka. Arhitektura te službe ima številne slabosti, katerih podrobnosti nam še vedno povzročajo veliko skrbi.

Druga točka je, da bo veleposlanik Evropske unije v prihodnosti upravljal s sredstvi Komisije. To ta sredstva izpostavlja številnim tveganjem in varovala pred temi tveganji so še vedno izredno nejasna.

Tretja točka je opustitev pravic tega parlamenta v uredbi Sveta. Smo de facto nosilci odločitev v tem postopku in še vedno smo dovolili, da je uredba Sveta preprečila naše parlamentarne pravice. Zato bi rada v zvezi s svojo dokumentacijo – finančno uredbo – povedala, da ne mislim, da me današnje odločitve zavezujejo.

Četrta točka je vprašanje, kako dejansko ravnamo drug z drugim v Parlamentu. V zadnjem parlamentarnem obdobju smo sprejeli parlamentarno reformo, pa tudi postopke, ki smo jih sedaj vse pohodili, med njimi tudi odobritev predsedstva in predsednika. Zakaj izvajamo parlamentarno reformo, ki določa postopke, če te postopke kršimo, ko nam je to pomembno, in jih ne sledimo?

Zato tega poročila ne morem podpreti.

 
  
  

Predlog resolucije: Kosovo (B7-0409/2010)

 
  
MPphoto
 

  Cristian Dan Preda (PPE).(RO) Glasoval sem drugače od skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) v zvezi z resolucijo o Kosovu. Žal mi ni ostalo druge možnosti, kot pa da glasujem proti temu besedilu.

V tej resoluciji so številna temeljna vprašanja, s katerimi se strinjam, in mislim, da jih lahko vsi podpremo. Prebivalci Kosova morajo uživati uspešno demokracijo s pravičnim in nepristranskim pravosodnim sistemom ter družbo, v kateri ni korupcije in kjer se spoštujejo človekove pravice in zlasti pravice manjšin. Na kratko, rad bi bil priča trajni stabilnosti in gospodarskemu razvoju za pokrajino Kosovo kot del evropske perspektive za zahodni Balkan.

Vendar pa prihajam iz države, ki ni priznala neodvisnosti Kosova. S te perspektive menim, da so številne navedbe v tem besedilu o lastnostih države, kot so dežela, vlada, državljani, meje in tako dalje, nesprejemljive.

Obžalujem, da stališču držav, ki niso priznale neodvisnosti Kosova, ni bila posvečena večja pozornost.

 
  
MPphoto
 

  María Muñiz De Urquiza (S&D). (ES) Gospod predsednik, kot smo navedli ob drugih priložnostih, se ne sme nobeno glasovanje španske socialistične delegacije razlagati kot sprejetje mednarodnega priznanja, implicitnega ali eksplicitnega, enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova.

Prav tako bi radi z našim glasovanjem proti izrazili naše nasprotovanje temu, da Parlament zahteva, da države članice Evropske unije mednarodno priznajo ozemlje, katerega odcepitve ne podpirata niti resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov niti sporazum med stranmi. Potrjujemo, da veljavno mednarodno pravo določajo določila Resolucije 1244/99 Varnostnega sveta Združenih narodov.

Vendar pa ne postavljamo pod vprašaj evropskega cilja za Balkan in njegove prebivalce in verjamemo, da je medregijski dialog, kakor ga spodbuja špansko predsedstvo Sveta na konferenci na visoki ravni, ki 2. junija je potekala v Sarajevu, morda učinkovita pot v to smer.

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). - Gospod predsednik, to resolucijo sem podprla. Rada bi pohvalila dejstvo, da Evropski parlament z Evropsko komisijo in Svetom razpravlja o izredno pomembnem vprašanju prihodnosti Kosova.

Kosovo je mogoče obravnavati kot zadnji košček v zahtevni balkanski politični sestavljanki. Zato je nujno, da postavimo pravi košček na pravo mesto in vodimo ta proces usklajeno in mireno. Neodvisnost Kosova je že priznalo 69 držav, med njimi 22 držav članic EU. Pomembno je upoštevati, da služijo možnosti za povezovanje z EU kot največja spodbuda za države Balkana, da se lotijo nujnih reform, in tudi kot dejavnik za regionalno stabilnost.

Kosovo ni nikakršna izjema. Zato, če želimo Kosovo usidrati v Evropo in zagotoviti regionalno stabilnost na Balkanu, je nujno, da najdemo skupni pristop do celotne regije in zlasti do Kosova.

 
  
MPphoto
 

  Bernd Posselt (PPE).(DE) Gospod predsednik, kot poročevalec skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) bi se rad zahvalil gospe Lunacek za njeno odlično sodelovanje. Besedilo, ki smo ga sprejeli danes, je mnogo boljše kot tisto, ki smo ga dobili od odbora, ker smo v besedilu jasno opredelili, da razdelitev Kosova ne šteje kot možnost. To je odločilna točka. Zahtevali smo – kakor se je zgodilo že v osnutku, ki ga je izdelal odbor – da preostalih pet držav članic prizna Kosovo. To je logična poteza, ker je že v letih 2005 in 2007 Evropski parlament pozval, da se Kosovo prizna s tričetrtinsko večino. Večina držav članic je sedaj to storila.

Zato moramo v razmere vnesti jasnost, ker moramo poskrbeti, da bo jasno, da se o statusu Kosova ne bomo ponovno pogajali. Mediji so danes navajali, da je gospod Panzeri, ki ga zelo spoštujem, dejal, da podpira obnovo pogajanj glede statusa. To bi bilo izredno nevarno in zato je nujno, da se tu zagotovi jasnost in da to poročilo okrepi nerazdeljivost in priznanje Kosova, pa tudi udeležbo Kosova v procesu presejanja, z drugimi besedami v predpristopni strategiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, od samih začetkov Pariške in Rimske pogodbe je evropski projekt dvigoval cilj superncaionalizma nad svobodo ali demokracijo in v pravičnosti izvaža svojo ideologijo. Učinkovito ohranjamo protektorat na Kosovu, prav tako kot v Bosni, zaradi enakega razloga umetnega ohranjanja večetnične države.

Sam sem zgodaj začel podpirati neodvisnost Kosova. Zdel se mi je zelo jasen primer, kjer je več kot 90 % ljudi na referendumu glasovalo za samoupravo, ki bi jo morali dobiti. A vsekakor bi morali to načelo razširiti na nacionalne manjšine na tem ozemlju in ciljati na etnografska mejna območja – z drugimi besedami, srbskemu prebivalstvu, ki je prikladno zbrano okoli Srbije, bi morali dovoliti ustrezno, da de jure počnejo, kar počno de facto in da jim vladajo njihovi rojaki.

To je navzkrižje med nadnacionalizmom in demokracijo. Večetnično državo lahko držite skupaj – kot soo bili Jugoslovanska Federacija in tudi Ottomanski imperij, Habsburški imperij in Sovjetska zveza – a takoj, ko ljudje dobijo možnost glasovanja, se odločijo za demokratično samoupravo. To bi morali priznati.

 
  
  

Predlog resolucije: Albanija (B7-0408/2010)

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). - Gospod predsednik, tudi jaz sem glasovala za to resolucijo, ker mislim, da bi morali še enkrat ponoviti našo podporo za prizadevanja za evropsko povezovanje držav na Balkanski regiji v okviru procesa stabilizacije in združevanja.

Albanija je vsekakor država, ki je otipljivo napredovala v okviru procesa reformiranja. Vendar pa je tudi država, ki mora storiti več, da bi se bolj približala standardom in pristopnim merilom EU. Za konsolidacijo demokracije so potrebna znatnejša prizadevanja in pravna država in zagotavljanje trajnostnega razvoja države. Politična kriza po parlamentarnih volitvah junija 2009 je obžalovanja vredna. Našim albanskim partnerjem moramo jasno pokazati, da so v celoti delujoče predstavniške ustanove – parlament je najpomembnejša med njimi – hrbtenica konsolidiranega demokratičnega sistema in morda najpomembnejše politično merilo za povezovanje EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernd Posselt (PPE).(DE) Gospod predsednik, nekdanji komunistični socialisti v Albaniji poskušajo destabilizirati tamkajšnjo uspešno vlado. To zavračamo, a žal se sedaj izvajajo enaki poskusi v Makedoniji. Pred dvema dnevoma je bil v tem parlamentu socialistični vodja opozicije v tej državi, gospod Crvenkovski. Izvedel je zaupne pogovore s komisarjem Fülejem in potem – kar je v nasprotju z vsemi predpisi EU – je bilo objavljeno sporočilo za javnost iz teh notranjih pogovorov, v katerem je bila trditev, da se je komisar strinjal, da si ima pravico prizadevati za svoje notranje politične polemike. Ni bilo tako in to sem včeraj povedal tudi gospodu Füleju. Komisarja EU ni dovoljeno zlorabljati za namen socialne propagande in za notranje politične namene.

Makedonska vlada je demokratično zakonita. Opravlja prvovrstno delo in državo vodi na pot v smeri članstva v Evropski uniji. Opozicija ima pravico nasprotovati, a nima pravice za ta namen zlorabljati Evropske unije.

 
  
  

Predlog resolucije: Razmere v Kirgiziji (B7-0419/2010)

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). - Gospod predsednik, glasovala sem za resolucijo, ker bi se rada pridružila kolegom, ki so obsodili nasilje, ki je prejšnji mesec izbruhnilo v Kirgiziji.

Obžalovanja vredno je, da je več sto oboroženih Kirgizov napadlo mestne ulice, streljalo civiliste in zažigalo trgovine, pri tem pa so tarče izbirali izključno na podlagi njihove etnične pripadnosti. Rada bi izrazila svoje sožalje družinam približno 300 mrtvih in 2 000 ranjenih ali zadržanih v bolnišnici. Pomembno je, da EU še naprej pritiska na oblasti Kirgizije, naj izvedejo verodostojno, nepristransko in neodvisno raziskavo nasilja.

 
  
MPphoto
 
 

  Inese Vaidere (PPE).(LV) Zaradi etničnega napada v južni Kirgiziji, ki se je zgodil junija, je več sto ljudi izgubilo življenje, več tisoč jih je bilo ranjenih, več deset tisoč pa jih je moralo zapustiti domove. To dokazuje potrebo, da se Evropske unija učinkoviteje vključi v reševanje teh procesov v Srednji Aziji. Pomoč Kirgiziji bi morala biti usmerjena v ljudi in ne v določeno vlado. Veleposlanik Kirgizije, gospod Azilov, je še na srečanju delegacije srednje Azije, ki je potekalo 22. junija, vztrajal, da nasilje ni bilo dejanje etničnega čiščenja in da tuji mediji niso prikazali objektivne ocene razmer. Uzbekistan ima glede tega vprašanja drugačno mnenje. Kakor je navedeno v poročilu, je bilo v Kirgiziji brez ustreznega razloga aretiranih več aktivistov za človekove pravice. Ta dejstva je treba upoštevati pri ocenjevanju strategije Evropske unije do obstoječe kirgiške politične oblasti. Pogovore je treba izvajati vzporedno z drugimi državami v regiji, zlasti s sosedama Kirgizije Rusijo in Kitajsko. Ti državi imata na to regijo znaten vpliv. Poročilo poziva kirgiško vlado, naj izvede verodostojno in odgovorno raziskavo spora, morebiti ob prisotnosti tujih opazovalcev. Zato podpiram to poročilo, ker je ta raziskava skrajno nujna. Hvala lepa.

 
  
  

Predlog resolucije: Aids/HIV v pričakovanju 18. mednarodne konference o aidsu (Dunaj, 18.–23. julij 2010) (RC-B7-0412/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE). (SK) Po skoraj tridesetih letih aktivne politike Evropske unije, zlasti v afriških državah, poročilo, predloženo danes, govori o rasti števila ljudi, okuženih z virusom HIV/aidsom. V njem je navedeno, da je bilo samo v letu 2008 okuženih 2,7 milijona ljudi. EU je vložila več milijard evrov in število okuženih ljudi se povečuje.

Rada bi vprašala, če je to razlog, da premislimo, ali morda delamo kaj narobe. 30 let je že mimo? Zdi se, da razdeljevanje kondomov ne pomaga toliko proti širjenju virusa HIV/aidsa, kot zvestoba med partnerjema.

Tudi pravica do splava ni rešitev, saj lahko zdravniki že zagotovijo, da ima ženska, okužena z virusom HIV zdravega otroka. Naši afriški prijatelji nam pogosto pravijo: „Ne le, da smo revni, vi bi radi, da nas je manj.“

Politika spolnih in reproduktivni pravic ne bo pomagala Afriki. Zato bi rada Evropsko komisijo prosila, naj oceni učinkovitost denarja, ki ga trošimo za boj proti virusu HIV/aidsa.

 
  
  

Predlog resolucije: Začetek veljavnosti konvencije o kasetnem strelivu 1. avgusta 2010 in vloga EU (RC-B7-0413/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Cristian Dan Preda (PPE). (RO) Glasovanja o tej resoluciji sem se raje vzdržal, saj je morda časovni rok, določen v členu 2 besedila, ki velja tudi za Romunijo, preveč restriktiven v kontekstu pogajanj v Ženevi o konvenciji za prepoved določenih vrst konvencionalnega orožja.

Mislim, da mehanizem ZN zagotavlja zadosten večstranski okvir za pregled in pogajanja o mednarodnem pravnem instrumentu, ki bo urejal režim kasetnega streliva v času, ko je v pogajanjih udeleženih 110 držav.

 
  
  

Poročilo: George Lyon (A7-0204/2010)

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE).(DE) Gospod predsednik, skupna gospodarska politika je zgodba o uspehu. Zato sem bil vesel, da sem bil priča široki podpori v Parlamentu, saj smo že zelo veliko dosegli: najprej, stabilno preskrbo s hrano za prebivalstvo, drugič, vzdrževanje in ohranjanje kulturne pokrajine, in tretjič, obnovitev pomembnih sredstev in varstvo okolja ter rastlinskih in živalskih vrst.

Seveda obstajajo nove in prihodnje naloge. Med te sodijo rast, obnovljive energije in boj proti svetovni lakoti. S to skupno kmetijsko politiko do določene mere ustvarjamo vir delovnih mest po vsej EU, ki ni odvisen od velikosti ali oblike podjetja. V poročilu gospoda Lyona so izredno dobro opredeljene te naloge skupne evropske kmetijske politike in eksplicitno je priznana struktura skupne kmetijske politike v dveh stebrih. Sedaj moramo sodelovati in zagotoviti ustrezna finančna sredstva za te politične naloge.

 
  
MPphoto
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospoda Lyona, ker se strinjam s poročevalcem glede potrebe, da se oblikuje skupna kmetijska politika, ki bo najprej nadaljevala širok proces reformiranja, ki je potekal zadnja leta, in drugič, ki bo lahko zagotovila otipljive in inovativne rešitve za številne izzive, s katerimi se bomo morali spopasti v prihodnjih letih.

V bistvu menim, da je pet temeljnih vprašanj, opisanih v poročilu – namreč zanesljiva preskrba s hrano, trajnost, kmetijstvo po Evropi, biotska raznovrstnost in varstvo okolja ter nazadnje zelena rast – odlično izhodišče za zagotavljanje prihodnosti skupne kmetijske politike, ki upošteva sedanji hitri razvoj, ne le v Evropi, ampak bolj specifično tudi v svetovnem merilu.

 
  
MPphoto
 

  Christa Klaß (PPE). (DE) Gospod predsednik, s poročilom gospoda Lyona o prihodnosti evropske kmetijske politike smo omogočili oblikovanje jasnega mnenja in dali Komisiji jasne in izvršljive standarde.

Glasovala sem za poročilo in vesela sem, da ima široko podporo v tem parlamentu. Z vse večjim povpraševanjem po zdravem okolju, zdravi hrani in skrbjo in trajnostjo na področju kmetijske proizvodnje mora biti Evropska unija pripravljena tudi na subvencioniranje in podporo teh temeljnih področij.

Evropa je dolžna zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano za svoje državljane. Kot področje z naravno ugodnim podnebjem je Evropa odgovorna tudi za zagotavljanje, da bodo ljudje oskrbljeni s hrano v svetovnem merilu. Vendar mora pri tem Evropska unija delati bolje in bolj usklajeno s preostalim svetom. Evropa mora zagotoviti trajnosten vsakdanji kruh za podeželske skupnosti. Upoštevati moramo eno: če je potrebno, lahko hrano tudi uvažamo, a ne na način, ki izpolnjuje naše pogoje. Tu moramo ustvarjati in ohranjati zdravo okolje. Naši kmeti potrebujejo pošteno plačilo.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE).(PL) Podprl sem to poročilo. Vendar pa bi rad povedal, da podpiram ohranitev delnega posredovanja na kmetijskih trgih v težavnih razmerah. To ni neskladno z načeli prostega trga.

Več pozornosti moramo posvetiti razvoju podeželja, širitvi infrastrukture, izobraževanju in demografskemu položaju. Število mladih kmetov se še naprej manjša, vse več pa je starejših kmetov. Pogoji in življenjski standard na kmetijah in na podeželju so znatno nižji – mnogo nižji in mnogo slabši – kot na območju mest. Dalje, prihodki kmečkih družin znašajo približno 60 % prihodkov družin, ki se podpirajo z drugimi sredstvi. Kmetje so glede tega izvajali proteste.

Na kratko, naš cilj bi moral biti trajnostni razvoj kmetijstva in podeželja.

 
  
MPphoto
 

  Inese Vaidere (PPE).(LV) Hvala, gospod predsednik. To resolucijo podpiram, ker poudarja več predpogojev za prihodnost skupne kmetijske politike, ki si zaslužijo podporo. Poudarjeno je, da je treba ohraniti financiranje politike vsaj v naslednjem dolgoročnem finančnem obdobju. Drugič, zahteva, da se neposredna plačila kmetom v celoti financirajo iz proračuna Evropske unije. Tretjič, povezan je z varstvom poštene konkurence, ki je sedaj najpomembnejša stvar, ki primanjkuje pri začasni skupni kmetijski politiki. Čeprav je moja domača država, Latvija, sedaj država članica Evropske unije že precej časa, pa naši kmetje prejmejo približno 90 EUR na hektar v subvencijah, grški kmetje dobijo plačanih približno 550 EUR, nemški in francoski kmetje pa nad 300 EUR na hektar. Te uničujoče razlike izkrivljajo konkurenco in celoten trg Evropske unije. Še več. Širijo vrzel med novimi in starimi državami članicami, zanemarjajo načela kohezije, zavlačujejo s svojim izvajanjem in ovirajo gospodarski razvoj držav. Nova politika mora biti v pravičnem okviru s podporo enake vrednosti, da bo odpravila uničujoče razlike in zagotovila pošteno konkurenco po vsej Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, povedati moram, da sem glasoval za poročilo gospoda Lyona. Glede nekaterih točk sem imel pridržke, ki bi jim lahko rekel nacionalni pridržki, ali pa sem glasoval nekoliko drugače. Zavedati se moramo, da kljub temu, da je ta predlog gospoda Lyona odličen in vsestranski predlog za kmetijstvo in njegovo reformo v Evropski uniji, pa skupna kmetijska politika ni v vsakem smislu neposredno primerna za vsak položaj – govorim kot pripadnik majhnega naroda, Finske, kjer so pogoji za kmetovanje zelo drugačni od tistih, ki jih imajo velike države, kot sta Francija in Nemčija. Zato sem pri glasovanju uvedel nekatera odstopanja.

Upam, da bosta lahko Evropski parlament in Unija več pozornosti posvečala tudi malemu kmetijstvu, malim državam in kmetijstvu, ki se izvaja tam, ker je kmetijstvo zavarovalna polica nacionalnega življenja. Vsaka država članica potrebuje svoje kmetijstvo in mora poskrbeti, da se bo ohranilo.

 
  
MPphoto
 

  David Martin (S&D). - Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu gospoda Lyona, ker vlade po vsej Evropi zmanjšujejo svoje proračune. V Združenem kraljestvu medicinsko in učiteljsko osebje doživlja znižanja plačil in pokojnin. Število policistov se zmanjšuje in zaporniki se izpušča na prostost, ker si ne moremo privoščiti, da bi ostali v zaporu. Vendar pa tu v Evropskem parlamentu predstavniki konzervativnih in liberalnih strank, ki tvorijo vlado Združenega kraljestva, v sebi nekako najdejo moč in glasujejo za ohranitev potrošnje za kmetijstvo do leta 2013 in po letu 2013 na ravneh leta 2013.

Mislim, da je to popolnoma nesprejemljivo. Mislim, da ni prav, da bi morala biti kmetijska skupnost omejena tako, kot ni nobeno drugo področje v družbi. Če je prav, da se javnim uslužbencem zmanjša prihodek, potem je prav, da se z enakimi zmanjšanji srečajo tudi drugi v naši družbi. Vlada v Združenem kraljestvu in vlade po Evropi pravijo, da smo v tem vsi. Če smo v tem vsi, potem moramo vsi občutiti bolečino.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (ECR). - Gospod predsednik, mislim, da lahko razumete, zakaj so politični vodje Evrope, ko so videli svoje države, ki so bile opustošene od vojne po koncu druge svetovne vojne, želeli spodbujati zamisel o zanesljivi preskrbi s hrano in skupni kmetijski politiki.

Vendar pa če pogledate to politiko 60 let kasneje, poglejmo strošek za državljane EU. Poglejmo si dejstvo, da državljani plačujejo trikrat: enkrat v davku, ki ga morajo plačati za birokracijo, enkrat v davku za plačevanje subvencij in nato še višje cene, ki jih morajo plačevati v trgovinah. Vsekakor bi morali, namesto da govorimo o reformi skupne kmetijske politike, premišljevati o tem, da jo odpravimo. Odprava SKP bi omogočila rast učinkovitih kmetov. Davkoplačevalcem bi omogočila, da obdržijo več svojega denarja in koristneje uporabijo ta denar, potrošnikom pa bi omogočila nižje cene.

Reforma ni dovolj – čas je, da odpravimo SKP.

 
  
MPphoto
 
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE).(FI) Gospod predsednik, glasovala sem za poročilo gospoda Lyona. Je uravnoteženo in jamči in zagotavlja, da se lahko ljudje po vsej Evropi ukvarjajo s kmetijstvom in proizvajajo hrano ter s tem zagotavljajo preskrbo s hrano za državljane.

O nekaterih točkah sem glasovala drugače od svoje skupine, ker menim, da v določenih razmerah potrebujemo ureditev trga in intervencije. Potrebni so za zagotavljanje preskrbe s hrano pa tudi trajnostnega razvoja.

 
  
  

Poročilo: Alain Cadec (A7-0207/2010)

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE).(DE) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo in v tem poročilu sta bili zame zlasti pomembni dve stvari. Prva je okoljska, družbena in kvantitativna. V tem pogledu je pomembno, da uvoženi proizvodi izpolnjujejo enake zahteve kot proizvodi, proizvedeni v Evropski uniji, ker se sprašujem, kakšen je smisel, da trajnostno upravljamo s svojimi staleži rib, če drugi trgovinski partnerji potem skoraj iztrebijo staleže v svetovnih oceanih.

Drugi vidik je gospodarski. Če je samozadostnost v EU le 40-odstotna in so v nevarnosti staleži rib na globalnih trgih, potem je jasno, da imamo tu tudi posebno dobro priložnost za ribogojstvo. Razviti bi morali ta gospodarski sektor, mu zagotoviti znanstveno podporo in ga predvsem trajnostno strukturirati, ker tudi ribogojstvo prinaša delovna mesta, pa na koncu tudi dodano vrednost naši Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Inese Vaidere (PPE).(LV) Hvala. V tem poročilu je poudarjeno, da je treba ohraniti ekološko in gospodarsko uspešnost ribištva Evropske unije, vključno z neindustrijskim ribištvom stalnih količin rib v obalnih vodah in načina, ki bi pomagal ohraniti kulturno identiteto zadevne regije, zavarovati delovna mesta na vseh ravneh proizvodnje in preskrbo z varnimi in visokokakovostnimi pridelki. Žal pa je resničnost takšna, da latvijski ribiči prejemajo tako revne kvote in tako revno podporo Evropske unije, da je za nas bolj ekološko, da zavržemo ladje in prenehamo loviti ribe. To so resnično tragične razmere, kjer se uničuje tradicionalni sektor gospodarstva v državi s 550 km obale. Škoda je v celoti povzročena malemu ribištvu, s politiko Evropske unije, ki podpira industrijske proizvajalce s praksami lovljenja, ki so pogosto škodljive za okolje. Zaradi tega sem podprla to poročilo, ki poziva k spremembi sedanjih razmer.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE). (GA) Gospod predsednik, glasoval sem za to odlično poročilo Alaina Cadeca in prej sem bil udeležen na razpravi v Parlamentu, a ni bilo časa, da bi govoril po postopku „catch the eye“, zato bom to priložnost izkoristil za nekaj besed.

Najprej, primarna obveznost Evropske unije je, da poskrbimo za naše državljane, zlasti, ko je povezana z ribiško industrijo, ker se z njo ukvarjajo več let, njihovi predniki pa so se več sto in tisoč let, in treba jih je zavarovati.

Drugič, proizvodi, ki prihajajo v Evropsko unijo, bi morali imeti enak standard – ali morda višjega – kot proizvodi, ki izvirajo iz Evropske unije.

Nazadnje pa moramo storiti mnogo več za spodbujanje ribogojstva. To bi v veliki meri pripomoglo k rešitvi tega problema.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (ECR). - Gospod predsednik, rad bi se vam zahvalil za vaše potrpljenje, pa tudi vašemu osebju. Povedati moram, da sem, ko sem se prvič srečal z zamislijo o skupni ribiški politiki, mislil, da C v angleški kratici CFP predstavlja komunistično in ne skupno ribiško politiko. Tu smo dejansko priča zamisli centralnega načrtovanja, kjer centralni načrtovalci odločijo, koliko ribičev v vsaki državi lahko lovi ribe, in kot komunizem je tudi to katastrofa. Pripeljalo je do izčrpanja ribjih staležev in vedno več ribičev se pritožuje zaradi pomanjkanja kvote, ki so jo dobili.

Seveda je čas, da se naučimo uspešnega ohranjanja in obvarovanja rib. Poglejmo si sisteme na Islandiji in Novi Zelandiji, ki temeljijo na lastninskih pravicah in kjer se za obalne skupnosti skrbi, kakor je povedal prejšnji govornik, ker dobijo v trajno last pravice, na podlagi katerih lahko prodajajo, trgujejo ali pa jih prepustijo prihodnjim generacijam. Vsekakor je to najboljši odgovor, ker je bil ta sistem uspešen in je ohranjal ribe, in ne sistem skupne ribiške politike, ki je bil v Evropi dramatičen neuspeh.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Alexander Alvaro (A7-0224/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasovali smo proti temu sramotnemu terorističnemu sporazumu, ki zagotavlja osebne podatke za vsakega prebivalca EU tajnim službam ZDA v okviru „protiterorističnega sodelovanja“. Predstavniki kapitala v Evropski uniji, ki so glasovali za „sporazum SWIFT“, ne poznajo njegove vsebine, glede na to, da so le „verjeli“, da so smeli poslanci EP prebrati „zaupno besedilo“, medtem ko ga je Evropski parlament v zadnjih šestih mesecih dvakrat zavrnil. Prepričali so jih, da so ZDA zagotovile, da „bodo tajne službe zagotovile, da bodo osebni podatki zavarovani“.

Odobritev „terorističnega sporazuma“ potrjuje, da Evropski parlament domnevno demokratično uzakonja te globoko reakcionarne politike poenotenja na evropski ravni, usmerjene proti navadnim ljudem. Še več, igra vodilno vlogo pri institucionalizaciji zakonodajnega okvira državnega terorizma in represije, ki duši demokratične pravice in svoboščine navadnih ljudi. Noben „teroristični sporazum“ ne spoštuje svoboščin navadnih ljudi. Ti ukrepi so ciljno usmerjeni v boj in odpor ljudi, njihovih vodij, v komunistično gibanje in radikalne sile, ki se nočejo ukloniti barbarstvu izkoriščevalskega kapitalističnega sistema. Dokler kapital in njegov politični obraz pospešujeta ukrepe za zatiranje in dušita pravice delavcev ter konsolidiranje in varovanje njegove suverenosti, bosta večji odpor in neposlušnost in neizogiben bo boj za prevrat oblasti monopolov in njihovih reakcionarnih združenj.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Februarja 2010 Evropski parlament ni hotel podpisati sporazuma med EU in Združenimi državami o prenosu finančnih podatkov in je zahteval nadaljevanje pogajanj. Danes so se pogoji tega sporazuma znatno izboljšali v interesu evropskih državljanov. Zato sem tokrat glasovala za ta sporazum, zlasti zato, ker dolgoročno zagotavlja vzpostavitev popolnoma evropskega sistema za zajemanje podatkov. Ta sporazum je zato začasna rešitev, ki Evropski uniji in Združenim državam omogoča boj proti terorizmu, a ne sme biti dokončen.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. (FR) Odločil sem se, da se vzdržim glasovanja o Sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o prenosu bančnih podatkov s sistemom SWIFT za namene boja proti terorizmu. Ta sporazum je pomemben korak naprej v primerjavi s predhodno različico. Potem ko je Evropski parlament povzdignil svoj glas, je uspel pridobiti številna jamstva, ki krepijo varstvo podatkov in pravice ljudi, ki jih to zadeva.

Vseeno pa je po mojem mnenju izbira Europola za organ, ki je odgovoren za prenos podatkov, neprimerna. Europol ni neodvisen organ, ampak policijska agencija, ki dvomim, da je položaju, da nepristransko nadzira skladnost uporabe prenosa s strani oblasti ZDA. Glede na visoko občutljivo naravo osebnih podatkov, ki se prenašajo, nisem mogel podpreti tega sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Dejstvo je, da po 11. septembru 2001 noben človek ne jemlje svoje zaščite in fizične varnosti za samoumevni. Jedro vsakega ukrepa, ki je oblikovan za povrnitev zaupanja med Evropejce, je zato varstvo osebnih podatkov: nujno je zagotoviti, da bodo takšni podatki ostali zasebni, a njihova obdelava – zlasti, če gre za finančne informacije – je pomembno sredstvo za boj proti mednarodnemu terorizmu. Zato sem glasovala za poročilo gospoda Alvara o sporazumu, ki določa pogoje, pod katerimi bo lahko ameriško finančno ministrtvo od 1. avgusta dostopalo do finančnih podatkov približno 8 000 ustanov in bank v 200 državah, ki jih upravlja Združenje za svetovno medbančno telekomunikacijsko izmenjavo finančnih podatkov (SWIFT). Z ozirom na nujna varovala, kot je možnost, da evropski državljani vložijo upravno pritožbo in so enako obravnavani kot državljani Združenih držav, in represivne ukrepe glede dolžine časa shranjevanja informacij, je sodelovanje med Evropo in Združenimi državami v tem primeru ustrezen davek na negativne vplive globalizacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Emine Bozkurt (S&D), v pisni obliki. − (NL) Delegacija PvdA (Nizozemske laburistične stranke) v Evropskem parlamentu podpira ta sporazum v upanju, da bomo lahko v predvideni prihodnosti priča koncu masovnih prenosov podatkov v zvezi z evropskimi državljani. V sporazumu je navedeno, da bo Evropa razvila lasten sistem za zbiranje in razvrščanje bančnih podatkov. To nam bo dalo možnost individualizacije prenosov. S tem, ko imamo podatke pod lastnim nadzorom, bomo v boljšem položaju za varstvo pravic naših državljanov. Evropska komisija bo predlog za ta namen predložila v roku enega leta in v roku treh let bi morali biti zmožni izvajati tak lasten sistem. Od takrat naprej bo postalo smotrno vprašanje vzajemnosti. Naši evropski nadzorniki v Združenih državah bodo lahko dnevno potrjevali, kar se bo dogajalo z vsemi evropskimi bančnimi podrobnostmi. Europol bo zadolžen za potrjevanje in odobravanje zahtev Združenih držav. Pod pritiskom Evropskega parlamenta bo sporazum, ki smo ga že sklenili, prišel na revizijo. Vse naše želje niso bile uslišane, a dosegli smo jamstvo, da Združene države ne bodo mogle kar tako vohljati po podatkih. Novi sporazum dosega ravnotežje med varstvom zasebnosti in zagotavljanjem varnosti. Medtem pa bo ostal boj proti terorizmu naša glavna skrb.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Alvara glede novega sporazuma SWIFT, ki določa pogoje za prenos določenih bančnih podatkov, ki jih kot del boja proti terorizmu shranjuje SWIFT na finančnem ministrstvu Združenih držav. Z uporabo novih pristojnosti, ki so nam bile podeljene z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, smo prisilili Komisijo, da z novimi pogajanji doseže bolj uravnotežen sporazum z Združenimi državami. Medtem kot je ta sporazum zadovoljiv, bi lahko še vedno izboljšali nekatere točke. Današnje pozitivno glasovanje ne pomeni bianko čeka za Američane: Parlament bo ostal izredno pazljiv v mesecih, ki so pred nami, zlasti glede postopka, ki spreminja pristojnosti Europola, glede imenovanja neodvisnega organa, prisotnega v Washingtonu, in ustanovitve TFTP .

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Potrdila sem novo poročilo SWIFT, saj so bila s pogajanji z Evropskim svetom in Združenimi državami dosežena jamstva, ki niso bila skladna s sporazumom, ki je bil Evropskemu parlamentu predstavljen pred štirimi meseci. Ta sporazum o prenosu bančnih podatkov v Združene države določa, da mora EU razviti sistem za izogibanje kakršnim koli večjim količinam prenosa podatkov, kar v prejšnjem sporazumu ni bilo določeno.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem proti poročilu o prenosu bančnih podatkov Evropske unije v Ameriko, in sicer iz istih razlogov, kot je moja skupina nasprotovala prejšnjemu poskusu uveljavitve tega sporazuma, kljub morebitnim „tehničnim“ izboljšavam v poročilu. Evropski parlament ne bi smel odobriti sporazuma Evropske komisije, da preda osebne podatke vladi Združenih držav in tajnim službam pod pretvezo „boja proti terorizmu“. Nasprotujem vztrajanju Komisije, da se na splošno predajajo informacije o finančnih transakcijah v ZDA, ker to pomeni kršitev spoštovanja osebnih podatkov in to so informacije in gradivo, ki ga bodo brez kakršnega koli temeljnega nadzora uporabljale tajne službe Združenih držav za svoje lastne namene.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Roland Clark (EFD), v pisni obliki. Skupina UKIP je danes glasovala proti poročilu gospoda Alvara, ker EU ne želimo dati večjih pooblastil nad osebnimi podatki. Ta ukrep bo vodil do velikega kršenja osebne zasebnosti. Zaupni in zasebni finančni podatki so v lasti posameznikov in ne v lasti EU ali Evropskega parlamenta.

Odločno nasprotujemo širjenju terorizma, a osebno zaupnost je treba varovati, kjer ni predhodnih domnev o napačnem ravnanju. Če bo Združeno kraljestvo sklenilo sporazum z Združenimi državami, potem mora biti to v celoti vzajemen sporazum in ne skoraj enosmerni sporazum, ki ga je do sedaj podpisala EU. To je stvar odločitve nacionalnih vlad in ne stvar odločitve Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Februarja sem glasoval proti temu sporazumu, ker je kršil načela nujnosti in sorazmernosti, pa tudi integritete in varnosti evropskih finančnih podatkov. Ta novi sporazum je boljši kot prejšnji. Bil je izboljšan, na primer z ožjo opredelitvijo terorizma, izločitvijo podatkov enotnega območja plačil v evrih (SEPA), z nadzornim mehanizmom in s priznanjem pravic Evropske javnosti. Vendar pa ta sporazum še naprej dovoljuje prenos velike količine podatkov. Izbor Europola je napaka. Europol ni pravosodni organ niti organ za varstvo podatkov. Dajanje novih funkcij Europolu bi bilo mogoče le s spremembo pravne osnove z vložkom Evropskega parlamenta. Besedilo člena 20 v sporazumu zmanjšuje učinkovitost priznanja različnih pravic, ki so bile na zahtevo Parlamenta ravno obravnavane. Veselim se, da bo Komisija predložila pobudo, da se izdela evropski program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP) in pričakujem, da bo to zagotovilo trdnejšo rešitev, ki bo dopuščala iskanje podatkov le v EU. Zaradi vsega tega sem se odločil, da se vzdržim glasovanja, saj še vedno ne morem zavestno sprejeti, da je ta sporazum dosegel sprejemljivo raven.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Boj proti terorizmu mora biti prednostna naloga Evropske unije. Proaktivno sodelovanje z Združenimi državami v tem okviru, namreč v smislu informacij in izmenjave podatkov, je glavno pri povečanju učinkovitosti boja proti terorizmu, za preprečevanje prihodnjih napadov in za zagotavljanje varnosti Evropske javnosti. Zato glasujem za ukrepe, predlagane v tem poročilu. Spremembe v tem sporazumu ne odražajo le večine skrbi, ki jih je izrazil Evropski parlament, ko ga je 11. februarja zavrnil, ampak tudi potrebo po sorazmernosti pri obravnavi teh podatkov, namreč glede njihove obdelave, shranjevanja in nato izbrisa. Poudarjam tudi okrepljena zagotovila, ki jih novi sporazum daje evropskim državljanom v smislu varstva podatkov, namreč pravico, da se lahko pritožijo proti pravosodnim in upravnim odločitvam, pravico do preglednosti in sporočanja podatkov državljanom, ki jih to zadeva, in opredelitev področja uporabe podatkov, omejeno na dejavnost, neposredno povezano s terorizmom ali financiranjem le-tega.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. (FR) Pred šestimi meseci je Evropski parlament z zavrnitvijo sporazuma med EU in Združenimi državami glede prenosa in obdelave bančnih podatkov – tako imenovani sporazum „SWIFT“ – ravnal kot zagovornik temeljnih pravic. Zaradi ukrepanja poslancev in zlasti naše skupine je bila oblikovana nova različica. Vsebuje pomembne prednostne izboljšave, kot je odprava prenosa velikih količin podatkov. Tako bodo imele več zaščite pravice posameznikov, hkrati pa bo priznana tudi pomembnost sledenja finančnim podatkom v boju proti terorizmu. Zato glasujem za novi sporazum. Vendar pa bom še naprej posebno pozoren glede naslednjih zadev: prednosti evropskih organov za varstvo podatkov in izbiro Europola kot organa za nadzor; učinkovitosti „pravice do pravnih sredstev“ za ljudi, katerih pravice v zvezi z zasebnostjo so bile zanemarjene, ter spremljanja in vrednotenja pomembnosti podatkov, ki se prenašajo ameriškim organom.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za sklenitev novega sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o obdelavi in prenosu podatkov o finančnih transakcijah za namene programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti, ker sem menila, da novi predlog, ki ga je predložila Komisija, državljanom EU nudi večja jamstva, zlasti glede varstva podatkov. Dejansko menim, da mora vsak prenos evropskih osebnih podatkov v tretjo državo zaradi varnosti spoštovati postopkovna jamstva in pravice do obrambe, biti pa mora tudi v skladu z veljavno nacionalno in evropsko zakonodajo o varstvu podatkov.

Pred nekaj meseci je bila prva različica sporazuma preveč nejasna in ni nudila podobnih zagotovil. Zato smo rekli „ne“. Danes sem vesela, da so bili upoštevani naši predlogi izboljšav, vključno z uvedbo podobnega sistema izmenjave na evropski ravni in jamstvom, da bo nadaljnji nadzor zaupan evropskim uradnikom, ki morajo biti sposobni nasprotovati zajemanju podatkov na tleh Združenih držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. Podprl sem Sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o obdelavi in posredovanju podatkov o sporočilih glede finančnih plačil iz Evropske unije Združenim državam Amerike za namene programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti. Zaradi pomembnih prizadevanj poročevalca in članov odbora LIBE sedanje besedilo sporazuma vsebuje pomembne izboljšave predhodne različice sporazuma. Posebno pomemben za prihodnost boja proti terorizmu ob hkratnem varstvu temeljnih pravic državljanov do varstva njihovih podatkov je člen 2, ki je povezan z oblikovanjem zakonitega in tehničnega okvira za zmogljivost EU za zajemanje podatkov. Komisija bi morala to nalogo izvajati vztrajno in pravočasno. Dodatek člena 2 k sporazumu predstavlja možnost, da se v veliki meri zmanjša število večjih količin podatkov, ki se pošiljajo v analizo preko meja EU. Člena 15 in 16 zagotavljata, da bodo imeli državljani okrepljen dostop do pravnih sredstev in povečano preglednost.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o sporazumu SWIFT v zvezi s prenosom bančnih podatkov v Združene države, ker menim, da sporazum, ki je bil s pogajanji dosežen med Svetom in Združenimi državami, sedaj vključuje jamstva v zvezi z varstvom podatkov državljanov in odpravlja možnost prenosa neobdelanih podatkov v tretje države. To je pomemben sporazum v boju proti terorizmu in zagotovil bo, da bodo zavarovane temeljne svoboščine evropskih državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pojav terorizma in vse večji vpliv, ki ga ima na evropsko družbo, obremenjuje temeljne vrednote, kot so spoštovanje zasebnosti posameznika in potreba po varovanju kolektivne varnosti.

V tem kontekstu je ta parlament sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o ravnanju s podatki obsodil, saj je menil, da ni bil ustrezen. Nova različica je izboljšava prejšnjega. Upam, da ta sporazum opravičuje razloge za njegovo sklenitev in da stranke sporazuma vedo kako ustrezno razlagati njegove določbe, da bi ovirale in se borile proti finančnim dejavnostim teroristov.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Napredek pri tem postopku je pozitiven prikaz koristi in prednosti institucionalnega sodelovanja pri uspešni utrditvi evropskega povezovanja. Po skrbeh in priporočilih, ki jih je izrazil Evropski parlament, je bil z Združenimi državami dosežen uravnotežen sporazum za prenos in ravnanje s sporočili glede finančnih plačil, predvsem je bilo pri tem upoštevano, da je to postopek v programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti. Poudaril bi, da so bila dodana jamstva za varstvo pravic državljanov, pogoji vseh nadaljnjih prenosov v države tretjih strani in tveganja za neustrezno uporabo informacij in gospodarsko vohunstvo. Zagotovljena je bila tudi možnost, da se popravijo položaji prenosa podatkov, ki bi jih bilo mogoče pozneje presoditi kot neustrezne. Ta sporazum zagotavlja boljše upravljanje postopkov in sodelovanje, ki je uporabno in zdravo za institucionalne odnose z Združenimi državami.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Nesprejemljivo je, da sta Parlament in Svet štiri mesece po tem, ko je Parlament zavrnil sporazum SWIFT, dosegla sporazum z organi oblasti Združenih držav za sklenitev sporazuma, ki ne zagotavlja varnosti ali zasebnosti, pod pretvezo boja proti terorizmu. Obžalovanja vredno je, da je večina v Parlamentu ta sporazum sedaj podprla.

Obstaja veliko negotovosti v zvezi z izmenjavo in dostopom do podatkovnih zbirk, najsi bodo to organi oblasti Združenih držav ali agencije EU, kar bi lahko pripeljalo do neobvladljivih nevarnosti. Storilci kaznivih dejanj in nedolžni, osumljeni in tisti, ki niso osumljeni, bodo ujeti v postopek, ki ne daje nobenih zagotovil, kot je dokazano, glede učinkovitosti.

Izvajanje tega sporazuma, kot smo dejali prej, pomeni ohranjanje pomanjkljivih ukrepov, ki se izvajajo kot del tako imenovanega boja proti terorizmu z namenom zatiranja pravic.

Podpiramo potrebo po boju proti vsem oblikam kriminala, toda to je potrebno narediti predvsem z osredotočenjem na izvor in preprečevanjem tega fenomena in ne s poudarjanjem ohlapnih varnostnih ukrepov, ki kršijo javne svoboščine in temeljne državljanske svoboščine in jamstva ter nadalje slabijo demokracijo, ki jo imamo.

Ne sprejemamo menjave svobode za več varnosti, ker bomo na koncu izgubili vse. Raje podpremo varnejšo družbo z več demokratičnimi pravicami in svoboščinami.

 
  
MPphoto
 
 

  Evelyne Gebhardt (S&D), v pisni obliki. (DE) Za boj proti terorizmu je potrebno mednarodno sodelovanje, urejeno s sporazumi. Vendar pa ti ne smejo spodkopavati temeljnih pravic državljanov, določenih v Evropski listini o temeljnih pravicah. Zlasti v sodobnih časih vsebujejo te pravice varstvo podatkov, ki ga sporazum SWIFT, dosežen s pogajanji z Združenimi državami ne zagotavlja ustrezno. Boj proti terorizmu ne sme postati izgovor za neustrezno varovanje podatkov. Druge resne pomanjkljivosti v tem sporazumu so, na primer, pregled bančnih podatkov brez sodne odobritve, dolgo obdobje zadrževanja podatkov, nekaj, kar je nedopustno v okviru ustavnega prava Nemčije, pa tudi neustrezna priložnost, da se ljudje na sodišču zagovarjajo zaradi nepravične rabe podatkov. To so resne kršitve temeljnih pravic. Vendar pa Evropska unija ne sme neprimerno krniti obstoječih temeljnih pravic. Zato še vedno zavračam ta sporazum SWIFT.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Goulard (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Danes sem po skrbnem premisleku podprla revidiran sporazum SWIFT. Ta kompromis vsekakor ni popoln, a združiti moramo zahteve boja proti terorizmu s spoštovanjem državljanskih svoboščin. Ta nova različica prinaša tudi izboljšave, zlasti glede namena prenosa podatkov.

Ko gre za tako občutljivo vprašanje, kot je varstvo osebnih podatkov, bi želela še več strogosti, zlasti glede naslednjih zadev: zagotavljanja odgovornosti neodvisnemu organu – ne Europolu – za preverjanje skladnosti uporabe ali učinkovitosti pravice do nadomestila za ljudi, katerih pravice so bile kršene.

Zaradi solidarnosti z mojo politično skupino, ki ji dolgujemo februarsko bitko in zato tudi velik del doseženega napredka, sem se odločila podpreti ta sporazum. Skupaj s svojimi kolegi bom zelo pozorna na izvajanje pogojev tega sporazuma s strani Združenih držav, pa tudi glede zavez Sveta in Komisije. Če bodo obljube prelomljene, bom zagovarjala prekinitev sporazuma, ko bo prišel na revizijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. (FR) Pozorno sem spremljala pogajanja med EU in Združenimi državami o sporazumu SWIFT od njegove zadnje zavrnitve zaradi boja, ki ga je vodila Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. Od februarja je Evropski parlament, ki trdno izvaja svoje nove pristojnosti, lahko pomembno napredoval in pridobil dodatna jamstva: dvojni pristop, ki ga podpira naša skupina, redne revizije sporazuma, začetno ocenjevanje v šestih mesecih, poročilo o napredku čez tri leta, pravice do dostopa in popravkov, možnost blokiranja prenosa določenih podatkov, nadzor nad zajemanjem podatkov s strani evropskega organa v Združenih državah in tako dalje. Vendar pa, medtem ko je bil dosežen velik napredek, pa ta sporazum ni popoln in ima tudi številne napake. Po obsežnem premisleku sem se odločila podpreti ta novi sporazum, ker je pravni okvir za boj proti terorizmu nujen in ker gremo na koncu v smeri prihodnjega evropskega sistema za nadzor prenosa podatkov, ki omogoča zajemanje podatkov na evropskih tleh. Od sedaj naprej morajo evropske institucije izvajati strog in pazljiv nadzor nad izvajanjem pogojev sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Matthias Groote and Bernhard Rapkay (S&D), v pisni obliki. (DE) Nemška socialdemokratska delegacija v Evropskem parlamentu podpira boj proti mednarodnemu terorizmu in zagotavljanje stalnega varstva osebnih podatkov z največjo možno mero odločnosti in učinkovitosti. Z oziron na pomembnost varstva podatkov delegacija SPD te odločitve ni sprejela z lahkoto. Vendar pa po dolgem in temeljitem premisleku sedaj lahko glasujemo za ta sporazum: Socialni demokrati so uspeli zagotoviti vzpostavitev stalnega evropskega nadzora v zvezi z zajemanjem podatkov neposredno na kraju samem na finančnem ministrstvu Združenih držav, vključno z instrumentom za prekinitev zajemanja podatkov. Za nas je bila glavna prednostna naloga omejitev prenosa velikih količin podatkov. Podatki SEPA niso zajeti v tem sporazumu; na večino prenosov sploh ni vpliva. Predvideno je, da se petletno obdobje zadrževanja podatkov vsako leto revidira, pri tem pa se podatki, ki niso potrebni, izbrišejo že prej. Poleg tega je poskrbljeno za letni pregled skladnosti z vsemi standardi varstva podatkov, z vključitvijo nadzornikov za varstvo podatkov. Čeprav bi raje videli, da bi se vloga nadzora in prenosa podatkov dodelila sodnemu organu, mora Europol izvajati svoj mandat za odobritev prenosa podatkov, ki je določen v sporazumu, pod strogo kontrolo EU. Čeprav ima Europol zanesljiv sistem varstva podatkov, ga je treba uskladiti z Lizbonsko pogodbo, da bo lahko opravljal svoje dolžnosti pod strogim demokratičnim nadzorom.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Alvara o sporazumu med EU in ZDA o obdelavi in prenosu sporočil glede finančnih plačil za namene boja proti terorizmu, ker menim, da je sedaj s tem sporazumom doseženo ravnotežje med cilji varnosti v boju proti terorizmu in cilji svobode v varstvu zasebnosti državljanov.

V nasprotju s sporazumom SWIFT, ki je bil predstavljen februarja in proti kateremu sem glasovala, ta sporazum bolj varuje osebne podatke: državljani bodo imeli pravico do dostopa in urejanja podatkov, povezanih z njimi, zagotovljena je njihova pravica do upravnih in sodnih pritožb, uvedenih pa je bilo več omejitev v zvezi s prenosom podatkov.

Vseeno pa bo moral Parlament ostati pazljiv glede prilagoditve pooblastil Europola, ki je odgovoren za nadzor prenosov, pa tudi za prihodnjo uvedbo evropskega programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Olle Ludvigsson in Marita Ulvskog (S&D), v pisni obliki. (SV) Gospod predsednik, skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu je uspela, skupaj s španskih predsedstvom, s pogajanji doseči izboljšave v zvezi s sporazumom o izmenjavi bančnih podatkov z Združenimi državami. Količina prenesenih bančnih podatkov je bila omejena (v EU ne sme biti nikakršnega prenosa podatkov za transakcije), osebje, ki ga imenuje EU, pa bo v realnem času pregledalo in odobrilo prenose.

Čeprav je bil pri pogajanjih dosežen določen napredek, pa temeljni problem prenosa večjih količin podatkov ostaja še naprej. To pomeni, da se bodo podatki nedolžnih državljanov še naprej prenašali organom oblasti Združenih držav, kar pa mi švedski socialdemokrati menimo, da ni sprejemljivo. Dalje, resne pomanjkljivosti, s pravnega in praktičnega stališča, vidimo v dopuščanju Europolu, da je organ, ki bo nadziral prenose.

Zaradi tega smo se odločili, da ne podpremo sporazuma z Združenimi državami glede prenosa bančnih podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. Glede na dovoljenja in določbe, ki jih je zagotovila EU glede sporazuma SWIFT o izmenjavi finančnih podatkov, sedaj z zadovoljstvom podprem ta sporazum. Zlasti sem vesel, da je naša skupina pomagala zagotoviti jamstva glede prepovedi slučajnega iskanja, glede neposrednega nadzora programa z uradnim in letnim ocenjevanjem obdobij zadrževanja podatkov na letni ravni. Vendar pa bo stalen nadzor tega sporazuma ključen za zagotavljanje, da bodo pogoji ostali sprejemljivi za ta Parlament in evropske državljane.

 
  
MPphoto
 
 

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za sporazum, ker menim, da je podpora sporazuma med Evropsko komisijo in Združenimi državami pravi ukrep in znak velikega občutka za odgovornost.

Prenos osebnih podatkov je izredno občutljivo vprašanje v Evropi z bolečimi izkušnjami totalitarnih režimov, ki bi proizvajali in izkrivljali takšne podatke. V okviru novega sporazuma bo mogoče prenesti določeno količino bančnih podatkov organom oblasti Združenih držav pod pogojem, da bo prenos v skladu s strogimi pravili o varstvu osebnih podatkov, ki so ga zavezani nadzirati poslanci EP. S takšnimi informacijami se je mogoče posvetovati le, če menimo, da je to pomembno za namene izvajanja preiskav proti terorizmu: dostop do njih pogojuje predložitev zadovoljivih dokazov s strani organov oblasti Združenih držav.

Novi sporazum je zmaga za vse evropske institucije in zlasti za naš Evropski parlament. Seveda so bile naše zahteve za povečano varstvo zasebnosti evropskih državljanov zagotovljene, Evropejci pa so dobili ponudbo dvojnega jamstva: najprej, popolne preglednosti glede načina dostopa do njihovih podatkov in njihove uporabe in, drugič, ustrezne pritožne postopke, ki bodo zagotovili varstvo njihove zasebnosti. Obstajajo zadostna jamstva, ki bodo zagotovila, da bo mogoče ti dve zahtevi – varnost in varstvo zasebnosti – zagotoviti in zavarovati.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Glasoval proti temu poročilu. Enakovreden je odobritvi vmešavanja Združenih držav v Evropo s sokrivdo teles, kot je SWIFT. Podpira možnost prenosa osebnih podatkov v Združene države vsakega posameznega državljana, tako obsežen je razpon v sporazumu med Svetom in Združenimi državami. Ne poziva k nikakršnemu pravemu jamstvu za varstvo teh podatkov ali možnosti uporabe pravnih sredstev. To poročilo in sporazum, ki ga ratificra, sta simbol zasužnjevanja te Evrope s strani ameriškega imperializma.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Boj proti terorizmu je skrb za EU, kakor tudi za celoten demokratični svet. Vsi mehanizmi, ki pomagajo odkriti morebitne napade, so temeljni za uspeh tega boja. Sporazum SWIFT je zelo učinkovito orožje v boju proti terorizmu, saj omogoča dostop do zaupnih finančnih podatkov o finančnih prenosih iz ene države v drugo. Ponovno pogajanje glede tega sporazuma z Združenimi državami je možnost, da EU učinkovito prispeva k odkrivanju novih teroristov in morebitnih napadov. Sedaj obstaja velika želja po sodelovanju s strani Združenih držav, kar pospešuje sporazum, ki učinkovito ščiti prenesene podatke in kjer imamo največjo možno vzajemnost. Projekt za rešitev, ki je bil odobren danes, je dobro izhodišče za težka pogajanja z Združenimi državami, ki so pred nami.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Še enkrat sem glasoval proti sporazumu SWIFT o obdelavi evropskih bančnih podatkov in njihovem prenosu v Združene države pod pretvezo boja proti terorizmu, saj menim, da je zahteva Združenih držav nesprejemljiva in pomeni grožnjo svoboščinam in pravicam Evropskih državljanov. S tem predlogom so nas najbolj konzervativne sile z zvezanimi rokami in nogami poskušale predati interesom ZDA, ne da bi pomislile na varnost ali zasebnost državljanov. Evropski parlament ne sme dovoliti, da bi bile državljanske pravice in svoboščine Evropejcev prizadete pod pretvezo boja proti terorizmu.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Varstvo podatkov s sporazumom SWIFT je preprosto prevara. Shranjevanje neomejenih svežnjev podatkov za daljši čas ob odsotnosti kakršnega koli sodnega posredovanja je v nasprotju z našim razumevanjem sodobne države, ustanovljene na podlagi pravne države. Imenovanje evropskega policijskega organa Europola – ki ima svoje interese pri podatkih za boj proti terorizmu – za nadzor skladnosti s pravili o varstvu podatkov in dejanskega obstoja suma terorizma je enako, kot bi lisico zadolžili kokošnjak. Dalje, zamisel, da lahko komisarji za varstvo podatkov, ki so se pogosto izkazali za brezzobe, dosežejo blokado ali izbris v ZDA, je naravnost smešna. Povečanje varstva podatkov tako ni niti blizu tega, da bi bilo obetavno, in zato je sporazum SWIFT od mene prejel jasen „ne“.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Alvara, ker menim, da je pomembno boriti se proti terorizmu. Terorizem je grožnja in se je treba proti njej kot takšni boriti. Združene države so ključne partnerke v boju proti terorizmu, sodelovati moramo z njimi, da bi ugotovili in ustavili morebitno financiranje, ki v resnici podpira teroriste.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Pod pretvezo boja proti terorizmu se podatki poštenih evropskih državljanov o njihovih računih v velikih količinah prenašajo v združene države. Ponovno pogrevanje sporazuma SWIFT zelo malo prispeva k spremembi tega položaja. Našim državljanom ne moremo obljubiti ustreznega varstva podatkov, ker: - Občutljivi podatki se shranjujejo na veliko, namesto, da bi se shranjevali le v posameznih primerih, kjer obstaja podlaga za sum. - Ti podatki bodo poljubno shranjeni celih pet let. - Predvideno je, da bo skladnost z varstvom podatkov zagotavljal Europol, čeprav ima ta agencija sama interes pri teh podatkih. Izvršilni organ se zato nadzira sam – naj bi to resnično bil neodvisen nadzorni organ? - Državljani EU, katerih pravice so bile kršene, de facto nimajo možnosti, da bi izvedli uspešen pravni ukrep. Državljani bi se morali najprej spopasti s stroškom začetka sodnega postopka v Združenih državah! To, kar smo februarja najprej slavili kot uspeh Evropskega parlamenta, je sedaj postalo popoln poraz. Celo poročevalec priznava, da ni popolnoma zadovoljen. Sporazum ne zagotavlja nikakršnega pravega in učinkovitega varstva podatkov in bi ga bilo zato treba zavrniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. − (IT) Končni sporazum izpolnjuje večino zahtev Parlamenta, varuje varnost in zasebna življenja državljanov EU in zagotavlja pravno zavezujoče rešitve pregledanih problemov. Sporazum prav tako predstavlja novo fazo v pristojnostih Parlamenta in tako zagotavlja evropski demokratični nadzor nad mednarodnimi sporazumi. Poleg izboljšav v sporazumu sta se Svet in Komisija pravno zavezala, da bosta ustvarila pravni in tehnični okvir, ki dopušča zajemanje podatkov na tleh EU. Ta zaveza bo srednjeročno zagotovila odpravo prenosov velikih količin podatkov organom oblasti Združenih držav. Vzpostavitev evropskega sistema za zajemanje podatkov predstavlja zelo pomembno izboljšanje, saj neprekinjen prenos velikih količin podatkov pomeni odstopanje od načel, ki podpirajo zakonodajo in prakso EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. (EL) Na današnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta sem glasoval za novi sporazum SWIFT. To je zelo pomemben sporazum, katerega namen je zatreti terorizem in organiziran kriminal z bojem proti nezakonitemu financiranju. Pomembno je, da ta novi sporazum varuje tudi spoštovanje osebnih podatkov življenj evropskih državljanov. Ta novi sporazum je povezan s potrebo, da se ustvari evropski TFTP (program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti). To je zaveza, ki jo je treba izvajati v roku petih let. Evropski parlament, Komisija in Svet so zato dolžni takoj nadaljevati z izvajanjem te zaveze, da bo imela Evropa v bližnji prihodnosti še boljša orodja za varstvo varnosti svojih državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za poročilo, ker se strinjam z doseženim sporazumom in da bi izpolnil svojo dolžnost in odgovornost, da podprem sporazum, dosežen s pogajanji med EU in Združenimi državami. Zavedamo se potrebe po ravnovesju med spoštovanjem zasebnosti posameznika in potrebe po varovanju kolektivne varnosti, a pojav terorizma, s katerim vsak dan živijo mnogi Evropejci, pogojuje izredne ukrepe. Mislim, da moram omeniti, da zaradi tega, ker sem udeležen v notranjem volilnem postopku svoje nacionalne stranke, Partido Social Democrata, nisem mogel glasovati za predhodni sporazum, kakor sem tudi storil. Zavedam se občutljive narave tega vprašanja v Evropi, rezultata izkušenj, ki so pustile svoj pečat na ljudeh, ko so bili pod totalitarnimi režimi, ki so brez kakršne koli legitimnosti vdirali v zasebnost njihovih državljanov. To v tem primeru ne drži. Zakonito se borimo proti terorizmu na nove in vedno bolj inovativne načine, saj je edini način za zagotavljanje varstva temeljnih svoboščin evropskih državljanov. Sedanji sporazum omogoča prenos bančnih podatkov, a uvaja ustrezne standarde varnosti in zasebnosti. Za varstvo osebnih podatkov so določena stroga pravila, zaradi česar je dostop do njih pogojen s predstavitvijo dokazov, da pristojni organi izvajajo protiteroristično preiskavo.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Sprejetje novega sporazuma SWIFT s strani večine Parlamenta pomeni udarec za pogajanja glede zavezujočega varstva temeljnih pravic pri sodelovanju na področju mednarodnega sodelovanja. Pri prvem osnutku je prišlo do nekaterih izboljšav, a še vedno obstajajo temeljne kritike glede prenosa velikih količin podatkov brez prvotnega suma in predolgih obdobij zadrževanja podatkov. Velika koalicija konzervativcev, socialnih demokratov in liberalcev je zato sprejela nižje standarde, kot so obstoječa načela pravne države, in tvega predpis, ki krši pravo EU. Zato smo zeleni nasprotovali temu novemu sporazumu in kot progresivna sila želimo močnejše varstvo zasebnosti in načelo pravne države v čezatlantskem sodelovanju.

Kot poročevalec Parlamenta za vsestranski sporazum o varstvu podatkov, ki ga načrtuje komisarka za pravosodje Viviane Reding, se bom z upravo Združenih držav in s kongresom Združenih držav osebno ukvarjal z zavezujočimi pravili na tem področju. Zato je resnično žalostno biti priča temu, da je Evropski parlament oslabil svoj vpliv na Združene države z današnjim sprejetjem sporazuma SWIFT. Resnična sprememba v smeri varstva zavezujočih temeljnih pravic v boju proti terorizmu zahteva več poguma in prizadevanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Ne želim, da bi moj glas proti novemu sporazumu na kakršen koli način smatrali kot „ne“ boju proti terorizmu. Teroristična dejanja je treba preprečiti in vsako teroristično dejanje je treba čim bolj prepričljivo obsoditi. Na drugi strani imamo varstvo pravic državljanov. Pravice državljanov niso samoumevne – borili smo se za njih. Prepričana sem, da bi lahko obe strani, če bi za ta sporazum razprave potekale dlje – Združene države in Evropa –, dosegli popolnoma zadovoljiv izid.

 
  
  

Poročilo: Elmar Brok (A7-0228/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Grška komunistična stranka poslancev EP je glasovala proti skupnemu predlogu resolucije konzervativcev, liberalcev in socialnih demokratov za ustanovitev evropske službe za zunanje delovanje, ker temelji na nazadnjaški „Lizbonski pogodbi“. Izvaja določbe militarizacije EU (civilno-vojaški odbor, center za obvladovanje kriz, satelitski center, vojaški odbor, evropsko vojsko, EULEX in tako dalje), da bi si prizadevala za doktrino preprečevalne vojne Združenih držav. Je orodje Natove strategije in vojn. EU daje pravico, da se udeleži vojaškega in civilnega posredovanja pod pretvezo boja proti terorizmu, celo v državah članicah. ESZD še bolj omejuje etnokratske neodvisne pravice držav članic z dodeljevanjem odgovornosti EU na skoraj vseh političnih področjih države. Ne bo orodje za polaganje precedensa prava Skupnosti nad nacionalne zakone držav. Krepi imperialistične intervencijske mehanizme in mehanizme zatiranja EU (Frontex in tako dalje) in ustvarja nove (kot je Evropska služba pregona). Obsojamo nesprejemljiv in prikrit postopek, ki mu sledijo predstavniki Evropskega parlamenta, Komisija, predsedstvo ter visoka predstavnica in podpredsednica Komisije, da bi prikrili vse večje nasprotovanje in odpor med največjimi imperialističnimi silami.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Podprla sem kompromis, ki sta ga s pogajanji dosegla moja kolega Elmar Brok in Guy Verhofstadt z visoko predstavnico, Svetom in Evropsko komisijo, in tako ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje. Kompromis je bil predmet obsežnih pogajanj in se mi sedaj zdi zadovoljiv in uravnovešen. Evropskemu parlamentu omogoča okrepitev njegovih prednostnih nalog in ohranjanje metode Skupnosti. Bolj kot vse je bilo danes treba zagotoviti hitro izvajanje tega ESZD, da bi pustili prostor za imenovanja in da bi se rešili nezadovoljivega sistema preteklih mesecev.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Pogajanja o ustanovitvi enotnega neodvisnega telesa EU, kakor je določeno v Lizbonski pogodbi, se končujejo. Upam, da se bo tudi Svet držal sporazuma in da bo odločitev o Evropski službi za zunanje delovanje sprejeta konec julija. Zagotoviti moramo, da bo ESZD čim prej začela z delom in da bo njeno delovanje prispevalo k oblikovanju visoke ravni evropske zunanje in varnostne politike, kar bo zagotovilo skladnost zunanjih ukrepov EU in krepitev vloge Evropske unije na svetovnem prizorišču. Evropski parlament si mora prizadevati za krepitev parlamentarne kontrole z izvajanjem skupne zunanje in varnostne politike in aktivnim izvajanjem zakonodajnih funkcij, funkcij oblikovanja proračuna in funkcij pri razrešnici. Zagotoviti moramo, da bo delo ESZD temeljilo na načelu proračunske nevtralnosti in da se bomo izognili podvajanju nalog, funkcij in virov ESZD z drugimi institucijami. Dalje, rešiti moramo vprašanje zanesljivosti in odgovornosti za zadeve v zvezi z rabo proračunskega denarja EU in z dodeljevanjem pooblastil.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za sprejetje poročila, katerega osnutek je pripravil gospod Brok, ker predstavlja pomemben korak na poti do začetka delovanja Evropske službe za zunanje delovanje.

Evropski parlament bo igral pomembno vlogo pri delovanju Evropske službe za zunanje delovanje, saj se bo le-ta z njim posvetovala, preden se bo v tretjih državah začela kakršna koli misija. Proračun slednje bo predmet političnega nadzora s strani Parlamenta.

Romunija je pripravljena nuditi storitve osebja s potrebnim strokovnim znanjem za delo v Evropski službi za zunanje delovanje, takoj od začetka, ko bo ustanovljena. Moja domača država je pokazala svojo zavezanost evropskim misijam za obvladovanje krize. Prispevali smo več kot 200 strokovnjakov, policistov, vojaških policistov, diplomatov, sodnikov in vojakov za večine civilnih in vojaških misij Evropske unije.

Za zaključek bi rad poudaril, da je treba načela pristojnosti in geografskega ravnotežja spoštovati kot del politike zaposlovanja novega osebja.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Baudis (PPE), v pisni obliki. (FR) Z novimi pristojnostmi, ki jih je Evropska unija pridobila od sprejetja Lizbonske pogodbe, se mora zanašati na močno diplomacijo. Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) predstavlja v tem smislu znatni napredek.

Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta o ESZD, ker mora visoka predstavnica, da bi uspela v svoji misiji, nujno pridobiti sposobno diplomatsko pomoč. Moja odločitev temelji na sklepih konference, ki je 21. junija potekala v Madridu, kjer smo našli institucionalno ravnovesje.

Evropska zamisel prvotnega osnutka je bila ohranjena. Komisija, Svet in Parlament bosta sedaj lahko delala skupaj in ustanovila učinkovito in delujočo evropsko diplomatsko službo. Prepričan sem, da bo na nadaljnjih pogajanjih o ustanovitvi ESZD to ravnovesje upoštevano.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Od samega začetka so bili nekateri vidiki ustanovitve Evropske službe za zunanje delovanje nejasni in sporni. Skrbno bi morali pregledati morebitna protislovja, ki bi lahko nastala med dejavnostjo prihodnje diplomatske službe EU in med dejavnostjo, ki jo običajno izvajajo države članice. Ali države članice ne bodo več imele možnosti svobodno opredeljevati svojih zunanjih politik? Morda ne gre za neizbežen položaj, glede katerega izražam svojo skrb, a še vedno si velja postaviti vprašanje, kakšen vpliv bo imela srednjeročno in dolgoročno ustanovitev evropske službe, kot je ta. Če povem jasno: če je namen v osnovi le posnemati model Združenih držav, pri katerem zunanjo politiko upravlja neposredno zvezna vlada nad voditelji 50 držav, potem si moramo zapomniti, da vlado Združenih držav volijo ljudje in da vsaka štiri leta njena zunanja politika dobi demokratično legitimnost, tega pa Evropska komisija, Evropski svet – in celo prihodnja Evropska služba za zunanjepolitične zadeve – nimjo. Zato z glasovanjem proti poročilu gospoda Broka izražam svojo nagnjenost k medvladni evropski zunanji politiki, ker zanašanje na skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) na ravni EU ne bi zagotovilo nadnacionalnosti odločitev, sprejetih na tako občutljivem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Evropski davkoplačevalci bodo imeli večji nadzor nad tem, kako bo Evropska služba za zunanje delovanje potrošila finančna sredstva EU. Hvale vredno je, da je Evropski parlament dobil povečane proračunske pristojnosti na tem področju v času, ko bo proračun te službe predmet kontrole zakonodajnega zbora. Evropska unija sedaj zaposljuje približno 7 000 diplomatov in državnih uslužbencev, ki bodo zagotovili, da bodo imeli cilji EU prednost pred nacionalnimi in celo pred medvladnimi cilji. Vsi zaposleni v Evropski službi za zunanje delovanje bodo politično odgovarjali Evropskemu parlamentu z njegovimi razširjenimi pristojnostmi po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Parlament je zmagal s tem, da je uspešano uveljavil pojem, da bi moral velik del dela Evropske službe za zunanje delovanje vključevati spodbujanje človekovih pravic in ohranjanje miru v svetu. To kaže, da Evropska unija zavestno prevzema svojo izredno pomembno vlogo izvoznice osnovnih človekovih pravic, ki jih žal sedaj mnoge države po svetu namenoma kršijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za poročilo o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje. To je zelo pomemben korak pri krepitvi vloge Evrope v svetu in za usklaljevanje politik za zunanje odnose 27 držav članic. Pri pogajanjih s Svetom in Komisijo je bil Evropski parlament priča okrepitvi razsežnosti Unije v Evropski službi za zunanje delovanje, s čimer se je povečala vloga samega Parlamenta na političnih in proračunskih področjih tega novega subjekta.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem proti poročilu o Evropski službi za zunanje delovanje, ker se jo ustanavlja z uporabo zastarelih postopkov, z nejasnimi pristojnostmi in z izredno jasno omejeno vlogo Evropskega parlamenta, edine izvoljene institucije EU, ki je omejena le na proračunske vidike. Dalje, proti ESZD sem glasoval, ker je namenjena temu, da je orodje za nadaljnjo militarizacijo Evropske unije, prav tako pa vključuje tudi vojaške ukrepe, tudi v primeru humanitarne pomoči in posredovanja. Evropska unija v primeru krize ne bi smela povezovati svoje zunanje politike ali politike solidarnosti z vojaškimi ukrepi in militariziranimi strukturami in mehanizmi. Oblikovati bi morala politike in telesa, ki bodo zavarovala avtonomno in miroljubno vlogo v mednarodnih odnosih, močno oddaljeno od vojaškega oportunizma in intervencij Združenih držav. Ukrepala bi lahko s spoštovanjem mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN za svet miru in solidarnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Roland Clark (EFD), v pisni obliki. Vzdržal sem se glasovanja o predlogu spremembe 80, ker je ta sprememba, medtem ko mora biti zagotovljen primer, da nacionalne vlade temeljito pregladajo kontrolo ESZD, prav tako zagotovila pravico, da enako stori Evropski parlament. Za neodvisen narod ni sprejemljivo, da evropska organizaija preiskuje njegovo zunanjo službo. To ni delo EP.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Za poročilo gospoda Broka sem glasoval z izrednim zadovoljstvom. Naslednjih nekaj mesecev razprav v Parlamentu s Svetom in Komisijo se je bel dim končno dvignil s pogajanj. Upam, da bo sedaj Evropska služba za zunanje delovanje uporabljala Listino o temeljnih pravicah v skladu z duhom in namenom Lizbonske pogodbe, da bo imela metoda Skupnosti prednost v razvojni politiki in v tem, kako se bo razdeljevala zunanja pomoč s strani EU, in da si bodo države članice (točneje, določena zunanja ministrstva določenih držav članic) vzele k srcu ustanovitev tega novega subjekta, pa tudi nove pristojnosti in lastnosti, ki jih je dobila visoka predstavnica zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe. Upam tudi, da to, kar določene države članice ali ljudje, ki so na odgovornih mestih v vladah teh držav, smatrajo za vmešavanje v njihovo sfero pristojnosti naroda ali vlade, ne traja več in da se portugalska vlada bori za predstavitev, ki nam bo dala ugled zaradi kakovosti, pristojnosti, lastnosti in sorazmernega števila udeleženih nacionalni agentov. Kot poslanci tega parlamenta ne želimo službe, ki je posledica medvladnih preverjanj in bilanc, ampak službo, ki pripada Uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Luigi Ciriaco De Mita (PPE), v pisni obliki. (IT) Skupna zunanja politika in skupna gospodarska politika sta nujna cilja evropskega procesa povezovanja. Zapomniti si je treba, da je bila enotna valuta izbrana tudi z namenom pospešitve procesa povezovanja, ki se je ustavil v Nici. Glede na način, kako se organizira, je Evropska služba za zunanje delovanje v nevarnosti, da sprejme paralizirajoč pristop nedela namesto, da bi bila začetek uspešnega procesa združevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. Pozdravljam poročilo gospoda Broka, kakor je bilo spremenjeno. Nujno je bilo upreti se predlogu, da se razvojna politika vključi kot del naše zunanje politike. Potrebujemo avtonomno razvojno službo, ki bo odgovorna avtonomnemu komisarju za razvoj in humanitarno pomoč. Sedaj je na podlagi tega poročila komisar za razvoj odgovoren za celotni krog programiranja, načrtovanja in izvajanja instrumenta za razvojno sodelovanje (IRS) in Evropskega razvojnega sklada (ERS). Poskrbeti moramo, da se bo izvajanje nadaljevalo v skladu z duhom in besedilom sporazuma. Še vedno pa ostajajo v predlogu elementi, ki bi lahko sprožili različne interpretacije. Vendar pa spremembe, ki jih je predstavil Evropski parlament, krepijo moč Komisije nad operativnim proračunom in zato zagotavljajo parlamentarni nadzor in jasno demokratično odgovornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), saj dosežen sporazum krepi indentiteto Skupnosti službe ESZD in njeno politično in proračunsko odgovornost pred Parlamentom.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Novembra 2006 je Parlament sprejel resolucijo, s katero je bila priznana strateška pomembnost evropskih jezikov splošnega komuniciranja – angleščine, španščine, portugalščine in francoščine glede na število govornikov – kot gonilnega sredstva sporočanja in sredstva za solidarnost, sodelovanje in vlaganje v gospodarstvo. Leta 2008 je Evropska komisija priznala, da ti jeziki predstavljajo pomemben most med ljudmi in državami v različnih delih sveta.

V času, ko se določa organizacija in delovanje službe ESZD, menim, da je odločilno, da se v celoti izkoristi komunikacijske zmogljivosti globalnih evropskih jezikov, ki sem jih omenil, in da se jih prilagodi kot delovne jezike. Pravila in praksa, ki veljajo za jezike v tej službi, bodo razkrili obseg njene zavezanosti za zunanje komuniciranje.

Glede na povedano se lahko le veselim ustanovitve službe ESZD in upam, da bo ustvarila rezultate, ki bodo izpolnjevali, kar upamo. Evropska unija lahko veliko pridobi od sposobne in učinkovite službe ESZD, ki je lahko glas EU na svetovnem prizorišču in dejavno sodeluje z diplomatskimi službami držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Cilj te odločitve je določitev organizacije in delovanja Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), telesa, ki je funkcionalno neodvisno od Unije pod vplivom visoke predstavnice, določenim s členom 27(3) Pogodbe o Evropski uniji (TEU), kakor je bila spremenjena z Lizbonsko pogodbo. Evropski parlament mora v zunanji politiki Unije prav tako igrati vlogo, namreš v smislu svojih funkcij političnega nadzora (določenih v členu 14(1) TEU), pa tudi zakonodajne in proračunske funkcije, ki jih dodeljujeta pogodbi. Visoka predstavnica se mora tudi redno posvetovati z Evropskim parlamentom o glavnih vidikih in temeljnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) in bi morala zagotoviti, da se stališča Parlamenta ustrezno upoštevajo; ESZD pa visoki predstavnici pri tej nalogi pomaga. Izdelati bi morali posebne določbe v smislu dostopa poslancev Evropskega parlamenta do zaupnih informacij na področju SZVP. Glede na to, da nisem imel nikakršnih pridržkov, ki bi jih predstavil, sem glasoval za odobritev tega sklepa.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasovali smo proti temu poročilu, ki je posledica pogajanj med Svetom in večino Parlamenta o eni ključnih točk Lizbonske pogodbe ter temeljni kamen federalizma v Evropski uniji, ki ima sedaj pravni značaj, kakor zagovarja Evropska ustava. Navedeno je, da bo ta služba vključevala več kot 5 000 ljudi na veleposlaništvih EU v različnih državah po svetu.

Da se položaj še poslabša pa opažamo, da predlogi, ki jih je podala naša skupina, niso bili sprejeti, zlasti tisti, ki zagovarjajo, da vojaške strukture EU ne bi smele biti del Evropske službe za zunanje delovanje in da med njimi niti ne bi smelo biti nikakršne institucionalne povezave. Enako se je zgodilo glede obveščevalnih struktur EU.

Zavrnitev predloga, ki smo ga predstavili, da Svet preneha z razvojem vojaških in civilno-vojaških struktur, ki so v njegovi pristojnosti, in jih odpravi, pa tudi da prenega financirati vojaško in civilno-vojaško dejavnost, je posebno zaskrbljujoča. Zato torej obstaja veliko razlogov za skrb glede prihodnosti Evropske unije in poti, po kateri gre.

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki. – (PL) V Laeknu je pred devetimi leti med prejšnjim belgijskim predsedstvom začelo potekati delo v zvezi z Ustavno pogodbo, ki je bilo namenjeno okrepitvi zunanje politike Evropske unije, zaradi česar je postala povezana in vidna na mednarodnem prizorišču. Kljub mnogim zapletom, povezanim z reformo pogodb EU, imajo Belgijci danes možnost zaključiti svoja prizadevanja in v tek spraviti Evropsko službo za zunanje delovanje – na prvo obletnico začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009. Kot poslanci Evropskega parlamenta, ki smo s pogodbo dobili večjo moč, lahko pri tem pomagamo. Po več mesecih pogajanj delegacije Evropskega parlamenta z gospo Ashton, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, se ESZD razvija na način, ki ga zagovarja Parlament. Poročilo gospoda Broka in gospoda Verhofstadta je pomemben dokument, v katerem je vse to delo povzeto, in ga velja podpreti. Kaj je Parlamentu uspelo pridobiti v pogajanjih z visoko predstavnico? Najprej, diplomatsko službo Evropske unije, ne medvladno službo, in to pomeni zagotovilo, da bo 60 % delovnih mest dodelila Evropska unija. Drugič, političen in proračunski nadzor službe ESZD s strani Parlamenta, ki pomeni zmožnost, da se s kandidati opravi razgovor za delovna mesta vodij delegacije in pregleda finance institucije, kakor to počnemo mi za Komisijo in Svet. Tretjič, enaka razdelitev delovnih mest v smislu nacionalnosti in spola in tudi revizija sestave službe leta 2013, da se popravijo morebitna neravnovesja.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Zadovoljna sem s sporazumom, doseženim med tremi evropskimi institucijami in baronico Ashton glede ustanovitve Evropske službe za zunanje delovanje. To je uravnovešena služba v smislu organizacije in sestave in bo ustanovljena z namenom, da pomaga baronici Ashton pri njenem delu visoke predstavnice Evropske unije. Dalje, imela bo vpliv krepitve moči političnega in proračunskega nadzora Evropskega parlamenta. Iskreno upam, da bo ta služba čim bolje izkoriščena v interesu Evropske unije. Slednja bo tako pokazala pravo politično skladnost in bo na mednarodnem prizorišču govorila z enim glasom. Iz tega lahko izide le večja in njeni ukrepi bodo bolj legitimni in učinkovitejši.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Predlog baronice Ashton je nesprejemljiv. Pomeni standardizacijo evropske diplomacije pod njeno zaščito in zaščito Komisije ter zanikanje pristojnosti držav članic v tej zadevi. To poročilo ima šibko odliko, da poziva k zastopanosti vseh držav članic med evropskim diplomatskim osebjem na razpolago baronici Ashton in Komisiji. V tej Evropi je to tisto, na kar smo bili zmanjšani – da prosimo za pravico do molka, a pravično! Glasoval bom proti temu besedilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Sprejetje Lizbonske pogodbe je prineslo ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), s tem pa so bili položeni temelji za močno evropsko diplomatsko službo. Ustanovitev ESZD je namenjena zagotovitvi povezanosti v evropskem zunanjem ukrepanju in pri izvajanju skupne zunanje in varnostne politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki.(ES) Glasoval sem proti poročilu o Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD), ker menim, da bo to telo institucionaliziralo militarizacijo Evropske unije. S svojim glasovanjem sem želel izraziti svoje popolno zavračanje procesa pogajanj, ki je povezan z ustanovitvijo ESZD, ker so poročevalca in baronica Ashton popustili pritiskom nekaterih držav članic in so popolnoma pozabili na demokratična pravila. Služba ESZD se bo spremenila v institucijo sio generis, ki deluje zunaj osnovnih mehanizmov nadzora vseh demokratičnih sistemov. Menim, da je potrebno zagotoviti, da Evropski parlament, edina institucija EU, ki je demokratično izvoljena, in nacionalni parlamenti ne bodo imeli le proračunskega nadzora, ampak tudi nadzor nad ESZD. Mojo skupino posebno skrbi znatna vojaška usmerjenost službe ESZD in dejstvo, da bi bil večji del civilne sestavine evropske zunanje politike pod okriljem evropske varnostne in obrambne politike – natančneje, vse v zvezi z razvojnim sodelovanjem in reševanjem sporov. Zaradi teh razlogov Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice, ki je zavezana vrednotam miru in demilitarizacije EU, ne podpira ustanovitve službe ESZD.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE), v pisni obliki. (FR) Po zahtevnih razpravah o Evropski službi za zunanje delovanje, ki so potekale zadnje tedne v okviru pristojnih parlamentarnih odborov in različnih političnih skupin, bi se rada zahvalila gospodu Broku za njegovo vneto udeležbo v tej zadevi. Današnje glasovanje polaga temelje za močno diplomatsko službo na ravni Evropske unije. Tako bo skupnostna identiteta te službe okrepljena in zagotovljena bo njena politična in proračunska odgovornost Evropskemu parlamentu. Dalje, vsaj 60 % zaposlenih v tej novi službi bo uradnikov EU. Vseeno pa je obžalovanja vredno, da zaslišanja posebnih predstavnikov za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu ostajajo „neformalna“; upam, da bo to vprašanje rešeno v nekaj letih. Kljub vsemu je okrepljena pristojnost Evropskega parlamenta za revizije, zlasti glede misij skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), ki se financirajo iz poračuna EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. Odločil sem se, da bom glasoval za poročilo Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in v celoti podprl ustanovitev ključne inovacije Lizbonske pogodbe in zgodovinsko odločitev za prihodnost Evrope. Le sedem mesecev po začetku veljavnosti nove pogodbe smo skupaj uspeli doseči soglasje in tako zagotoviti politično in proračunsko odgovornost nove službe Evropskemu parlamentu. Nadzorna vloga bo zagotovila resnično demokratični nadzor službe, kar je zame najpomembnejše.

To poročilo bo zagotovilo geografsko ravnovesje pa tudi boljšo povezanost med različnimi vidiki službe ESZD. Tu ne gre za podvajanje diplomatskih služb v EU, ampak za krepitev diplomatskih služb EU. Takšen sporazum je jasen dokaz zavezanosti Evropske unije k nabiranju moči in učinkovitejšemu spodbujanju njenih vrednot. EU bo omogočila uporabo resničnega vpliva na mednarodnem prizorišču. To je priložnost za Evropsko unijo in tudi za države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. − (IT) Pravočasno usklajevanje različnih področij zunanje politike EU s strani Komisije je vsekakor pomembno. Ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje pod vplivom visoke predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednice Komisije ima potencial, da poveča učinkovitost zunanjih ukrepov EU na svetovnem prizorišču, predvsem, da bi se izognili protislovjem in podvajanju dela ter zagotovili dolgoročno skladnost pri spodbujanju strateških interesov EU in temeljnih vrednot v tujini.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot član odbora za ustavne zadeve, v katerem smo obsežno razpravljali o Evropski službi za zunanje delovanje in kjer sem lahko izrazil svoje mnenje, in kot član skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), dajem svojo podporo in glas sedanjemu poročilu. Evropski parlament je predstavil združeno skupno stališče med političnimi skupinami, ki so imele skupni interes, da se v največji možni meri izkoristi nove pristojnosti, ki jih daje Lizbonska pogodba, zlasti temu parlamentu, v smislu političnega nadzora in tudi finančnega nadzora službe ESZD. Ponavljam svojo prvotno in vedno znova podano skrb, vključno s pomočjo predlogov za spremembo projektov poročila, ki jih je mogoče povzeti kot potrebo po zagotavljanju geopolitičnega ravnovesja službe ESZD, ki bo kmalu slovesno odprta. Poudaril bi, da je zaveza visoke predstavnice, da ustvari skupino, ki temelji na geografskem ravnotežju s predstavniki iz vseh 27 držav članic ter tako odpravi vse oblike diskriminacije in enako spodbuja enakost.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernhard Rapkay (S&D), v pisni obliki. − (DE) Kot poročevalec odbora za pravne zadeve za Evropsko službo za zunanje delovanje bi rad opozoril, da vključno zaradi sprememb člena 6 predloga visoke predstavnice poročilo, o katerem smo se dogovorili danes, nima popolnoma nikakršnega zavezujočega vpliva name kot na poročevalca ali na Evropski parlament kot celoto v razpravah o sprejetju predpisov o osebju. Sem sodijo zlasti opombe, ki so bile danes sprejete v besedilu. Poročilo o zakonodajnem predlogu, glede katerega je bil danes z Evropskim parlamentom izveden le posvet, ne more imeti zavezujočega vpliva na področja, kjer ima Evropski parlament zaradi drugačne pravne osnove pristojnost soodločanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Odobritev parlamenta ustvarja pot za bolj povezano in učinkovitejšo evropsko zunanjo politiko, ki bolje izpolnjuje pričakovanja državljanov. Vendar pa bi bila mogoča boljša služba.

Obžalujemo, da gospa Ashton, Komisija in številne nacionalne vlade niso imeli poguma in se lotili bolj velikopotezne rešitve. Kompromis podpiramo, ker je Parlament uspel znatno izboljšati prvotni predlog gospe Ashton. Močna struktura za človekove pravice, jamstva za razvojno politiko in proti ponovni nacionalizaciji politik Skupnosti, okrepljen demokratičen nadzor, preglednejši proračun za zunanje zadeve in ravnovesje med spoloma pri zaposlovanju so ustrezni primeri.

Vendar pa dogovor ni brezhiben. Med njegove šibke točke sodijo nejasno opredeljene strukture za obvladovanje krize, pomanjkanje stalnih namestnikov gospe Ashton in omejen obseg konzularnih storitev službe ESZD za državljane. Sedaj bo mnogo odvisnega od tega, kako se bo kompromis izvajal – tako je poteza spet na strani gospe Ashton, držav članic in Komisije. Delati morajo skupaj, ustvariti skupni esprit de corps in premagati razdiralno konkurenco.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Kot vedno se je težko prilagoditi in uravnovesiti različne interese in stališča. Vendar pa ob sedanjem vlečenju vrvi ne bi smeli in ne smemo izpred oči izgubiti krovnega cilja dosege učinkovite in povezane zunanje politike EU. Pojasniti je treba še naslednje dejavnike: • Osebje – kdo in koliko? • Enakost – osebje bi moralo biti izbrano na osnovi načel spolne enakosti. • Kakšne pristojnosti bo imela služba ESZD? • Evropski parlament bi moral imeti nadzor nad proračunom. • Nekaj zelo pomembnega za davkoplačevalce: kako visoki so stroški? V vsakem primeru bi morali ti stroški ostati znotraj razumnih in razumljivih meja. V tem pogledu moramo za dosego največje možne kakovosti in prihrankov pri stroških uporabiti sinergije.

 
  
  

Predlog resolucije: Kosovo (B7-0409/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Parlamentarna skupina Grške komunistične stranke je glasovala proti predlogu resolucije, ker je njen namen utrdizev nezakonite odcepitve Kosova, dosežene s silo in orožjem Nata ter nasiljem EU ter drugih imperialističnih sil. Resolucija Nato odvezuje krivde za vojno in razkosanje Srbije in podpira dolgoročno prisotnost Natovih čet in baz v Kosovem in na celotnem območju ter intervencije za evropsko združevanje s postavitvijo njihovih sil v misiji EULEX. Resolucija poskuša prejudicirati sodbo Mednarodnega sodišča v Haagu o zakonitosti odcepitve Kosova. Imperialistična politika EU, ki podpira to resolucijo, zaostruje probleme delavcev na Kosovem, izkoriščanje, korupcijo, zločine in stopnjo kapitalističnih prestrukturiranj, ki jim kot edini izhod nudijo imigracijo. Poslabšuje nestabilnost na tem območju, zatiranje Srbov in prebivalcev Kosova v celoti ter probleme, ki jih povzroča prisotnost misije EULEX in Nata.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Kosovo je del zelo občutljivega geografskega območja, kamor bi morala biti EU stalno osredotočena. Najprej bi rada poudarila obžalovanja vredno pomanjkanje kohezije v EU glede tega, katero politično smer sprejeti glede te države, proti kateri je usmerjena ta resolucija. Dejansko pet držav članic Evropske unije še ni priznalo neodvisnosti Kosova, za katero je vseeno zaprosila leta 2008. Zato potrebujemo ne le notranjo povezanost Evropske unije, ampak tudi njeno verodostojnost v očeh preostalega sveta, skupno politično držo, predvsem glede tako osnovnih točk, kot je izdajanje vizumov. Prav tako se mi zdi, da je proces evropskega povezovanja za vse države te regije pomemben element pri stabilizaciji regije, stabilizaciji, ki je v interesu naše skupnosti kot celote. Kar zadeva Kosovo, je možnost pridružitve Evropski uniji močna spodbuda za izvajanje potrebnih reform, namreč reform glede človekovih pravic, ki so že bile omenjene in jih moramo spodbujati. Odločno podpiram to resolucijo, ki obravnava ta pomembna vprašanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem proti predlogu resolucije o evropskih obetih Kosova, ker jo šteje kot neodvisno državo in jo tudi tako obravnava. Resolucija ne spoštuje Resolucije Varnostnega sveta ZN 1244/99 in celo poziva pet držav članic EU, tudi Grčijo, ki niso priznale enostranske neodvisnosti Kosova, naj to storijo; z drugimi besedami, naj kršijo Resolucijo ZN. Posledično ta resolucija ne pomaga pri reševanju problema in ne pomaga okrepiti stabilnosti in miru na tem območju. Resolucija prav tako poziva k še večji prisotnosti misije EULEX na Kosovem.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem proti tej resoluciji. Ta resolucija, analiza razmer in predlagana smer potrjujejo, kako prav so imeli vsi, ki so nasprotovali odcepitvi Kosova.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kosovo še vedno ni dobilo soglasnega priznanja držav članic. Previdnost, s katero nekateri obravnavajo to novo državo, zagotovo temelji na političnih in strateških motivih, pa tudi na bolj praktičnih razlogih, ki izhajajo predvsem iz zaskrbljujoče razširjenosti korupcije in organiziranega kriminala na tem območju, ki Kosovu preprečuje verodostojno trditev, da mu vlada pravna država.

Kot so to storile druge države na območju Balkana, bi bilo dobro, če bi Kosovo predstavilo dokaze, da se je podalo na pot brez povratka glede sprejetja politik in reform, ki po eni strani podpirajo njen evropski glas in po drugi strani krepijo svoje politično telo ter polagajo korenine, da bodo njegovi državljani sprejeli demokracijo in zavrnili nasilje, zlasti etnično nasilje, kot način reševanja sporov. Kosovo mora iti še daleč.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta resolucija pomeni zapis razglasitve neodvisnosti Kosova, dne 17. februarja 2008, ki jo je priznalo 69 držav, in spodbuja države članice k sodelovanju v skupnem pristopu h Kosovu ob upoštevanju načrtovanega pristopa Kosova k EU. Menim, da kljub zelo težki zapuščini oboroženih spopadov, možnost pridružitve EU predstavlja močno spodbudo za nujne reforme na Kosovu, in pozivam, da se sprejmejo praktični ukrepi, da bo ta obet bolj dosegljiv za njene državljane z uporabo človekovih pravic in krepitvijo pravne države.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Preprosto dejstvo, da različne države članice EU še vedno niso priznale neodvisnosti Kosova, nam pove dovolj o tem, da vsebina te resolucije ni sprejemljiva. Žal ponovno večina v tem parlamentu zagovarja dejanje, ki je po mednarodnem pravu nezakonito. Kakor velja v predlogu spremembe, ki ga je predložila Konfederalna skupina Evropske združene levice – Nordijske zelene levice in ga je zavrnila večina poslancev, je nadaljevanje dialoga in pogajanj v skladu z mednarodnim pravom edina pot, ki bo verjetno vodila do stabilnosti in trajnega miru v tej regiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. (IT) Predlog resolucije gospe Lunacek jasno kaže omejen napredek, ki ga je dosegla ta država, in menim, da je zaradi izpostavljenih problemov njena pridružitev EU še manj verjetna in da bi to poudarilo heterogeni značaj Unije, h kateremu prispevajo zadnji pristopi. Podobno, kot sem dejal za povezovanje Albanije v EU, menim, da smo se znašli na razpotju: Evropa mora izbrati, ali se bo omejila na to, da je telo, ki temelji le na geografskih merilih, ali želi postati bolj organska, povezana in sestavljena iz držav, ki v svoji raznovrstnosti v vsakem primeru kažejo skupne značilnosti, ki so v skladu z evropskim idealom. Osrednje dejstvo, da pet držav članic ne priznava neodvisnosti te države, ostaja ovira, zaradi česar je sedaj pristop Kosova k Evropi paradoksen. Zaradi tega ne morem podpreti predloga resolucije gospe Lunacek.

 
  
MPphoto
 
 

  Jaromír Kohlíček (GUE/NGL), v pisni obliki. (CS) Osnutek resolucije evropskega procesa povezovanja v primeru Kosova je dokument, katerega avtorica očitno ne živi v resničnem svetu in se ne zaveda, da Kosovo ni priznano kot država članica mednarodne skupnosti. Prizadevanja za nadomestitev pritiska z izboljšanjem notranjega gospodarskega položaja, za omogočanje soobstoja prvotnih prebivalcev, z drugimi besedami Srbov, Goranov in Romov in drugih sedanjih etničnih skupin z večino Albancev, za preprečevanje ustrahovanja manjšinskih prebivalcev in za odločen pristop do klanov, ki prodajajo droge po vsej Evropi – to so ključna vprašanja, ki lahko prispevajo k izboljšanju položaja na tem območju in okrepijo čezmejno sodelovanje. Ni mogoče nadaljevati z registriranjem državljanov in država je še vedno popolnoma odvisna od zunanje gospodarske pomoči. Primanjkuje politične volje za zagotavljanje vsaj pravičnih lokalnih volitev in pogojev za funkcioniranje lokalnih oblasti. Boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ostaja popolnoma formalna zadeva na tem območju in enako velja za decentralizacijo in reformo državne uprave. Zato do sedaj ni imel pravega vpliva na položaj v državi. Divja in razširjena korupcija in tihotapljenje orožja in drog sejejo nemir v regiji. Čudno je, da je valuta na tem ozemlju evro. Zlasti glede na to, da niti približno niso bili doseženi osnovni predpogoji za uporabo skupne evropske valute. Jasno je, da se Konfederalna skupina Evropske združene levice – Nordijske zelene levice ne more strinjati s takšnim osnutkom.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Zelo neprijetno sem bil presenečen, ko sem v začetku tega tedna prebral v časopisih, da je oborožen moški izstrelil štiri naboje v srbskega poslanca v kosovskem parlamentu. Ta napad se je zgodil štiri dni po eksploziji v Mitrovici med srbskimi demonstracijami. EU se mora v osnovi ukvarjati s procesom vzpostavitve demokracije in okrepitve stabilnosti na Kosovem. Zaradi tega bi moral osnutek predloga v prvi vrsti odražati realnost v tej pokrajini, kot sta dolgotrajna reforma pravosodnega sistema in težave, s katerimi se srečujejo evropske misije pri komunikaciji z lokalnimi organi oblasti v Prištini. Regionalno sodelovanje med državami zahodnega Balkana je ključno za njihov gospodarski razvoj, a posebno za vzpostavljanje medsebojnega spoštovanja in spoštovanja pravne države. Zlasti sodelovanje med Beogradom in Prištino, predvsem na lokalni ravni, je bistvenega pomena za državljane, predvsem v najbolj prizadetih sektorjih, kot so okolje, infrastruktura in trgovina. Nenazadnje, glede priznanja statusa Kosova, bi moralo biti v sporočilu v resoluciji, o kateri razpravljamo, jasno pokazano, da ne odraža stališča vseh držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Pet držav članic, vključno s Francijo, ni priznalo neodvisnosti Kosova. Posledično je nesprejemljivo danes predstavljati poročilo, ki zagovarja povezovanje Kosova v EU. Dalje, preveč imam spoštovanja do prebivalcev te pokrajine, da bi jim želel, da uporabljajo københavnska merila poleg trpljenja posledic v nedavnih sporih. Glasoval bom proti temu nesprejemljivemu in provokativnemu besedilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Regionalna stabilnost in povezovanje držav zahodnobalkanske regije v EU je bila vedno ena od prednostnih nalog EU. V tem zahtevnem procesu so v tej regiji države, ki so postale tesno povezane z EU hitreje kot druge, kot so Srbija, nekdanja jugoslovanska Republika Makedonija in Črna gora. Zaradi različnih razlogov je bil ta proces počasnejši za Kosovo in njegovi državljani še vedno ne morejo potovati v države EU brez vizumov. Nujno se moramo pomakniti naprej od tega položaja in ta prizadevanja so v celoti in izključno odvisna od Kosova, ki bo moral izvajati nujne reforme za ta namen.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Proti tej resoluciji o Kosovu sem glasoval, ker spodbuja pet držav članic, ki niso priznale enostranske neodvisnosti Kosova, naj to storijo. Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice je bila vedno proti enostranski razglasitvi neodvisnosti Kosova, ker ta predstavlja dejanje, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom. Nasprotno pa ostajamo zavezani k nadaljevanju dialoga na način, ki bo zadovoljiv za obe strani, na podlagi Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1244/99, v skladu z mednarodnim pravom, kot edinim možnim načinom za doseganje varnosti in stabilnosti v tej regiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Francisco José Millán Mon in José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (PPE), v pisni obliki. (ES) V imenu španske delegacije v Skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), bi radi izjavili, da je ozadje našega glasovanja o resoluciji v zvezi s procesom glede evropskega povezovanja Kosova, da ta resolucija Kosovo obravnava, kot bi bil neodvisna država v popolnoma običajnem položaju brez upoštevanja dejstva, da je status tega ozemlja še naprej sporen v mednarodni skupnosti – svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča je tudi v teku – in Kosova ni priznalo pet držav članic Evropske unije, med njimi tudi Španija.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Evropski parlament je danes poslal jasen signal, da leži prihodnost neodvisnega Kosova v povezovanju EU. To je signal spodbude za vlado pa tudi za državljane Kosova. Poleg tega je jasna zahteva petim državam članicam EU, ki še niso priznale Kosova kot državo, naj to nemudoma storijo, da bi povečale učinkovitost naše podpore. Jasna večina poslancev EP je zavrnila nadaljnje razprave o vprašanju statusa Kosova, pri tem pa je upoštevala, da julija prispe izjava Meddržavnega sodišča. S to resolucijo Parlament zagovarja čim prejšnji začetek pogajanj o liberalizaciji vizumov. Ljudem Kosova se ne bi smelo več zavračati svobode potovanja, ki jo bo EU verjetno zagotovila drugim državam te regije do konca leta. Moja resolucija poziva, da se nujno izvede ta korak za osvoboditev prebivalcev Kosova pred njihovo regionalno in tudi mednarodno izolacijo.

 
  
  

Predlog resolucije: Albania (B7-0408/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Komunistična stranka Grčije je glasovala proti predlogu resolucije, ker nasprotuje pristopu Albanije v EU zaradi razlogov, zaradi katerih nasprotuje pristopu in nadaljevanju članstva Grčije v tej imperialistični mednarodni uniji. Pristop bo v korist poenotenju na evropski ravni in albanskemu kapitalu, zlasti na področju energije, rudarstva in prevoza, in agresivnim imperialističnim načrtom EU in Nata ter v škodo delavcem, revnim kmetom ter malim in srednje velikim podjetjem.

Predlog resolucije poziva, da se pospeši in spodbuja uvajanje svežnja kapitalističnih prestrukturiranj s strani prostaškega političnega sistema meščanskih strank, naperjenega proti navadnim ljudem, v tej državi in v sodelovanju z EU. Posledice tega napada na navadne ljudi, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja povzročil ljudski upor, so privatizacija, množična brezposelnost, migracije, zapuščanje podeželja, razširjeno izkoriščanje, kriminal in korupcija. Poskuša z odprtim posredovanjem brez primere v notranje zadeve države in v sistem politične opozicije ter poziva k protidemokratičnim predpisom v delovanju političnih strank in parlamenta. Politika EU in meščanske sile v Albaniji v smislu napredovanja k pristopu poslabšujeta razvojne težave države, položaj delavcev, odtok kapitala in migracijske tokove ter nosita velika tveganja v smislu varnosti na tem območju.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Pri glasovanju za ta osnutek resolucije o procesu vključevanja Albanije v EU sem se odločila, da podprem njeni dve glavni zamisli. Na eni strani podpiram zamisel dolgoročne vključitve te države, ki je upravičena zlasti zaradi velikih prizadevanj in že doseženih napredkov. Dejansko so bili narejeni pozitivni koraki za boj proti korupciji in tudi za okrepitev demokratičnega okvira Albanije. Na drugi strani pa je treba doseči še velik napredek v smislu krepitve demokracije ali celo glede trajnostnega razvoja v državi. Politična kriza, ki je v Albaniji sledila zakonodajnim volitvam junija 2009, je vsem nam pokazala, da je lahko ta država še vedno žrtev resnih težav. Zato bo potrebovala vso našo podporo.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) To poročilo kaže, kaj lahko evropska propaganda ustvari, če želi spregledati pretekle napake; res je, da poročilo gospoda Chountisa izpostavlja probleme v Albaniji, a hkrati se skoraj zdi, da pravi, da smo zavezani vzeti balkanske države v Unijo, kot bi bilo to napisano v zvezdah in temu ne bi mogel nihče nasprotovati. S tem se nikakor ne strinjam: Albanija ima danes kričeče očitne težave glede svoje notranje politične stabilnosti in zelo visoko raven korupcije. Njen pristop bi poleg težav, s katerimi se je že morala spopasti Unija in s katerimi se mora spopadati še danes po velikem širjenju, ki je praktično podvojilo število držav članic, povzročil nadaljnje težave. Ni razloga, razen hrepenenja birokratov EU po oblasti in centralizmu, da vztrajamo pri pristopu Albanije k EU; ob upoštevanju sedanjih razmer v tej balkanski republiki ne vidim, kaj bi lahko s svojim pristopom prispevala k namenu evropskega povezovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to resolucijo, saj razumem, da bi morala iti Albanija naprej po svoji poti nasproti morebitnemu vstopu v EU. Unija bi morala postopno in strogo nadaljevati s svojo strategijo širjenja. Prav tako bi morala delovati kot gonilna sila za izvajanje pomembnih reform v državah, ki so kandidatke ali potencialne kandidatke za članstvo v Uniji. Vseeno pa vsi vemo, da je pot do pridružitve Uniji zahtevna. Pogoji, ki urejajo vstop v EU, so jasni in dobro znani in jih ni vedno lahko izpolniti. V primeru Albanije je pot še dolga, kar je jasno v tem poročilu. Za začetek mora ravnati v skladu s københavnskimi merili, vključno s procesom stabilizacije demokratičnih institucij. V tem smislu bi rad poudaril in podprl prizadevanja predsednika vlade Salija Berishe, da je našel učinkovito rešitev za sedanjo politično krizo, hkrati pa bi pograjal nizkotno vedenje socialistične opozicije. Mir, v katerem država napreduje po poti do vstopa v Evropsko unijo, zato določa država kandidatka ali morebitna država kandidatka. Upam, da bo Albanija nadaljevala po tej poti do Unije odločno in brez oklevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Bairbre de Brún (GUE/NGL), v pisni obliki.(GA) Čeprav sem glasovala za to poročilo, bi se morali po mojem mnenju prebivalci Albanije odločiti, ali želijo biti del EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Albanija ni nikakršna izjema nestabilnosti zahodnobalkanske regije in ve, da je nevarnost, da ta kriza ogrozi reforme, ki so bile sprejete, in ki so v veliki meri usmerjene v vse večjemu približevanju Evropski uniji. Če se spomnite dni diktatorstva Enverja Hoxhe, je jasno, da Albanija ponuja malo zagotovil, da lahko vztraja na poti, ki jo je izbrala, in poveča svojo raven razvoja in spoštovanja pravne države ter svoboščin posameznika na sprejemljive ravni v luči evropskih standardov. Pomemben korak je bilo mogoče narediti s pristopom države v Nato, a to še vedno ni dovolj, da bi EU Albanijo obravnavala kot močno kandidatko za pristop.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Kljub resoluciji, ki priznava napredek, ki ga je Albanija dosegla v procesu reforme, pa poudarja, da so za utrditev demokracije in pravne države potrebna pomembna dodatna prizadevanja, pa tudi za zagotovitev trajnostnega gospodarskega razvoja države. Menim, da bo možnost vstopa v Evropsko unijo dala zagon za več reform na zahodnem Balkanu in da bo igrala ustvarjalno vlogo pri krepitvi sposobnosti regije za mir, stabilnost in preprečevanje sporov, izboljšanje dobrih sosedskih odnosov in obravnavanje gospodarskih in socialnih potreb s trajnostnim razvojem. Vendar pa je napredek vsake države k članstvu v EU odvisen od prizadevanj za izpolnjevanje københavnskih meril in ravnanje v skladu s pogoji, povezanimi s procesom stabilizacije in priključitve, ki upam, da jih bo država uspešno dosegla.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Zaradi prijateljskega odnosa do Albancev sem glasoval proti temu besedilu. Kako si lahko želimo njihov vstop v Evropsko unijo, ki si prizadeva za interese svojih finančnih elit in izključuje vse drugo? Nobena širitev ni mogoča, dokler EU zagovarja tekmovalnost med narodi in obrambo interesov privilegiranih. Dalje, pokomunistična Albanija je pokazala le omejeno zmožnost za boj proti organiziranemu kriminalu, ki je v tej državi razširjen. Jaz sem glasoval proti temu besedilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Regionalna stabilnost in povezovanje držav zahodnega Balkana v EU sta bila vedno prednostna naloga Unije. Možnost povezovanja z EU zato vodi države v tej regiji, da si še bolj prizadevajo pri izvajanju reform, ki so potrebne za dosego ciljev, potrebnih, da te države postanejo polnopravne članice EU. Prizadevanja teh držav za okrepitev miru, stabilnosti in preprečevanje sporov v regiji bi bilo treba poudariti skupaj s krepitvijo dobrih sosedskih odnosov. Albanija ni na napredni stopnji v procesu povezovanja in je že odgovorila na vprašalnik Komisije za pripravo mnenja glede njene vloge za pridružitev Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. Glasoval sem za to resolucijo o Albaniji, ker potrjuje podporo Parlamenta za možnosti Albanije za vstop v Evropo, ko bo država dosegla raven politične stabilnosti in zanesljivosti in bodo v celoti izpolnjena københavnska merila. Ugotavlja napredek, dosežen v procesu reforme, pri tem pa poudarja, da so potrebna nadaljnja obsežna prizadevanja v smislu krepitve demokracije in pravne države ter trajnostnega razvoja države. Resolucija pozdravlja sprejetje predloga o liberalizaciji vizumov ter poziva k uvedbi odprave vizumov za albanske državljane do konca leta 2010. Poudarja pomembnost ločitve pristojnosti in spoštovanja neodvisnega sodstva, pri tem pa poziva, da se v zvezi s to zadevo doseže pomemben napredek. Vprašanja korupcije in organiziranega kriminala ter trgovine z ljudmi so med najbolj zaskrbljujočimi razmerami v državi, glede katerih resolucija zavzema stališče. Poročilo obravnava tudi pravice manjšin, Romov, pravice sindikatov in socialne razmere, pravice žensk in posvetovanje vlade s civilno družbo glede osnutkov zakonov in podvzetih reform. Spodbuja razvoj in uporabo obnovljive energije, javni transport in okoljsko zakonodajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Pozdravljam sprejetje te resolucije, zlasti zato, ker pozdravlja napredek na področju pravosodnega sistema, vendar poudarja, da so reforme še vedno v začetni fazi izvajanja; meni, da je pravosodna reforma, vključno z izvrševanjem sodnih odločb, bistveni pogoj pristopnega procesa Albanije za članstvo EU, in poudarja pomembnost delitve oblasti v demokratični družbi; poudarja, da je pregledno, nepristransko in učinkovito sodstvo, neodvisno od kakršnih koli političnih ali drugih pritiskov ali nadzora, temeljnega pomena za pravno državo, in poziva k nujnemu sprejetju celostne dolgoročne strategije na tem področju, vključno s časovnim načrtom za sprejetje potrebne zakonodaje in izvedbenih ukrepov; poziva opozicijo, naj sodeluje pri procesu priprave in v celoti podpre pravosodno reformo; poleg tega poudarja, da je sodstvu treba nameniti zadosti sredstev, da bo lahko učinkovito delovalo v vsej državi; z veseljem pričakuje nove pobude Komisije za pomoč in glede tega pozdravlja nedavno odprtje sodišča za hujša kazniva dejanja v Tirani.

 
  
MPphoto
 
 

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. − (DA) Resolucijo sem podprl, ker vsebuje številne pravilne pozive za izboljšave v Albaniji. Vendar pa se mojega „da“ pod nobenim pogojem ne sme razlagati kot neposreden ali posreden poziv Albancem, naj se pridružijo EU. Ta zadeva je v celoti odvisna od samih Albancev.

 
  
MPphoto
 
 

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. Medtem ko sem glasovala za to poročilo, pa sem trdno prepričana, da bi se morali Albanci odločiti, ali se želijo pridružiti EU ali ne.

 
  
  

Predloga resolucij: Kosovo (B7-0409/2010) in Albanija (B7-0408/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. (LT) Albanija in Kosovo sta napredovala z izvajanjem demokratičnih reform za krepitev pravne države in za zagotovitev trajnostnega razvoja države. Vendar pa moramo še naprej stremeti k ciljem, zlasti v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, krepitvi upravne zmožnosti državnih institucij in zagotavljanja prednosti prava. V Albaniji politična napetost nad rezultati parlamentarnih volitev, ki traja že eno leto, škoduje prizadevanjem države, da bi postala država članica EU. Albanske politične sile morajo začeti s konstruktivnim dialogom za dosego sporazuma v zvezi z rezultati in volilnim zakonom, ki zagotavlja nov, popolnoma pregleden volilni proces. Glasoval sem za resoluciji, ker tudi države članice EU pozivata, naj poiščejo nova sredstva medsebojnega delovanja s temi balkanskimi državami. Eden od ukrepov je spodbujanje stikov ljudi z ljudmi preko akademskih izmenjav učencev, študentov in znanstvenikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ernst Strasser (PPE), v pisni obliki. (DE) Radi bi podali naslednje pripombe glede dela te resolucije, ki je povezan z liberalizacijo vizumov. Načeloma bi morali podpreti odpravo vizumskega režima za države zahodnega Balkana. Vendar pa je predpogoj za to, da so v celoti izpolnjeni vsi določeni pogoji.

 
  
  

Predlog resolucije: Razmere v Kirgiziji (B7-0419/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za skupni predlog resolucije, ki so ga pripravile različne politične skupine. Ta resolucija potrjuje potrebo po odpravi blokade na znesek, ki je večji, kot se ga že izplačuje Kirgiziji zlasti za namen projekta Flash Appeal, ki so ga začeli Združeni narodi in je namenjen zbiranju 71 milijonov USD, potrebnih za nujno pomoč. Poleg tega mislim, da je nujno tej državi zagotoviti ne le nujno pomoč, ampak tudi orodja, potrebna za stabilizacijo njenega položaja in zagotavljanje, da se takšni dogodki ne bodo ponovili. Zato bi bilo treba uvesti instrumente, ki bi pomagali ponovno vzpostaviti varnost v Kirgiziji.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kljub uspehom na uradni politični ravni Kirgizija ostaja potopljena v nestabilnosti in sporih in ni znaka, da se bodo te razmere kmalu stabilizirale. Ta država, ki je postala neodvisna po razpadu Sovjetske zveze, je pokazala, da ni sposobna sprejeti boljših standardov glede človekovih pravic in spoštovanja svobode posameznika.

Menim, da lahko Evropska unija sprejme stabilizacijsko vlogo kot posredovalka, in v dejansko pokonfliktnih razmerah bi morala aktivno prispevati pri težki nalogi učinkovitega zagotavljanja miru in demokratizacije v državi, ki ima za sosedi Rusijo in Kitajsko.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) V tej resoluciji sta izražena globoka skrb zaradi tragičnih in nasilnih spopadov, ki so nedavno izbruhnili v južni Kirgiziji, in sožalje družinam vseh žrtev. Poudaril bi poziv te resolucije, da si je potrebno v največji meri prizadevati za zagotovitev vrnitve v normalno stanje in za ustvarjanje vseh nujnih pogojev, da se bodo lahko begunci in notranje razseljene osebe prostovoljno varno in dostojno vrnili na svoje domove. Prav tako Komisijo poziva, naj v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami okrepi človekoljubno pomoč ter sproži kratkoročne in srednjeročne programe za obnovo uničenih domov in nadomestitev izgubljenega premoženja ter projekte rehabilitacije v sodelovanju s kirgiškimi oblastmi in drugimi donatorji, da bi se ustvarili ugodni pogoji za vrnitev beguncev in notranje razseljenih oseb.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz (PPE), v pisni obliki.(PL) V zvezi z nemiri in spopadi, ki so se zgodili 11. junija v južni Kirgiziji, in zlasti v mestih Osh in Jalal-Abad, ko je življenje izgubilo približno 300 ljudi, več kot 2 000 pa jih je bilo ranjenih, menim, da bi se moral Evropski parlament kot varuh demokracije, javnega reda in miru ter spoštovanja človekovih pravic, odločilno odzvati na vsak takšen dogodek in poskušati preprečiti proces destabilizacije, kakršni smo sedaj priča v Kirgiziji. Zato bi rad izrazil svojo solidarnost in podporo narodu Kirgizije s podporo te resolucije in glasovanjem za njeno sprejetje.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Na nasilne spopade, ki so se nedavno zgodili v južnokirgiških mestih Osh in Jalal-Abad, gledam zelo zaskrbljeno. Zaradi tega in glede na zaveze EU tej regiji, zlasti v okviru strategije za Srednjo Azijo. Resnost razmer pomeni, da je potrebno precejšnje povečanje humanitarne pomoči, ki jo zagotavlja EU, razdeliti vsem tistim, ki so jih ti resni spori prizadeli.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Sprejetje te resolucije pozdravljam predvsem zato, ker poziva k precejšnjemu povečanju humanitarne pomoči EU ljudem, ki jih je prizadelo nedavno nasilje v južni Kirgiziji, pa tudi zaradi splošne uporabe instrumenta za stabilnost, in ker poudarja naše prepričanje, da bo tudi dolgoročno potrebna nova raven vključitve EU v južni Kirgiziji; ponavlja poziv Komisije s strani Parlamenta, naj pripravi predloge za ponovno razdelitev sredstev v instrumentu sodelovanja na področju razvoja, ki je oblikovan, da EU postavi v boljši položaj za dajanje trajnega odgovora na novi položaj v Kirgiziji; in zagovarja, da je v politiki EU do Srednje Azije bistvena osredotočenost na varnost ljudi.

 
  
  

Predlog resolucije: Aids/HIV v pričakovanju 18. mednarodne konference o aidsu (Dunaj, 18.–23. julij 2010) (RC-B7-0412/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  John Attard-Montalto, Louis Grech in Edward Scicluna (S&D), v pisni obliki. Malteška laburistična delegacija je glasovala za skupni predlog resolucije o odzivu EU na HIV/AIDS, in sicer zlasti ker obravnava temeljna vprašanja in prednostne naloge, povezane z globalnim in tragičnim problemom, ki v zelo veliki meri vpliva na življenja mnogih ljudi, zlasti žensk in otrok na revnih območjih, kot je podsaharska Afrika, kjer živi 22,4 milijonov ljudi z virusom HIV/aidsom. Čeprav se – prima facie – zdi, da ni neposredne povezave s spodbujanjem splava v resoluciji, pa moja delegacija ne podpira klavzul, ki bi opravičevale splav.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlo Casini (PPE) , v pisni obliki. − (IT) Še enkrat imamo obžalovanja vreden položaj, ko se uporabljajo argumenti za predloge o nepravičnih rešitvah vprašanja glede pravice do življenja v razpravi o resničnem in resnem problemu (v tem primeru je to boj proti virusu HIV), zaradi česar je tako nemogoče glasovati za. Uporaba besed „spolno in reproduktivno zdravje“ je sedaj postala sredstvo za prepričevanje parlamentov, naj spodbujajo splav. Ne smemo si dovoliti, da nas zavedejo.

Vsi, vključno z mano, moramo za začetek spodbujati spolno in reproduktivno zdravje, a ko besede kažejo drugačno in dejansko nasprotno stanje (s čimer se ubijanje človeškega bitja razume kot pravica žensk do svobode), potem postane nujno, da se ta prevara razkrije. Splav v svetu je resnična tragedija, a resnična tragedija je tudi v naši Evropi! Moj namen z glasovanjem proti resoluciji ni ovirati obsežna prizadevanja za boj proti aidsu, ampak nasprotovati metodi in vsebini, ki sem jo omenil.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo o aidsu/virusu HIV glede 18. mednarodne konference o aidsu, ker je treba okrepiti prizadevanja za vzpostavitev prednostnega pristopa k virusu HIV/aidsu za globalno javno zdravje in pospešiti splošen dostop do zdravstva, izobraževanja in zaposlovanja za ljudi, ki jih ta virus prizadeva. Nujno je, da se borimo proti stigmatizaciji in diskriminaciji proti ljudem, ki imajo virus HIV/aids in da zagotovimo varstvo njihovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Politična skupina bi morala doseči široko soglasje v zvezi s temo, kot je ta in morali bi se vzdržati, da ga ne bi poskušali uporabljati v prid te ali one agende. Glede na obstoj skupnega predloga resolucije, ki so ga podpisale le levica in skrajne stranke levice v Parlamentu, ni težko videti, da je bil cilj žal spodkopan. Skrbeti bi nas morali ljudje, njihove bolezni in trpljenje, ki jih povzroča, ter vpliv na to družbo, zlasti v najmanj razvitih državah. S svojim delom moramo najti boljše rešitve za boj proti tej nadlogi in omiliti učinke zavoljo teh ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Nadloga aidsa ostaja resen humanitarni problem v svetovnem merilu in zato je v zvezi z njim potreben enoten odziv na globalni ravni, ki mobilizira države, ustanove in družbe različnih regij in celin. Družbena stigmatizacija še naprej prevlada v zvezi s tem vprašanjem in nadaljnje širjenje te bolezni z veliko stopnjo smrtnosti in zlasti pogubnimi učinki na najmanj razvite države in tiste z najslabšimi humanitarnimi razmerami, mora mobilizirati skrb in zavezanost institucij in ustanov EU in držav članic, da bodo poskrbele za dejansko razpoložljivost sredstev za vsestranski in učinkovit odziv, da bodo sposobne zagotoviti potrebno usklajevanje politik za preprečevanje in za ustrezno zdravljenje bolezni. Vseeno pa se ne strinjam s povezovanjem boja proti virusu HIV z občutljivim vprašanjem, kot je splav.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) V tej resoluciji je širok pristop k problemu aidsa/virusa HIV, ki ga podpirajo sedanji podatki. Poudarja ključna vprašanja, ki jih seveda podpiramo, med drugim vključno z zagovarjanjem splošnega dostopa do zdravstva in potrebi po tem, da vlade ravnajo v skladu s tem in poskrbijo, da bo javno zdravstvo na voljo vsem; potrebo po spodbujanju, varstvu in spoštovanju človekovih pravic, zlasti do spolnega in reproduktivnega zdravja za ljudi, ki imajo virus HIV/aids; pozornost pritegne k gospodarskim, pravosodnim, družbenim in tehničnim oviram, skupaj s kazensko zakonodajo in ukrepi, ki ovirajo učinkovit odziv na virus HIV; potrebo po pravičnem in prožnem financiranju za raziskave nove preventivne tehnologije, vključno s cepivi in mikrobiocidi; pozivom držav članic in Komisije, naj zaustavijo zaskrbljujoči upad financiranja spolne in reproduktivne zdravstvene oskrbe in pravic v državah v razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. (FR) Trdno in prepričano sem glasovala za to resolucijo, ki od držav članic in Evropske unije tik pred naslednjo mednarodno konferenco o aidsu na Dunaju zahteva, da ustvarijo nove zakone, ki bodo urejali dostopna in učinkovita zdravila proti virusu HIV, da spodbujajo k več kampanjam osveščanja v državah v razvoju, da povečajo financiranje raziskav novih cepiv in mikrobiocidov in da se borijo proti diskriminaciji bolnikov. Več kot 33 milijonov ljudi z aidsom živi po svetu in imajo zelo omejen dostop do antiretrovirusnih zdravil in upam, da bodo na mednarodni konferenci, ki bo naslednji teden, sledili tem priporočilom.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Pred naslednjo mednarodno konferenco o aidsu, ki bo julija na Dunaju, se je zdelo nujno, da poslanci EP vladam pošljemo svoje močno sporočilo. Posledično sem glasovala za to resolucijo, ki poziva Komisijo in Svet, naj pospešita svoja prizadevanja za obravnavanje virusa HIV/aidsa kot globalne prednostne naloge na področju javnega zdravstva z uvrščanjem človekovih pravic v samo središče preprečevanja, zdravljenja in podpore.

Delež bolnikov, ki trpijo za to boleznijo in so zdravljeni, je danes še vedno majhen in potrebni so zakoni za zagotavljanje cenovno ugodnih in učinkovitih zdravil proti virusu HIV. Močno obsojam dvostranske trgovinske sporazume, ki še naprej postavljajo trgovinske interese pred zdravje, kljub sporazumu, podpisanem s Svetovno trgovinsko organizacijo. Kakor je poudarjeno v resoluciji, se moramo boriti z vso zakonodajo, ki prenašanje virusa HIV opredeljuje kot kaznivo dejanje in spodbuja stigmatizacijo bolnikov, okuženih s tem virusom, in diskriminacijo proti njim.

Nazadnje je statistika o deležu prizadetih žensk in mladih deklet pokazala neuspeh sedanje preventivne politike in po mojem mnenju je zato nujno sprejeti odločilno realističen pristop s povečanjem financiranja raziskav novih cepiv in mikrobiocidov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Virus HIV/aids je še vedno eden glavnih vzrokov za smrti v svetovnem merilu, ki je leta 2008 povzročil 2 milijona smrti in naj bi ostal glavni svetovni vzrok za prezgodnjo smrtnost v prihodnjih desetletjih. Število okužb še naprej presega širjenje zdravljenja in dve tretjini ljudi, ki so v letu 2009 potrebovali zdravljenje, ga še ni dobilo, kar pomeni, da 10 milijonov ljudi, ki potrebujejo dostop do potrebnega učinkovitega zdravljenja, tega ni imelo. Zato sklepam, da si mora EU po vsej svoji moči prizadevati za več investicij na področjih raziskav, zdravljenja in izobraževanja, da bi izboljšala te razmere. Spodbujati je treba tudi konec te stigmatizacije ljudi, ki so okuženi z virusom HIV/aidsom, in diskriminacije proti njim. Sklepam tudi, da mora biti EU posebno občutljiva na problem v podsaharski Afriki, ki z 22,4 milijoni ljudi, ki živijo z virusom HIV/aidsom, ostaja najbolj prizadeta regija.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Glasoval sem za skupno resolucijo vseh skupin v Parlamentu o virusu HIV/aidsu, saj obravnava pomembne elemente tega problema, kot je na primer zagovarjanje neomejenosti dostopa do javnega zdravstva za vse državljane. Resolucija od vlad zahteva tudi, da izpolnijo svojo obveznost in poskrbijo, da bo javno zdravstvo dostopno vsem državljanom. Resolucija varuje tudi spolno zdravje in reproduktivne pravice ljudi, ki imajo virus HIV. Izpostavlja tudi potrebo po financiranju, ki je v skladu z zahtevami raziskav novih preprečevalnih ukrepov, vključno s cepivi.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Do današnjega dne je virus HIV/aids še naprej svetovna kuga, ki je skoraj ni bilo mogoče reševati. Zlasti države v razvoju imajo še naprej visoko stopnjo novih okužb in posledično tudi visoko stopnjo smrtnosti. Vendar pa je tudi v Evropski uniji registriranih vedno več na novo okuženih ljudi in število neprijavljenih primerov je morda še mnogo večje. Strah, da zvemo, da imamo bolezen in da moramo živeti s stigmo, še vedno prevladuje. Da bi ustavili to bolezen, se izvaja mnogo raziskav, tudi v EU. Ker so raziskave na področju virusa HIV/aidsa bistvene, sem glasoval za resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE), v pisni obliki. (FR) Tik pred naslednjo mednarodno konferenco o aidsu, ki bo potekala na Dunaju med 18. in 23. julijem 2010, moram podpreti to resolucijo, ki je bila danes sprejeta s pošiljanjem močnega sporočila nacionalnim vladam. Dejansko je nujno ustvariti novo zakonodajo za zagotavljanje cenovno ugodnih in učinkovitih zdravil proti virusu HIV, vključno z antiretrovirusnimi in drugimi učinkovitimi zdravili. Opozoriti moram, da je le 23 % bolnikov, okuženih z virusom HIV, seznanjenih z antiretrovirusnimi zdravljenji v Evropi in Srednji Aziji. Na primer, baltske države so države Evropske unije, ki morajo najbolj izvajati politike za preprečevanje aidsa. Tako pozivam Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, naj zbere več informacij o položaju ljudi z virusom HIV/aidsom in zagotovi, da bodo ti bolniki še vedno imeli pravico do polnega socialnega, spolnega in reproduktivnega življenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, to obrazložitev glasovanja podajam zato, ker bi rad poudaril, da sem se vzdržal glasovanja o odstavku 17, čeprav sem glasoval za večino odstavkov. Vzdržal sem se le zato, ker v francoski različici – v nasprotju s portugalsko različico – navedena možnost, da bi lahko spolno in reproduktivno zdravje vključevalo sprejetje splava, kot sredstva za njegovo spodbujanje. Kot zagovornik pravice do življenja, ne bi imel dobre vesti, če bi ta odstavek podprl. Poudaril bi, da se uporabe besedne zveze „spolno in reproduktivno zdravje“ ne sme spremeniti v način za prepričevanje parlamentov, naj spodbujajo splav. Vseeno pa bi ponovil svojo popolno zavezo za boj proti virusu HIV/aidsu.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Skupna resolucija je bila sprejeta, takšna kot je bila dosežena s pogajanji, in sicer s 400 glasovi za in 166 glasovi proti, kljub temu, da je skupina PPE zahtevala glasovanje po delih o spolnih in reproduktivnih pravicah, kar stori vedno. Prav tako kaže, da je skupina glede tega vprašanja razdeljena. Zadovoljen sem z rezultatom, zlasti zato, ker so vsi naši premisleki, povezani s spolnimi in reproduktivnimi pravicami, vključeni.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki.(PL) Okužbe z virusom HIV/aidsom so globalni pojav in nimajo ničesar opraviti s tako imenovanimi ogroženimi skupinami ali posebnimi regijami. Danes to ni problem narkomanov ali homoseksualcev, ampak vseh. Najbolj so ogroženi mladi ljudje, izobraženi, belci in ljudje, ki delajo za velike korporacije.

Skoraj polovica ljudi, ki živijo z virusom HIV, je žensk. Najbolj so občutljive za okužbe, ker virus mnogo lažje prehaja z moških na ženske kot nasprotno. 18. mednarodna konferenca o aidsu na Dunaju od 18. do 23. julija letos bo izpostavljala nujnost okrepitve informacijske kampanje, naslovljene na ženske in mlade. Ženske morajo imeti splošen in enostaven dostop do informacij o zdravstvenih vidikih spolnosti, reprodukcije in zdravstvenih storitev. Prav tako je bistveno prosto razdeljevanje zdravil proti virusu HIV nosečnicam, da bi preprečili prenos bolezni z matere na otroka. Izobraževalni programi v šolah o spolnih in reproduktivnih pravicah so ključni za preprečevanje virusa HIV/aidsa.

Najbolj vidni učinki pomanjkanja spolne vzgoje v šolah so primeri okužbe z virusom HIV in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi med mladimi in ob zgodnjih, nenačrtovanih nosečnostih pri mladih ženskah. Epidemija virusa HIV/aidsa zaradi njegovega obsega in smrtna nevarnost ter večji odstotek med mladimi bi morali biti zadosten razlog za uvedbo ustrezne spolne vzgoje v šolah. Zato sem glasovala za sprejetje resolucije o virusu HIV/aidsu v kontekstu 18. mednarodne konference o aidsu.

 
  
MPphoto
 
 

  Charles Tannock (ECR), v pisni obliki. − Skupina ECR iskreno podpira človekove pravice za vse, ne glede na raso, spol ali spolno usmerjenost. Močno podpiramo napredovanje zdravljenja, preprečevanja in dostopa do zdravstvene oskrbe za vse ter pospeševanje osveščenosti in izobraževanje v boju proti virusu HIV in aidsu.

Vendar pa menimo, da so reproduktivne pravice, med katere sodi splav, vprašanje zavesti posameznika in da predlogi v ter resoluciji posegajo predaleč v pravico neodvisnih držav, da določijo agendo za svojo zdravstveno politiko in za politiko na področju splava.

Zaradi tega se je skupina ECR odločila, da se bo vzdržala glasovanja o resoluciji.

 
  
  

Predlog resolucije: Začetek veljavnosti konvencije o kasetnem strelivu 1. avgusta 2010 in vloga EU (RC-B7-0413/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Konvencija o kasetnem strelivu je namenjena prepovedi uporabe, proizvodnje, kopičenja zalog in prenosa te vrste orožja in ureja njegovo odstranjevanje in uničenje. Podprla sem skupni predlog resolucije, ki vse države članice poziva, naj ratificirajo to konvencijo in tako omogočijo, da se ji Unija zaveže. Zato je nujno sprejeti potrebne ukrepe, da bodo države, ki te konvencije še niso ratificirale, to storile. Glede držav članic, ki so še podpisale, je začetek veljavnosti priložnost, da sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te konvencije, in tako uničijo nakopičene zaloge, odstranijo preostalo orožje, zagotovijo pomoč žrtvam in tako dalje.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Podpisal in glasoval sem za predlog resolucije o začetku veljavnosti Konvencije o kasetnem strelivu in vlogi EU, ne le zato, ker je to najpomembnejše vprašanje, ampak tudi, ker je Grčija žal ena od držav, ki te konvencije niso niti podpisale. Konvencijo morajo nemudoma začeti uporabljati vse države. Kasetno strelivo povzroča visoko stopnjo smrtnosti in predstavlja resno nevarnost za državljane, zlasti, ko se uporabljajo blizu stanovanjskih območij. Še naprej imajo tragične posledice, tudi ko se spopadi končajo, ker uporaba tega streliva povzroča številne poškodbe ljudi in smrti, saj neeksplodirane granate, ki ostanejo na tleh, pogosto odkrijejo otroci in druge nič hudega sluteče nedolžne žrtve.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vse države, ki se še vedno spomnijo sodelovanja v vojnah, poznajo pogubne posledice kasetnega streliva. Podpora parlamenta za njihovo prepoved in izkoreninjenje je popolnoma upravičena. Vendar pa me je strah, da pripravljenost politikov in ratifikacija konvencije s strani več držav ne bo zadostovala, da bi z lahkoto dosegli želene rezultate.

Glede na povedano je to nesporno pomemben korak v pravo smer in Evropska unija in njene države članice so dolžne to podpreti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na neprenosljivo vlogo Evropske unije pri zagovarjanju miru, varnosti in spoštovanja svobode, življenja in človekovih pravic ter kakovosti življenja ljudi, podpiram to resolucijo in poudarjam potrebo po pozitivnem in hitrem odzivanju na poziv vseh držav članic, naj „brez odlašanja“ podpišejo in ratificirajo Konvencijo o kasetnem strelivu. Poudaril bi dejstvo, da je kasetno orožje izredno smrtonosno in predstavlja resno nevarnost za civilno prebivalstvo, tudi v obdobju po spopadih. Žal so otroci glavne žrtve tovrstnega eksplozivnega materiala. Zagovarjam zavezanost Evrope, da se bori proti širjenju orožja, ki ubija na slepo, in upam, da bodo države članice in institucije EU v tem oziru skladno in odločno ukrepale v zvezi s tretjimi državami.

 
  
MPphoto
 
 

  Paweł Robert Kowal (ECR), v pisni obliki.(PL) Naš predlog resolucije je uravnotežen. Pozdravlja ukrepe držav članic, ki so podpisale in ratificirale Konvencijo o kasetnem strelivu, prav tako pa priznava, da nekatere države članice ob upoštevanju njihovih razmer sedaj ne bodo mogle podpisati te konvencije. Naše besedilo te države (med njimi na primer Poljsko) poziva, naj sprejmejo ukrepe, da bodo ravnale v skladu z zahtevami (kot sta znatno zmanjšanje števila neeksplodiranega streliva in manjši domet), ki posledično zmanjšujejo morebitne izgube med civilnim prebivalstvom – kot del dodatnega protokola k ženevski konvenciji o klasičnem orožju. To pot so izbrale Poljska in druge države članice EU, kot so Finska, Latvija, Estonija, Romunija in Slovaška, pa tudi Združene države.

 
  
MPphoto
 
 

  Sabine Lösing in Sabine Wils (GUE/NGL), v pisni obliki. − Žal uvodne izjave skupne resolucije vsebujejo pozitivne sklice na evropsko varnostno strategijo (EVS) in na skupno varnostno in obrambno politiko, ki ju jaz in moja skupina zavračamo. Vendar smo zaradi velike pomembnosti Konvencije o kasetnem strelivu, ki jo je sprejelo 107 držav, jaz in skupina GUE/NGL podpisali skupno resolucijo o začetku veljavnosti konvencije in vlogi EU, saj je to skupno resolucijo treba obravnavati kot velik uspeh za prepoved kasetnega streliva.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Podpis Konvencije o kasetnem strelivu s strani 20 držav članic je dober dokaz zavezanosti EU za boj proti širjenju orožja, ki ubija na slepo. Ne moremo pozabiti, da je takšno orožje glavni razlog za smrt več tisoč državljanov in ubija na slepo, zlasti otroke in druge ljudi, ki so nedolžni in se ne zavedajo nevarnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Žal skupna resolucija vsebuje pozitivne sklice na evropsko varnostno strategijo in na skupno varnostno in obrambno politiko, ki ju zavračamo moja skupina in jaz. Vendar pa zaradi pomembnosti Konvencije o kasetnem strelivu, ki jo je potrdilo 107 držav, jaz in moja skupina Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice tudi potrjujemo to skupno resolucijo o začetku veljavnosti te konvencije in vlogi, ki jo igra Evropska unija. Menim, da je mogoče skupno resolucijo obravnavati kot napredovanje v smeri prepovedi kasetnih bomb in zato sem jo potrdil.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Kasetno strelivo je eno od najbolj zahrbtnih orožij, ker pri uporabi v glavnem ubija nedolžne ljudi. Predvsem so v nevarnosti otroci, saj lahko po nesreči sprožijo neeksplodirane naprave in so zaradi tega resno poškodovani. Konvencija o kasetnem strelivu, ki jo je že podpisalo 20 držav članic, prepoveduje uporabo tega orožja in od držav, ki ga imajo na zalogi, zahteva, da ga uničijo. Strinjam se z resolucijo, ker je Konvencija o kasetnem strelivu prvi korak v pravo smer prepovedi tega smrtonosnega orožja za vedno. Proti resoluciji sem glasoval, ker ne verjamem, da lahko sporazum države prisili, da prepovedo kasetno strelivo.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Z veliko večino je Evropski parlament poslal močan signal proti tej zahrbtni nevarnosti za ljudi v vojni in na kriznih območjih. Več tisoč ljudi do današnjega dne še naprej prizadeva kasetno strelivo: skoraj izključno so to civilisti in zlasti mnogo otrok, ki bombe pogosto zamenjajo za žoge in igrače. Tako je Evropski parlament zavzel edino mogoče stališče v zvezi s tem nerazlikovalnim in nečloveškim orožjem: združen „ne“ kasetnemu orožju v Evropi in po svetu. Evropski parlament zahteva, da vse države članice in države kandidatke, ki še niso podpisale ali ratificirale mednarodne pogodbe za prepoved kasetnega streliva, to storijo čim prej, najbolje do konca leta. Zeleni smo uspešno zahtevali, da bi bilo treba imenovati države, ki še niso bile imenovane – in tako omogočiti civilni družbi, da pritiska nanje, kjer je to najbolj potrebno. Estonija, Finska, Grčija, Latvija, Poljska, Romunija, Slovaška in Turčija morajo še podpisati in ratificirati to pogodbo. Bolgarija, Ciper, Češka republika, Madžarska, Italija, Litva, Nizozemska, Portugalska in Švedska pa so pogodbo podpisale, a jo morajo še ratificirati v svojih nacionalnih parlamentih.

 
  
MPphoto
 
 

  Geoffrey Van Orden (ECR), v pisni obliki. − Skupina ECR je zelo naklonjena vsem prizadevanjem za skrajno zmanjšanje trpljenja borcev in civilistov in je tako glasovala za to resolucijo. Vendar pa zavzemamo stališče, da ne smemo storiti ničesar, kar bi oslabilo operativno učinkovitost in varnost naših oboroženih sil. Zato bi morali jasno povedati, da med „kasetno orožje“, kakršnega opredeljuje Konvencija o kasetnem strelivu, ne sodi strelivo, ki se uniči ali sproži samo: z drugimi besedami, tisto, ki ga bodo uporabljale odgovorne oborožene sile naših narodov.

Osebno ne odobravam jezika v odstavku 10, ki poziva visoko predstavnico, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi „zagotovila pristop Unije h konvenciji“. Ena glavnih nesrečnih posledic Lizbonske pogodbe je, da EU sama lahko sedaj pristopa k mednarodnim konvencijam. To bi morala biti posebna pravica neodvisnih narodov, ne organizacije, kot je EU, čeprav je jasno, da imamo ljudi, ki poskušajo spremeniti EU v neodvisno državo, kar je močno obžalovanja vredno.

 
  
  

Poročilo: George Lyon (A7-0204/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. − (IT) Skupna kmetijska politika (SKP) je ena najpomembnejših politik Evropske unije in po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe reforma SKP, kot vsaka nova zakonodaja o kmetijstvu, ne more biti odobrena brez soglasja Parlamenta.

Kmeti proizvajajo dobrine, ki jih uporablja celotna družba, a niso edini, na katere vpliva SKP, ker obstaja odnos med kmetijstvom, okoljem, biotsko raznovrstnostjo, podnebnimi spremembami in trajnostnim upravljanjem naravnih virov, kot sta voda in zemlja; prav tako obstaja jasna povezava med kmetijstvom in primernim gospodarskim in družbenim razvojem obsežnih območij podeželja v EU. Kmeti zagotavljajo tudi hrano, ki jo potrebujemo za življenje.

Ta prvotna resolucija o prihodnosti SKP predstavlja prispevek nas poslancev EP k razpravi o tem, kako reformirati SKP skupaj z uvedbo novega večletnega proračuna v letu 2013 in kako opredeliti temeljna načela, ki bi morala urejati postopek ustvarjanja nove skupne kmetijske politike. S tem glasovanjem se je Parlament osredotočil na to, kako obravnavati nove izzive, kot so boj proti podnebnim spremembam, zanesljiva preskrba s hrano, kakovost hrane, konkurenčnost podjetij in dohodki kmetov.

 
  
MPphoto
 
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Poročilo o prihodnosti SKP po letu 2013 spodbuja poenoteno evropolitiko za izkoreninjenje revnih kmetov iz srednje velikih kmetij in krepi veliko kapitalistično kmetijsko proizvodnjo. SKP, reforme “zdravstvenih pregledov” in sklepi STO so imeli dramatičen vpliv na revne srednje velike kmetije. Preden se je Grčija pridružila EGS, je izvažala kmetijske proizvode; danes porabi 2,5 milijard EUR za uvažanje proizvodov, ki jih lahko proizvede sama. Na leto je izgubljenih dvajset tisoč delovnih mest v kmetijskem sektorju, količina proizvodnje upada, kmetijski dohodki so se med leti 2000 in 2008 zmanjšali za 20 %, 75 % kmetij pa ima letni bruto dobiček med 1 200 EUR in 9 600 EUR.

V tem poročilu so obravnavane boleče posledice, če želijo biti male in srednje velike kmetije uspešne. Cilj tega poročila je SKP prilagoditi strategiji monopolnega kapitala za kmetijsko gospodarstvo, kakor je izraženo v strategiji EU 2020: „konkurenčno kmetovanje“, velike korporacijske posesti v kmetijskem gospodarstvu, ki bodo skoncentrirale zemljo in subvencije Skupnosti na račun revnih srednje velikih kmetij in hitre nore konkurence za delež poenotenih evrotrgov in globalnih trgov. Sklep Komisije, da začasno ustavi ali odpravi subvencije/pomoč Skupnosti za kmetijstvo vsem državam članicam, ki ne izpolnjujejo zahtev glede finančne discipline Pakta stabilnosti, se giblje v podobni smeri.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Sedaj je v državah članicah EU neposredno v kmetijskem, gozdarskem in ribiškem sektorju zaposlenih 13,6 milijonov državljanov, dodatnih 5 milijonov ljudi pa dela v agroživilski industriji. Letno v proizvodnji ustvarijo več kot 337 milijard EUR na ravni EU.

Glede na to, da mora EU zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano za svoje državljane in dolgoročni razvoj kmetijskega sektorja, so v kmetijstvu potrebne velike spremembe za ohranjanje produktivnosti v času, ko se mora le-to prilagoditi strožjim okoljskim omejitvam, kot veljajo sedaj.

Politika o zmanjševanju kmetijskega odbelovanja zemlje za boj proti podnebnim spremembam bo omejila velikost obdelovanih območij in uvedla dodatne pogoje na kmetijsko proizvodnjo, ki bodo usmerjeni v zmanjšanje vpliva na okolje in podnebje. Dalje, skupno kmetijsko politiko EU bo treba prilagoditi novemu gospodarskemu in socialnemu ozračju na lokalni in regionalni ravni, ki bo upoštevala povečanje energetskih stroškov.

V tem poročilu so pravilno ugotovljeni ključni problemi, ki jih bo morala reševati skupna kmetijska politika od leta 2013 naprej, in zato sem ga podprla.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Poročilo gospoda Lyona je usmerjeno v zagotavljanje in izboljšanje prihodnosti skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013, kar je v skladu s kontekstom gospodarske krize in resnih finančnih težav, s katerimi se srečujejo države članice, davkoplačevalci, kmetje in potrošniki. Zato se bo morala Evropska unija odzvati na povečan demografski pritisk pa tudi na povečanje povpraševanja na notranjem trgu. Vendar, kakor je podrobno navedeno v poročilu, za katerega sem glasovala, tu ne gre le za krepitev proizvodnje. Izzivi, s katerimi se srečujejo SKP in naši kmetje, bodo v osnovi proizvodnja večje količine živil na manjši zemeljski površini, z manj vode in manj energije. Na delnem plenarnem zasedanju je bilo predloženih več predlogov sprememb. Glasovala sem zlasti za predlog spremembe 1, v katerem se vztrajno zagovarja visoka hranilna vrednost kmetijskih proizvodov. Vendar pa sem glasovala proti predlogu spremembe 2, ki vsebuje poziv za odpravo strukture SKP v dveh stebrih.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to poročilo. V ozadju reforme skupne kmetijske politike so gospodarska kriza in resne finančne težave, s katerimi se srečujejo države članice, davkoplačevalci, kmetje in potrošniki. Nova SKP se bo morala prilagoditi spremenjenim evropskim in svetovnim razmeram in se zoperstaviti mnogim izzivom. Evropsko kmetijstvo mora potrošnikom zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano in pomagati nahraniti vedno številčnejše svetovno prebivalstvo. To je zelo zapleteno, ker bodo energetska kriza, vse večji stroški energije in potreba po zmanjšanju emisije toplogrednih plinov delovali kot ovire za povečano proizvodnjo. Dalje, vpliv podnebnih sprememb bo zaprl možnost, da se velike površine dodatne zemlje vključijo v proizvodnjo in posledično bosta morala EU in svetovno kmetijstvo proizvesti več hrane na manjši zemeljski površini, z manjšo količino vode in energije. Menim, da mora biti temeljni kamen SKP še vedno zagotovitev konkurenčnosti evropskega kmetijstva v primerjavi z dobro subvencioniranimi trgovinskimi partnerji, kot so Združene države, Japonska, Švica ali Norveška, kar bo kmetom v EU zagotovilo poštene trgovinske pogoje. Še naprej je treba spodbujati kmetijsko dejavnost v celotni Evropi, da se zagotovi lokalna proizvodnja hrane in uravnotežen ozemeljski razvoj.

 
  
MPphoto
 
 

  Bastiaan Belder (EFD), v pisni obliki. (NL) Poročilo mojega kolega poslanca gospoda Lyona na lastno pobudo je pomembno. Evropska komisija sedaj pozna stališče Evropskega parlamenta glede tega dokumenta in ga bo morala ustrezno upoštevati pri predložitvi novih predlogov. Kar zadeva mojo stranko, bo skupna kmetijska politika (SKP) še naprej obstajala tudi po letu 2013. Kmetijstvo je pomembno za naše državljane. Zanesljiva preskrba s hrano, pokrajina, dobro počutje živali, podnebje itd. so ideali, h katerim lahko kmetijstvo prispeva v veliki meri. Vendar pa bo treba odločno politiko podpreti z zadostnimi finančnimi sredstvi. Obstajajo izzivi, ki smo jih že omenili, in prišli bodo tudi novi, s katerimi se bomo lahko borili. Unijo sedaj sestavlja veliko število držav članic. To poročilo potrjujem, ker poziva, da se v proračunu za kmetijstvo po letu 2013 dodelijo primerljiva sredstva. Glede na povedano bo potrebnega nekaj preoblikovanja. Najprej potrebujemo poenostavljene sporazume in manj birokracije. Poleg tega bomo morali napredovati iz modela, kjer ne prejemajo vsi kmetje pomoči, v model, kjer pomoč temelji na površini zemlje. Prehodno obdobje, ko bomo previdno nadaljevali pot, bo v tem oziru zelo pomembno.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) S tem, ko je sedaj končano obdobje priprave programa za obdobje 2007–2013, bo morala biti skupna kmetijska politika kos zelo pomembnemu izzivu v korist našim kmetom: to je zagotavljanju vsaj enake ravni finančnih sredstev kot v preteklosti in njihovo enakomerno razporejanje med stare in nove države članice na podlagi ne le količine zemljišč v hektarih, ampak tudi drugih objektivnih meril ocenjevanja. Glasovala sem za poročilo gospoda Lyona, ker v celoti podpiram njegov cilj regionalizacije in ohranjanja pomoči v obliki vezanih plačil za ranljiva kmetijska ozemlja in sektorje. Verjamem tudi v pomembnost politike spodbujanja geografskih označb in v poenostavitev v skladu s standardi EU glede uvoza iz tretjih držav ter v krepitev položaja različnih strani v prehranski verigi.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo daje kmetijski politiki strateško vlogo v smislu zanesljive preskrbe s hrano in trajnostnega razvoja. Razvoj zelenih tehnologij na področju kmetijstva ima veliko možnosti za ustvarjanje delovnih mest in te tehnologije bodo odločilno prispevale k ciljem za strategijo Evropa 2020. V tem poročilu je Evropski parlament določil svoje stališče glede reformiranja in financiranja skupne kmetijske politike po letu 2013. V poročilu so obravnavane tudi povezave med kmetijsko politiko in bojem proti podnebnim spremembam.

 
  
MPphoto
 
 

  Ole Christensen, Dan Jørgensen, Christel Schaldemose in Britta Thomsen (S&D), v pisni obliki. (DA) Poročilo kot celota: „Mi danski socialdemokrati smo se odločili glasovati proti poročilu o kmetijski politiki EU po letu 2013, saj menimo, da ne izraža ustrezno želje po sicer zelo potrebni reformi. Želeli bi, da bi imela EU vodilno vlogo in prekinila vsa plačila izvoznih subvencij najkasneje do leta 2013 – ne glede na ukrepe drugih trgovinskih partnerjev STO. To ni bilo vključeno v poročilu. V povezavi s plačevanjem subvencij bi želeli, da se določijo večje zahteve za okolje, podnebje in trajnost, kot so neambiciozne zahteve, ki veljajo danes. To ni bilo vključeno v poročilu. Želeli bi, da se pomembno zmanjša dodeljeni delež proračuna EU za pomoč kmetijstvu. To tudi ni bilo vključeno v poročilu. Ob upoštevanju tega danski socialdemokrati ne moremo podpreti končnega poročila o kmetijski pomoči EU po letu 2013.“

Sprememba 3: „Mi, danski socialdemokrati menimo, da bi bilo treba subvencije EU odstraniti z evropske kmetijske politike. Prosta in pravična trgovina bi morala biti vodilno načelo za področje kmetijstva, ki temelji na trajnosti. Glasovali smo proti tej spremembi, saj menimo, da je sama sprememba protislovna, saj poziva, da se pomoč EU zagotavlja brez izkrivljanja proste in pravične trgovine. Vendar pa je izkrivljanje proste in pravične trgovine natanko to, kar subvencije EU počnejo danes.“

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. (RO) Z odločilnim „da“ sem potrdila ohranitev enake razporeditve plačil znotraj skupne kmetijske politike od leta 2013 naprej za kmete iz novih in starih držav članic, kar bi pomagalo odpraviti krivico za države članice, ki so se pridružile nedavno, tudi za Romunijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. (FR) Smo na križišču opredeljevanja, kakšna mora biti prihodnja reforma skupne kmetijske politike. To je vprašanje, ki seveda zadeva Evropejce, a tudi državljane sveta. Zato ta reforma ne bi smela biti stvar strokovnjakov, ampak kmetov in potrošnikov. Ponovno moramo premisliti o splošnih ciljih nove skupne kmetijske politike. Evropejci imajo nova pričakovanja v smislu proizvodnje in oskrbe s hrano. Želijo kmetijstvo, ki spoštuje okolje, ki dosega visoke standarde glede kakovosti, sledljivosti, varnosti prehranskih proizvodov in ogljikovega odtisa. Ta nova politika bi morala biti tudi del globalne vizije z enim glavnim izzivom: da se lahko odzove na podvojitev zahtev po proizvodnji in oskrbi s hrano, ki se bo zgodila do leta 2050, v kontekstu, za katerega bodo značilni pomanjkanje vode, zmanjšanje obdelovalne zemlje in novi sporazum, ki ga narekuje boj proti podnebnim spremembam. Ponovno je treba premisliti svetovno organizacijo kmetijskih trgov in pri tem upoštevati dve glavni pobudi skupne kmetijske politike: zagotavljanje varnosti hrane in varovanje življenjske sile malih kmetov in njihovih družin, doma in tudi v najrevnejših državah sveta.

 
  
MPphoto
 
 

  Diane Dodds (NI), v pisni obliki. Glasoval sem za to poročilo, a poudariti moram, da je moja stalna podpora odvisna od tega, ali bo Komisija sedaj upoštevala in zagotovila številne cilje:

1. Imeti moramo proračun SKP, ki bo lahko našim kmetom zagotovil uspešen in zanesljiv dohodek, potrošnikom pa zanesljivo preskrbo s hrano.

2. Ohraniti moramo plačila iz prvega stebra, ki nagrajujejo delo kmetov, in tako tej industriji zagotoviti neposredna plačila.

3. Opredeliti moramo, kaj imamo v mislih s pošteno porazdelitvijo sredstev SKP in preveriti stroške proizvodnje. Plačila, ki temeljijo na območjih in plačujejo Severni Irski manj, kot sedanje ravni, bodo uničila industrijo, ki je že tako na robu preživetja. Nujno je regionalno odstopanje.

4. Obdržati moramo ukrepe nadzora trga, ki so namenjeni nadziranju nestanovitnosti cen in zagotavljanju donosnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Leonidas Donskis (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Resolucija Evropskega parlamenta o skupni kmetijski politiki je velikopotezna in ciljno usmerjena reforma. Ima moj glas in glas Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. Najpomembneje je, da priznava krivico, ki se dela kmetom novih držav članic. Ta resolucija nas poziva, da izpolnimo pričakovanja 12 novih držav članic, ki so se pridružile po letu 2004 in da pri porazdelitvi denarja Evropske unije pošteno ravnamo z njimi. Ker so se pristojnosti Evropskega parlamenta v tej zadevi povečale od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, upam, da se Svet ne bo vrnil k neenakopravnim neposrednim plačilom za kmete starih in novih držav članic in da ne bo odobril nikakršnega dodatnega splošnega financiranja, ki bi lahko škodilo pošteni konkurenci na enotnem trgu EU. Nova SKP bi morala zagotoviti, da bodo kmetje dobili zadostno in ciljno usmerjeno podporo, ki bi morala koristiti širši družbi, zlasti potrošnikom. Pozornost usmerja k zanesljivi preskrbi s hrano in oskrbi z visokokakovostnimi izdelki po zmerni ceni. Kot liberalec lahko le zagovarjam sedanji proračun SKP, če bo nova skupna kmetijska politika takšna, ki ustvarja dodano vrednost, namesto da izkrivlja trg, če bo ustvarila bolj konkurenčno EU glede njenih trgovinskih partnerjev, ustvarjala delovna mesta in gojila uravnotežen razvoj kmetijstva in podeželja ter tako ohranjala okolje in pokrajino. Reforme, ki jih predlaga Evropski parlament, so pozitiven korak, ki ga jaz in družina evropskih liberalcev pozdravljamo in se ga veselimo.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o prihodnosti SKP po letu 2013, ker je nujno okrepiti politike SKP in zagotoviti ustrezen proračun, da se odzovemo na izzive, s katerimi se srečuje evropsko kmetijstvo, kot so podnebne spremembe, zanesljiva preskrba s hrano ter kakovost in konkurenčnost tega sektorja.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem proti predlogu spremembe, ker ogroža globalno zgradbo skupne kmetijske politike (SKP) in izpostavlja nevarnosti interese portugalskega kmetijstva, saj predlaga prekinitev financiranja za strukturne ukrepe brez zagotovitve, da se bodo ti zamenjali z uporabo sprememb iz prvega stebra. Dalje, s takšnim predlogom so povezane postopkovne težave pri prihodnji razdelitvi sredstev Unije kmetom, sistem v sedanji obliki pa je treba poenostaviti in ne še bolj zakomplicirati. Prav tako bi rad poudaril dejstvo, da je Portugalska država zapravila več sto milijonov evrov iz sredstev prvega stebra. Z odpravo drugega stebra in prenosom nekaterih ukrepov na prvi steber se bo prenehala podpora mnogih ukrepov, ki so sedaj podprti, zlasti zaradi tega, ker je to očitno nemogoče v smislu proračuna, posledica pa bo oslabitev SKP. V resnici ne moremo razumeti, kakšno korist bi lahko prinesel morebiten prenos sredstev SKP v druge politike. Namesto tega zagovarjamo ukrepe za zagotavljanje edine resnično skupne politike, ki obstaja v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) SKP je povečala produktivnost, zagotovila zanesljivo preskrbo in potrošnikom priskrbela kakovostno hrano po zmernih cenah. Nova SKP se bo morala spoprijeti z novimi in nujnimi izzivi ter bi morala zagotoviti okvir za prihodnost na temeljih stabilnosti, predvidljivosti in prilagodljivosti v kriznih časih.

Reformo SKP bi bilo treba pregledati v okviru gospodarske krize in boja proti podnebnim spremembam in ohraniti njeno konkurenčnost v globalnem kontekstu. Pričakovati je, da bo kmetijski sektor lahko pomembno prispeval k doseganju prednostnih nalog nove strategije Evropa 2020 v smislu boja proti podnebnim spremembam, inovacijam in ustvarjanja novih delovnih mest z zeleno rastjo ter nadaljnjega zagotavljanja zanesljive preskrbe s hrano za evropske potrošnike s proizvodnjo varne in visokokakovostne hrane.

Vendar pa menim, da bi morala SKP dati svojo prednost proizvodnji tako imenovanih javnih dobrin prve generacije in njenemu vodilnemu načelu prehranske neodvisnosti, da bodo lahko države članice samozadostne. Zagovarjam tudi tržno uredbo v mlečnem sektorju, od proizvodnje do trženja. V tem okviru menim, da je nujno ohranjanje mlečnih kvot.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Med drugimi vidiki bodo morale temeljite spremembe, ki jih je treba izvesti glede skupne kmetijske politike (SKP), vključevati ustanovitev načela pravice do hrane in prehranske neodvisnosti; pri tem mora imeti prednost prehranska samopreskrba in sposobnost držav in regij, da razvijajo proizvodnjo, ki bo izpolnjevala njihove nacionalne in regionalne prehranske potrebe; in podpiranje aktivnosti, ki spodbujajo lokalno proizvodnjo in spoštujejo lokalno okolje, varujejo vodo in tla, povečujejo proizvodnjo hrane, ki ne vsebuje GSO, in spodbujajo biotsko raznovrstnost semen za kmete in raznovrstnost domačega goveda. To je bil pritisk enega od raznih predlogov sprememb, ki so bili predloženi za poročilo, o katerem razpravljamo.

Zavrnitev te spremembe in načel, ki jih vsebuje, s strani glavnih političnih skupin v Parlamentu le izpostavlja pot, po kateri nameravajo iti. Ta pot je navedena tudi v poročilu. Kljub zagovarjanju nekaterih pomembnih vidikov, kot je zavrnitev ponovne nacionalizacije SKP, zavrnitev zmanjšanja celotnega proračuna in zagovarjanje bolj poštenega razdeljevanja pomoči med države in proizvajalce, pa poročilo ohranja stališče, ki je prevladovalo v zgodnjih reformah SKP – popolna liberalizacija kmetijskih trgov in izpostavljanje SKP interesom pogajanj EU v STO. Menimo, da je takšen vidik nesprejemljiv.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne E. Jensen (ALDE), v pisni obliki. (DA) Trije poslanci danske liberalne stranke smo danes glasovali za poročilo o kmetijski politiki EU po letu 2013. Poročilo je osredotočeno na posodobitev kmetijstva in povečevanje njegove učinkovitosti, zagotavljanje izvedbe izboljšav glede okolja in dobrega počutja živali, prispevek kmetijstva energetski in podnebni politiki, pa tudi preprostejša pravila za kmetijski sektor. Z nekaterimi izjavami glede kmetijskega proračuna EU se ne strinjamo in danska liberalna stranka si bo še naprej prizadevala, da bi uresničila postopno odpravo kmetijske pomoči EU. Vendar pa na splošno poročilo predstavlja utrditev in nadaljnji razvoj reform kmetijske politike EU, ki so bile izvedene v zadnjih nekaj letih.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE) , v pisni obliki. (DE) Nova skupna kmetijska politika (SKP) naj bi začela veljati za evropsko kmetijstvo leta 2014. Poročilo gospoda Lyona predstavlja uvod v intenzivna pogajanja v naslednjih treh letih o skupni kmetijski politiki po letu 2013. Prvič v kmetijski reformi EU ima Evropski parlament vse pristojnosti soodločanja in bo ukrepal kot pomemben pogajalec med državami članicami, Svetom in Evropsko komisijo. S prvimi predlogi v poročilu gospoda Lyona Evropski parlament določa zelo jasno smer: jasno zavezo skupni kmetijski politiki z njenima dvema stebroma, neposrednim plačilom in razvoju kmetijstva, ki ga prav tako velja zavarovati v kmetijskem modelu po letu 2013. Le SKP, katere financiranje v naslednjem obdobju finančnega načrtovanja bo ohranjeno vsaj na ravni proračuna z leta 2013, lahko zagotovi večfunkcionalno kmetijstvo po Evropi in z njim preskrbo z kakovostno hrano. Zlasti za mojo državo Avstrijo je treba najti ustrezen model – državo, ki varuje male strukture in zagotavlja uspešno ravnotežje za gorska območja. Poleg proizvodnje hrane kmetijstvo prav tako pomembno prispeva k ohranjanju kulturne pokrajine. Podpiram poročilo gospoda Lyona, saj je bila moja sprememba za varovanje kmetijstva po vsej EU in v gorskih območjih vključena in bo zagotovila trdno perspektivo za prihodnost mladih kmetov.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Menim, da evropsko kmetijstvo potrebuje skupno kmetijsko politiko, ki bo ostala kot takšna, za preprečevanje neizogibnih razlik med državami članicami in zagotavljanje, da bo skupna kmetijska politika (SKP) financirana v celoti in pošteno iz evropskega proračuna. Zato sem glasoval proti ponovni nacionalizaciji SKP, ker bo za novo politiko potrebno zadostno financiranje, če želimo, da bo bolje podprta v luči velikih izzivov, s katerimi se bo moral ta sektor, ki je ključnega pomena za varnost hrane v EU, spopadati v prihodnjih letih. Seveda je zanesljiva preskrba s hrano pravica potrošnikov, ki jo je treba varovati enako kot zagotavljati javne dobrine druge generacije, kot so okolje, regionalni razvoj in dobro počutje živali.

 
  
MPphoto
 
 

  Marine Le Pen (NI), v pisni obliki. (FR) Medtem ko pozdravljam to poročilo, v katerem je izražena skrb glede prihodnosti kmetijstva, pa se ne strinjam s stališčem, da je skupna kmetijska politika uspela doseči cilje zagotavljanja poštenega življenjskega standarda, stabilizacijo trgov, proizvodnjo visokokakovostne hrane po zmernih cenah, razvoj gospodarske dejavnosti na podeželju in zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano in prehranske neodvisnosti. Resničnost je precej drugačna. Pogledati moramo le stanje velikega kmetijskega naroda, kot je Francija, ki je zabeležila 34-odstotno zmanjšanje prihodka na svojih računih.

Kot v preteklosti SKP tudi po letu 2013 ne bo mogla zavarovati naših kmetov pred špekulanti in neusmiljeno globalno konkurenco ali nadomestiti stroškov multinacionalk v živilsko predelovalni industriji ter distributerjev visokega obsega. SKP bo po letu 2013 ostala razdvojena med ultraliberalno in internacionalistično tržno logiko Evropske komisije in prihodnjo „zeleno“ SKP, v resnici pa bo služila neokapitalistom ekoloških podjetij. To je logika, ki žrtvuje naše podeželje, a ne v dobro revnih držav ali pri območjih z omejenimi možnostmi ali dezertificiranih območjih v Evropi, in ki opravičuje ponovno nacionalizacijo SKP, kolikor hitro je mogoče.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Kmetijstvo je in bo ostalo strateški sektor za gospodarstvo Evropske unije, ki bo moral obračunati s prihodnjimi izzivi in zagotoviti neodvisnost in zanesljivo preskrbo s hrano za Evropejce z njeno skupno kmetijsko politiko. Glasoval sem za to posebno pomembno poročilo, ker menim, da bo skupna kmetijska politika v prihodnjem programskem obdobju potrebovala podporo iz utrjenega in dobro strukturiranega proračuna, sorazmernega z izzivi, ki ležijo pred nami. Mislim, da moramo ustvariti tesne povezave med politiko razvoja podeželja in regionalno politiko, da bi zagotovili stopnjo doslednosti z enakimi intervencijami, ki se izvajajo v določeni regiji, ter tako gojiti teritorialno kohezijo tudi v Evropski uniji. Menim, da je bistveno, da obravnavamo ozemeljske lastnosti in prednostne naloge regij. Spodbujati moramo skupne norme in cilje in pri tem upoštevati posebno naravo vsake regije. To nam bo omogočilo doseči dinamično, večfunkcionalno in trajnostno kmetijstvo v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo o skupni kmetijski politiki po letu 2013, ker menim, da Evropski parlament, ki je od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe opremljen z novimi pristojnostmi, jasno kaže s tem odličnim poročilom, da prevzema svoje nove odgovornosti.

Parlament podpira ohranitev skupne kmetijske politike, vredne tega imena, tudi po letu 2013 s proračunom, ki je vsaj enak sedanjemu proračunu, da bi zagotovila visokokakovostno proizvodnjo in zanesljivo preskrbo s hrano v 27 državah članicah. Vesela sem, da so moje spremembe v tej smeri našle svoje mesto v besedilu.

Moj poziv, da ohranimo določene tržne ukrepe, ki delujejo kot varnostna mreža za kmete in cene njihovih proizvodov, je bil tudi v veliki meri podprt. Sposobni moramo biti preprečiti krizo presežne proizvodnje, med drugim, da bi zavarovali dejavnost kmetijstva v vseh evropskih regijah. Prav tako je priporočljivo ohraniti posebna orodja za upravljanje možnosti na področju proizvodnje, ki jih imajo nekateri sektorji.

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Lyona o prihodnosti SKP in zlasti za ohranitev dveh stebrov. Današnje glasovanje na plenarnem zasedanju o poročilu gospoda Lyona je zelo pomembno in simbolično, saj so poslanci EP prvi, ki so zavzeli stališče in predstavili ta predlog za SKP po letu 2013. Popolnoma zaupam, da bo komisar Cioloş upošteval rezultate tega glasovanja v predlogih, ki jih bo Evropska komisija predstavila novembra.

Glavne prednostne naloge evropskega kmetijstva, kot so zanesljiva preskrba s hrano, upravljanje trga in prostorsko načrtovanje, so že zagotovljene, pa tudi posledice v smislu proračuna, ki mora biti v skladu s to velikopotezno SKP. Ne smemo pozabiti na podporne ukrepe glede biotske raznovrstnosti. Biotska raznovrstnost mora biti v srcu določb SKP, saj njena zaščita, kar zadeva ohranjanje vrst in habitatov, ni več razkošje.

 
  
MPphoto
 
 

  Erminia Mazzoni (PPE), v pisni obliki. (IT) Kriza v letu 2009 je pokazala slabosti sistema ukrepov za podporo kmetijstva. Njene učinke je bilo mogoče čutiti v dohodkih kmetov, ki so utrpeli 12-odstotno znižanje dohodka, ki je že tako okoli 50 % nižji od povprečja Evropske unije. Strateški načrt za obdobje po letu 2013 mora biti sorazmeren s pomembnostjo sektorja, ki zaposluje okoli 30 milijonov delavcev. Vključevati mora krepitev skupne kmetijske politike, ustrezno davčno politiko in ohranjanje njenega proračuna ob upoštevanju mnogih koristnih učinkov kmetijstva na okolje, zdravje in podnebne spremembe. Pomembno je zagotoviti zmerne potrošniške cene in pravičen dohodek za kmete z uporabo ciljno usmerjene pomoči. Kmetijstvo mora imeti večjo vlogo v strategiji EU 2020 in določiti je treba načrte za inteligentno, trajnostno in vključujočo rast. Nestabilnost na trgu se veča s povečevanjem ukrepov za zagotavljanje varnosti in trajnosti proizvodov, ker ta položaj evropske proizvajalce postavlja v slabši konkurenčni položaj v zvezi z uvozom. Težko bo zagotoviti zmerne potrošniške cene in pošteno plačilo, razen če bodo uvedena strožja pravila za zagotavljanje spoštovanja evropskega prednostnega načela.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE), v pisni obliki. Evropski parlament je povečal pristojnosti v okviru Lizbonske pogodbe, zlasti na področju kmetijske politike. Z dodatnimi pristojnostmi prihaja odgovornost in odobritev poročila gospoda Lyona o prihodnosti skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013 kaže, da Parlament svojo odgovornost jemlje resno. Priznavamo, da je treba SKP ohraniti, da je potreben ustrezen proračun in da je proizvodnja hrane del svežnja „javnih dobrin“, ki jih zagotavljajo kmetje in zato morajo biti nagrajeni. Glasovali smo za ohranitev strukture dveh stebrov. Ukrepi za podporo trga so priznani kot pomemben del SKP. Zavrnili smo vse poskuse za ponovno nacionalizacijo te politike. Poročilo poziva k odmiku od sistema preteklih plačil do leta 2020 in poziva, da sedanji režim zamenjajo območna osnova in objektivna merila. Komisija mora predlagati zamisli v zvezi s tem – a potrebna je previdnost. Poročilo gospoda Lyona omogoča nacionalno prožnost pri usklajevanju SKP, da bo izpolnjevala regionalne in nacionalne potrebe, vključno s potrebo po možnosti ponovne združitve zaradi posebnih razlogov. Naša prednostna naloga je ohranitev proračuna – ko bo to doseženo, bomo lahko resnično začeli podrobno razpravljati.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) To besedilo se odlikuje po tem, da priznava tržne neuspehe in zagovarja boj proti podnebnim spremembam. Tu pa se njegova odlika konča. Kljub temu, da priznava neuspehe, pa besedilo spodbuja liberalizacijo trgov, odzivnost kmetov na tržne znake, konkurenčnost evropskega kmetijstva na globalne in regionalne trge in zeleni kapitalizem. Ta okvir nič bolj ne pomaga v boju proti podnebnim spremembam kot trg z ogljikom, biogorivi in GSO, s katerimi se to besedilo ponaša. Nasprotno, podpira produktivizem in opustošenje lokalnega poljedelstva tu in po svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem proti predlogu spremembe, ker ogroža globalno zgradbo skupne kmetijske politike (SKP) in izpostavlja nevarnosti interese portugalskega kmetijstva, saj predlaga prekinitev financiranja za strukturne ukrepe brez zagotovitve, da se bodo ti zamenjali z uporabo sprememb iz prvega stebra. Dalje, s takšnim predlogom so povezane postopkovne težave pri prihodnji razdelitvi sredstev Unije kmetom, sistem v sedanji obliki pa je treba poenostaviti in ne še bolj zakomplicirati. Prav tako bi rad poudaril dejstvo, da je Portugalska zapravila več sto milijonov evrov iz sredstev prvega stebra. Z odpravo drugega stebra in prenosom nekaterih ukrepov na drugi steber se bo prekinila podpora mnogih ukrepov, ki so sedaj podprti, zlasti zaradi tega, ker je to očitno nemogoče v smislu proračuna, posledica pa bo oslabitev SKP. V resnici ne moremo razumeti, kakšno korist bi lahko prinesel morebiten prenos sredstev SKP v druge politike. Namesto tega zagovarjamo ukrepe za zagotavljanje edine resnično skupne politike, ki obstaja v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Sedanja skupna kmetijska politika (SKP) zagotavlja pomoč delokaliziranemu in špekulativnemu sistemu proizvodnje, ki je v korist velikim kmetijskim operacijam in ne malim proizvajalcem. Ločitev pomoči je v korist lastnikom velikih površin in ogroža male operacije in družinske kmetije. Kljub neuspehu lizbonske strategije EU ni spremenila svoje gospodarske politike. Ni zavezana zanesljivi preskrbi s hrano, ampak konkurenčnosti, ki je naklonjena le velikim multinacionalkam. Menim, da je treba kmetijski sektor obravnavati kot strategijo v Evropski uniji. Zato verjamem, da je potrebna temeljna reforma SKP, da bi zagotovili dostop malih proizvajalcev do pomoči, zemlje, semen in vode in tako podprli socialni, produktivni in trajnostni kmetijski model.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Zadnjih nekaj desetletij je zaznamovalo množično zmanjševanje kmetovanja po vsej EU. Skupna kmetijska politika je bila neštetokrat reformirana in vsakič so postala pravila za kmetijsko pomoč bolj zapletena, birokratska potrošnja pa večja. V zvezi s tem je problematično tudi, da EU predpisuje visoke standare glede kakovosti in varstva živali in okolja, po drugi strani pa dopušča uvoz iz držav, kjer ta pravila ne veljajo in kjer je proizvodnja seveda bistveno cenejša. Da bi vzdrževali zanesljivo preskrbo s hrano in samozadostnost v EU v zadnjem delu, je pomembno, da je mogoče ohraniti male kmetijske strukture in kmetovanje v oddaljenih regijah. Poenostavitev SKP je smiselna le, če je ne spremlja prestrukturiranje, ki prisili še več kmetov, da kmetovanje opravljajo kot stransko dejavnost ali kmetijo celo zaprejo, in tako pospešuje smrt kmetijstva. Poenostavitev, ki jo ureja to poročilo, bo zagotovo poenostavila življenja kmetov, zato sem ga podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Podpiram strukturo in pristop poročila gospoda Lyona. Poročilo na lastno pobudo predstavlja pomemben temelj za opredelitev smernic, ki jim namerava slediti Evropski parlament glede prihodnje kmetijske politike, dokler konec leta ne bo objavljeno sporočilo Komisije. Potem Parlament prvič enoglasno kaže sredstva za začetek ustvarjalnega dialoga o vsebini in prednostnih nalogah, ki jih je treba dodeliti, da bi zagotovili konkurenčno kmetijsko-živilsko proizvodnjo in trajnostni razvoj podeželja. Pred evropskim kmetijstvom je mnogo izzivov in imajo pomemben vpliv na gospodarstva mnogih držav članic. Vendar pa so tudi predmet razprave glede proračuna, ki bo dodeljen Evropski uniji, saj je cilj te izzive spremeniti v priložnost, da kmetijski sektor raste in da se razvijejo mnogi evropski kmetje.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam sprejetje poročila gospoda Lyona s strani Evropskega parlamenta, kar je posledica odličnega dela njegovega poročevalca, ki so mu pomagali poročevalci v senci in prispevki vseh poslancev, ki so predložili spremembe, sodelovali v razpravi in se zavezali k izgradnji soglasja. To poročilo je resničen odraz soglasja, ki ga je mogoče doseči pri vseh 27 državah članicah in različnih političnih družinah, kar je posebno pomembno samo po sebi in še toliko bolj v okviru novih pristojnosti soodločanja Parlamenta. Poročilo, ki je končni rezultat več krogov pogajanj, sprejema stališča, ki bodo strukturirala prihodnjo skupno kmetijsko politiko (SKP) in ki menimo, da so temeljna: ne zmanjšanje proračuna, ne ponovna nacionalizacija SKP, ohranitev dveh stebrov SKP, izvajanje novega sistema za porazdelitev finančne podpore, razlikovanje med javnimi dobrinami prve in druge generacije, ne onemogočanje Svetu, da razveljavi sklep o odpravi mlečnih kvot, potreba po varnostni mreži, povečevanje preglednosti prehranske verige in potreba po poenostavitvi SKP. Sedaj je pomembno nadzorovati notranje delo Evropske komisije, dokler ne bo novembra objavljeno končno sporočilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to poročilo, a svojo obrazložitev glasovanja podajam, da bi poudaril, da sem v odstavku 44 o upravljanju trga glasoval proti prvemu delu odstavka, ki ga je predlagal poročevalec in za drugi del tega odstavka, ki odločitev Parlamenta končno določa kot pozitivno za strateške interese Portugalske. Dejansko je različica, ki jo je predlagal poročevalec, ustvarila možnost odprave mlečnih kvot, čeprav to velja ob razširitvi njene razlage. Poznam stališče portugalskega kmetijskega sektorja, ki vseskozi ponavlja svoje prepričanje, da bi lahko končanje sistema mlečnih kvot resno škodilo portugalskim proizvajalcem, in ga podpiram. Dejansko se 93 % mleka, proizvedenega v EU, prodaja na evropskem trgu in predstavlja pomemben delež dohodka mlečnih podjetij EU. Mlečne kvote bodo omogočile vzdrževanje in trajno rast proizvodnje mleka v 27 državah članicah; to bo prispevalo, da se ponudba prilagodi povpraševanju (evropskemu in mednarodnemu) v mlečnem sektorju, in omogočilo stabilizacijo cen ter trajnostne dohodke. Odprava tega sistema brez alternativnega predloga bo vodila do opuščanja proizvodnje v deželah, kjer je manj konkurenčna; Portugalska sodi v to kategorijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Zeleni/EFA smo uspeli vključiti pomembno število predlogov sprememb, ki so bili osredotočeni na okoljsko in socialno pogojevanje neposrednih plačil, ukrepe proti podnebnim spremembam, širši in bolj vključujoč pristop do podeželskega ozemeljskega razvoja in pošten dohodek za kmete. Prav tako smo uspeli uvesti jasno razlikovanje med različnimi ravnmi konkurence na področju kmetovanja in trženja živilskih izdelkov, podprli pa smo jasno izjavo za zamenjavo sedanje osnove preteklih donosov in dohodka s plačili kmetom z vključitvijo načela „javnih dobrin“ v neposrednih izračunih plačil. Tako je sprejetje tega poročila izredno zadovoljivo.

 
  
MPphoto
 
 

  Olga Sehnalová (S&D), v pisni obliki. – (CS) To poročilo sem podprl, ker menim, da mora skupna kmetijska politika Evropske unije ostati skupna kmetijska politika in da na tem področju v prihodnosti ne bi smelo biti ponovne nacionalizacije. Pomemben cilj skupne kmetijske politike mora imeti enake pogoje za kmete v Evropski uniji, zlasti kar zadeva neposredna plačila.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Simpson (S&D), v pisni obliki. − Evropski parlament se je ponovno odpovedal svojim odgovornostim, ko ni uspel reformirati SKP. Menim, da bi moralo biti to poročilo preimenovano v poročilo o „povečanju subvencij za neučinkovite kmete“. Zakaj bi morali denar davkoplačevalcev uporabljati za stabilizacijo trgov, da umetno ohranjamo visoke cene in da podpiramo kmetijstvo v težkih gospodarskih časih, ko kmeti od davkoplačevalcev že prejemajo druge subvencije? Sam v imenu EPLP ne verjamem, da gre to poročilo kjer koli vsaj približno dovolj daleč v pospeševanju velikopoteznih sprememb. Kaznuje učinkovitega kmeta in podpira neučinkovitega. Kaznuje države v razvoju, ker poziva k zadržanju postopne odprave izvoznih nadomestil v najslabši obliki očitnega protekcionizma. Ne obravnava glavnega problema trajnosti podeželja s tem, ko se strogo drži sistema neposrednih plačil, ki deluje kot zavora pri spodbujanju raznovrstnosti, in varstva podeželja. Glasovali bomo proti temu neustreznemu poročilu v upanju, da bo nekega dne učinkovito kmetovanje nagrajeno, da bo nadzorstvo podeželja priznano kot pomembno, da potrošnikov ne bodo odirale umetno ustvarjene visoke cene in da se bo pošteno ravnalo z državami v razvoju. Takšna bi morala biti reforma SKP.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo sem podprl, saj ima strateški pomen za države, kot so Portugalska in najbolj oddaljene evropske regije in Parlament si je močno prizadeval, da bi ga z glasovanjem podprl v tem prvem letu svojega mandata.

Skupna kmetijska politika je ključni del finančnega in proračunskega okvira EU za obdobje po letu 2013 in zasluži si podrobno analizo. Domača kmetijska proizvodnja, ki lahko močno prispeva k zanesljivi preskrbi s hrano in trgovini s tretjimi državami, ter zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja v državah članicah sta ključna vidika te politike.

Evropski kmetje zagotavljajo visoke ravni varnosti in kakovosti v proizvodnji hrane, spoštujejo stroge klavzule glede varstva okolja in živali in treba bi jih bilo nagraditi in ne uničevati, ker to počnejo. Da bi se to zgodilo, je treba tretjim državam, s katerimi ima Evropska unija trgovinske sporazume, naprtiti pogoje, in ti pogoji morajo biti podobni standardom, ki se uporabljajo za proizvajalce na evropskem notranjem trgu.

Zdi se mi, da še vedno potrebujemo kmetijski proračun, ki svoja sredstva dodeljuje pravično in posebno pozornost posveča regijam, kot so Madeira in Azori, ki se srečujejo s trajnimi omejitvami zaradi njihove oddaljenosti in otoške lege, majhnega območja, neugodnega podnebja in geografskega položaja in bi morali zaradi tega prejemati trajno podporo.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) Dobra kmetijska politika je takšna, ki temelji na potrebah potrošnika in ne na željah potrošnika. Le 5 % prebivalcev EU, med njimi Slovaška, je zaposlenih v kmetijstvu, a vsi smo – 100-odstotno – potrošniki kmetijskih proizvodov. Potrošnika zanimata kakovost in cena. To ne velja le za avtomobile in televizije, ampak tudi za kruh, zelenjavo, meso in mleko. Vendar pa skupna kmetijska politika celotno vprašanje obrača popolnoma na glavo, ker temelji na potrebah kmetov. Predloženo poročilo v duhu nekdanjega pristopa EU posveča preveč pozornosti učinkom in zanemarja vzroke. En primer bo zadostoval: to poročilo želi s spodbudami in subvencijami dvigniti nizko raven interesa, ki ga kažejo mladi za kmetijstvo in življenje na podeželju. Vendar pa bi delujoč trg in konkurenčno okolje na naraven način rešila ta problem. Morda je edini vsaj delno pozitiven vidik tega poročila zahteva za pravičnost, ki je posebno pomembna za Slovaško in nove države članice. Če se bo EU odločila nadaljevati tudi po letu 2013 z nekdanjo drago in neučinkovito politiko podpore kmetom, bi morala uporabljati enaka pravila za vse.

 
  
  

Poročilo: Alain Cadec (A7-0207/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. − (IT) Ribiški sektor predstavlja strateški vir v EU, kar zadeva preskrbo prebivalstva, in bistveno prispeva k lokalnemu razvoju, zaposlovanju in ohranjanju kulturnih tradicij obalnih skupnosti. Žal smo bili zadnja leta priča postopnemu zmanjševanju proizvodnje, nenazadnje zaradi določenih določb EU za varovanje morskega ekosistema, kot je sredozemska uredba, ki je namenjena spodbujanju trajnostnega ribolova, a je dejansko na kolena spravila celoten sektor. Naši ribiči so prisiljeni k manjšemu ulovu, povpraševanje pa se povečuje in tako se povečuje tudi uvoz iz tretjih držav. Če želimo preprečiti nepošteno konkurenco in zavarovati potrošnike, morajo uvoženi proizvodi izpolnjevati enaka pravila kot proizvodi EU. Dejansko so uvoženi izdelki pogosto cenejši, a so tudi slabše kakovosti in njihove varnosti ni mogoče zagotoviti. Zato je pomembno okrepiti pošteno, pregledno in trajnostno trgovino v tem sektorju, vključno tudi v zvezi s potrebo po uvedbi strogih meril za certificiranje in označevanje glede kakovosti in sledljivosti ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) To poročilo na lastno pobudo, ki je osredotočeno na režim uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU, je ciljno usmerjeno v zavarovanje zadržanja ribiškega in ribogojskega sektorja v Evropski uniji, ki je okoljsko odgovorno v dolgoročnem smislu in gospodarsko uspešno. V bistvu smo priča povečanju uvažanja proizvodov, ki izvirajo iz ribištva in ribogojstva na račun naše proizvodnje v Skupnosti. Torej, kot poročevalcu se mi zdi nujno, da obnovimo našo skupno proizvodnjo. Vseeno pa se zavedamo, pri čemer imam v mislih našega poročevalca, da je to treba izvesti v skladu s trajnostnim upravljanjem; na primer, količina ulovljenih rib mora biti omejena zaradi upravljanja naših naravnih virov. Dalje, kaže, da je nujno spodbujati odgovorno potrošnjo, kjer imata prednost kakovost in uspešnost proizvodnje.

 
  
MPphoto
 
 

  Bastiaan Belder (EFD), v pisni obliki. (NL) Poročilo mojega kolega poslanca gospoda Cadeca je prišlo v pravem času. Prišlo je po posvetovanjih o Zeleni knjigi o reformi skupne kmetijske politike (SKP) in precej pred novimi predlogi Evropske komisije za zakonodajo. Uvoz ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva se je močno povečal, a to povečanje je bilo nujno. Potrošnja rib se v Evropi še vedno povečuje in tega povečanega povpraševanja ne moremo izpolniti niti s še večjim povečanjem količine prostoživečih rib niti z evropskim ribogojstvom. Vendar pa je zelo pomembno, da morajo za ta uvoz veljati enake zahteve kot za evropske ribiške proizvode in ne moremo te enakosti omejiti le na zahteve glede zanesljive preskrbe s hrano. Po mojem mnenju je treba upoštevati tudi okoljske in socialne okoliščine. Uvoz je nujen. Ne podpiram prikritega protekcionizma, a preprečiti moramo nepošteno konkurenco. Velike količine cenenih uvoženih rib sedaj predstavljajo grožnjo za evropsko proizvodnjo, za ribištvo in ribogojstvo. Zaradi tega bom glasoval za to poročilo na lastno pobudo.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za poročilo gospoda Cadeca. V takšnem zgodovinskem času, kot je ta, mislim, da vprašanje režima uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva oziroma raje problem opredelitve pogojev, v okviru katerih se proizvodi, ki ne prihajajo iz EU, dajejo na enotni trg, je ključnega pomena. Glede na to, da 60 % povpraševanja sedaj izpolnjuje izvoz in da je pričakovati njegovo bistveno povečanje do leta 2030, mora Evropa zagotoviti odgovore na vprašanja in upravičene skrbi tistih, ki delujejo v tem sektorju. Zato se strinjam s stališčem gospoda Cadeca: potrebna sta preiskovanje in nadzor, da ne bo posledica razvoja politike EU na tem področju različno obravnavanje proizvajalcev iz držav članic in tistih iz drugih držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo je povezano z uvozom ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s strani EU in s pogoji, pod katerimi bi moralo potekati. Uvoženi proizvodi morajo izpolnjevati ista merila glede kakovosti kot tisti, proizvedeni v EU. Poročilo poziva k izdelavi znaka za okolje za ribiške proizvode. To bi pomenilo, da imajo potrošniki informacije o poreklu izdelkov in o sanitarnih, socialnih in okoljskih pogojih, pod katerimi so bile ribe ulovljene.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. (RO) Ob upoštevanju strateškega pomena ribiškega sektorja za oskrbo prebivalstva in za prehransko ravnovesje različnih držav članic in EU kot celote menim, da je na podoben način kot kmetijski sektor tudi sektor ribištva strateško pomemben sektor, ki je odvisen od ohranitve in trajnostnega izkoriščanja naravnih virov.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. (FR) Ker kmetijstvo, ribištvo in ribogojstvo ne pristajajo na čisti prostotrgovinski pristop, proizvodnja EU ne dosega evropskega povpraševanja, glede na to, da sedaj 60 % povpraševanja pokrivajo uvoženi proizvodi. Vseeno pa moramo poskrbeti, da bodo prihodnji uvozni načrti EU omogočili dosego pravega ravnotežja, da evropska proizvodnja, ki je že v krizi, ne bo utrpela nepoštene konkurence iz tretjih držav. V pogajanjih Svetovne trgovinske organizacije (STO) bi bilo treba ribiške proizvode obravnavati kot „občutljive proizvode“, enako kot določene kmetijske proizvode, ki bi olajšali ohranjanje tarif za uvoz, ki prihaja iz tretjih držav. Tako bi bili evropski ribiči zavarovani z zmerno in prožno tarifo, pa tudi z znakom za okolje. Hkrati pa morajo biti države v razvoju sposobne razviti svoje lastno ribištvo. Da bi se to zgodilo, moramo pod vprašaj postaviti pomembnost mednarodnih sporazumov, ki omogočajo nakup ribiških dovoljenj v državah v razvoju in dopuščajo flotam tretjih držav, da izvajajo industrijski ribolov ob njihovih obalah ter jih tako prikrajšajo za ogromen del njihovih naravnih virov.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o režimu uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU z ozirom na prihodnjo skupno ribiško politiko, saj menim, da bi morala biti v vprašanja, povezana z uvozom ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU, usmerjena posebna pozornost v smislu teh reform skupne ribiške politike, ki so v teku.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker smo glasovali za poročilo gospoda Milane o novem zagonu za trajnostni razvoj strategije za evropsko ribogojstvo na prejšnjem zasedanju, smo sedaj pozvani h glasovanju o še enem, in sicer glede sporazumov za uvoz ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva.

Glede na to poročilo Evropa sedaj uvaža 60 % rib, ki jih potroši. Poleg tega je pričakovati, da se bo potrošnja do leta 2030 povečala in to povečanje bo skoraj v celoti zajeto v povečanju uvoza.

Ne da bi pazili na to, da bo evropska proizvodnja izpolnila naše povpraševanje (nekaj, kar bi bilo nemogoče sedaj in tudi v prihodnosti), pa je resnica, da prihodnja reforma skupne ribiške politike ne more zanemariti obravnave vprašanja uvoza in iskanja boljše rešitve, najsi bo to s povečanjem proizvodnje v Evropi (ne le s povečanjem količine ulova, ampak tudi z vlaganjem v ribogojstvo), z zahtevanjem, da za uvožene ribe veljajo enaki standardi, kot za ulovljene ali proizvedene v EU, ali pa z zadostnim obveščanjem potrošnika o poreklu ribe. Kot sklepa poročevalec, je to vprašanje, ki si bo zaslužilo resno obravnavo v reformi SKP.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Trg EU, ki je v letu 2007 znašal približno 12 milijonov ton in 55 milijard EUR, je največji svetovni trg za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, pred Japonsko in Združenimi državami. Glede na to, da je od leta 2005 hitro rasel, je vse bolj odvisen od uvoza. Dejansko je njegova raven samozadostnosti sedaj manj kot 40-odstotna – z drugimi besedami, stopnja odvisnosti od uvoza je višja od 60 %. Napovedi glede potrošnje kažejo, da bi se lahko povpraševanje do leta 2030 povečalo za približno 1,5 milijona ton in da bo treba to povečanje skoraj v celoti izpolniti z dodatnim uvozom.

Zagovarjam predlog za uredbo, ki bi utrdila vse določbe Skupnosti o ribogojstvu v enem dokumentu, ravno tako kot sem to storil junija na delnem plenarnem zasedanju. V tem kontekstu in glede na to, da je Portugalska največja potrošnica rib na prebivalca v Evropi, menim, da je ribogojstvo strateška prednostna naloga EU. Zaradi tega sem posebno vesel, da je bila zagovarjana trajnostna ribogojska politika, da bi se zmanjšala odvisnost od uvoza na področju ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Delo na področju zbiranja in sistematizacije podatkov, ki ga je omogočilo to poročilo, je treba ceniti, saj nam pomaga graditi sedanjo sliko položaja, ki je v mnogih pogledih zaskrbljujoča, kakor upravičeno priznava to poročilo.

Obstoj držav EU s trajnostnim ribiškim in ribogojskim sektorjem je z gospodarskega, okoljskega in socialnega stališča nezdružljiv s trgovinsko politiko, ki jo je izvajala EU. Deregulacija in liberalizacija mednarodne trgovine in njeno usmerjanje v konkurenčno logiko in ne logiko dopolnilnosti (ki bi jo morala voditi), pomeni spodbujanje interesov uvoznikov im distributerjev, ampak hkrati tudi obsojanje več tisoč proizvajalcev na uničenje in tako bodo prisiljeni zapustiti svoj vir preživetja, vse večje pomanjkanje hrane in ogrožanje osnovnih meril za zanesljivo preskrbo s kakovostno hrano ter varnost in kakovost okolja.

Ribiški in kmetijski sektor (kot kmetijstvo) sta življenjsko pomembna strateška sektorja, ki nista združljiva s trgovinskim pristopom, kjer je potrebna trgovinska uredba, ki vključuje vse mogoče oblike uporabe instrumentov trgovinske zaščite, kot je predlagano v poročilu. Prav tako bi radi izpostavili zadevo za nujno reformo skupne organizacije trga za ribiške proizvode, kar tudi podpiram.

 
  
MPphoto
 
 

  Christofer Fjellner (PPE), v pisni obliki. (SV) Danes sem glasoval proti poročilu na lastno pobudo o režimu uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU. Popolnoma podpiram potrebo po spremembi in ponovni oživitvi ribiškega in ribogojskega sektorja EU. Vendar pa je v poročilu predvideno, da lahko probleme do določene mere rešimo z zagotavljanjem zaščite pred konkurenco iz zunanjega sveta. Evropsko ribištvo ne more dolgoročno preživeti s protekcionizmom in subvencijami. Probleme v sektorju ribištva in ribogojstva EU bi bilo treba rešiti v kontekstu prihodnje revizije skupne kmetijske politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Čas je, da nadoknadimo podcenjevanje in zamude preteklosti. Ribolov je ključni sektor v našem gospodarskem in socialnem sistemu in kot takšnega ga moramo spoštovati. Če se ozremo v prihodnost reforme skupne ribiške politike, smo dolžni odločno ukrepati za zagotavljanje dohodka, stabilnosti trga in boljše trženje proizvodov, vključno s ribogojskimi proizvodi. Poleg tega bi bilo treba večjo pozornost posvečati vidikom zanesljive preskrbe s hrano za zavarovanje potrošnikov.

Zato sem glasovala za to resolucijo; ob obravnavi negativnega vpliva liberalizacije trgov na lokalno gospodarstvo poudarja strateško pomembnost zmerne zaščite tarif. Dejansko moramo ukrotiti konkurenco poceni uvoza neevropskih proizvodov, ki pogosto ne izpolnjujejo okoljskih, socialnih in zdravstvenih ter standardov kakovosti.

Uvesti moramo tudi stroga merila za certificiranje in označevanje z ozirom na sledljivost proizvodov, da bi potrošnike obvestili o geografskem izvoru proizvodov, ki so v prodaji, o pogojih, pod katerimi so bili proizvedeni ali ujeti, in predvsem o njihovi kakovosti. Nazadnje pa bi rada poudarila, da na trgu, ki je v veliki meri odvisen od uvoza, umik proizvodov s trga z namenom uničenja, ni več upravičen. Posledično prihranjen denar bi se lahko dal na razpolago programom, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE) , v pisni obliki. (DE) Trajnostni razvoj evropskega ribogojstva, gojenja rib in naravnih ribnikov, pa tudi vzpostavitev boljših osnovnih pogojev so bistveni za konkurenčnost evropske ribiške industrije. Kakovost uvoženih ribiških proizvodov je v tem kontekstu izredno pomembna. Z ozirom na neprestano povečevanje uvoza iz tretjih držav moramo zagotoviti, da bo ta uvoz izpolnjeval tudi evropske standarde. Evropska ribiška industrija ima visokokakovostne standarde in veliko strokovnega znanja in to so znaki kakovosti, ki jih moramo še naprej varovati. V tem okviru pozdravljam direktivo o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, ki je začela veljati januarja. To je pomemben korak v smeri preprečevanja globalnega izkrivljanja konkurence in podpore poštenih ribičev, ki spoštujejo zakonodajo. Podpiram poročilo gospoda Cadeca, ki izpostavlja daljnosežen in pomemben vidik skupne ribiške politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo o režimu uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU z ozirom na prihodnjo reformo skupne ribiške politike, ker menim, da je nujno, da imamo pravila, ki so v skladu z zahtevami sektorja. Evropska unija je največji trg na svetu za ribiške proizvode in dobro je znano, da proizvodnja v EU ne more sama zadostiti notranjega povpraševanja. Zato je prednostna naloga zagotoviti, da bo uvoz iz tretjih držav izpolnjeval okoljske, zdravstvene in socialne standarde ter standarde kakovosti, ki jih EU uveljavlja, da bi preprečila nepošteno konkurenco iz držav uvoznic v obliki cenenih in nizkokakovostnih proizvodov. Poročilo, ki ga je danes sprejel Parlament, tudi odločno poziva k uporabi strožjih in preglednejših meril glede kakovosti, sledljivosti in označevanja ribiških proizvodov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot največji uvoznik ribiških izdelkov na svetu ima trg EU skupno odgovornost z drugimi velikimi državami uvoznicami, da zagotavlja, da trgovinska pravila Svetovne trgovinske organizacije spoštujejo najvišje možne globalne standarde upravljanja in ohranitve ribištva. EU si mora prizadevati za trajnostno povečevanje proizvodnje rib iz ribogojstva, da bo zmanjšala uvoz na področju ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva. Zlasti me skrbi možnost uvoza genetsko spremenjenih rib in njihov vnos na trg: menim, da je treba prodajo takšnih rib v EU prepovedati. Zato zagovarjam strogo politiko certificiranja, ki bi lahko učinkovito nadzirala te probleme. Podpiram tudi zamisel odločne zaveze za raziskave in razvoj na področju evropskega ribogojstva, saj predstavlja le 2 % svetovne proizvodnje.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Vsaka država mora za svoje preživetje vzdrževati samozadostnost na področju prehrane. Ribolov je pomemben za prehrano in zagotavlja tudi vrsto delovnih mest. Tako kot v kmetijstvu predpisujemo visoke okoljske standarde in standarde za varstvo okolja ter kakovost za naše domače ribiče, ki se seveda odražajo v ceni. Vendar pa je z uvozom vdanost našim pravilom zelo težko nadzirati. Zato je toliko pomembneje imeti jasna pravila za uvoz, pa tudi za označevanje hrane in kakovost, in da ne spodbujamo konkurence z domačim gospodarstvom. Prav tako se moramo ukvarjati z dejstvom, da si ne bomo sami zadali udarca na področju ribogojstva, s tem ko bomo dodatno obremenili ekosisteme ali ustvarili brezposelnost domačih ribičev, namesto da bi zagotovili več okoljskega varstva. Predlagani ukrepi pomenijo korak v pravo smer in glasoval sem za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Vprašanje režima uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU in zlasti pogojev, pod katerimi so sprejeti proizvodi, ki izvirajo zunaj Unije – skupaj z ali v konkurenci z evropskimi ribiškimi proizvodi in proizvodi iz ribogojstva –, je zelo pomembno in mora biti v vsaki analizi teh sektorjev evropskega gospodarstva nujno obravnavano. Ureditev te zadeve je nujna v kontekstu, v katerem je raven evropske samozadostnosti sedaj zelo nizka, kjer več kot 60 % povpraševanja izpolnjuje uvoz.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. To poročilo je prvotno predstavljalo zagovarjanje protekcionistične drže glede uvoza, predvsem v veri, da bi morali imeti ribiči EU prednost pri dostopu do trga EU, razen v primerih, ko res ne morejo uloviti dovolj in takrat bi morali imeti predelovalci EU možnost uvoza. Glede na to, da verjamemo, da preveč mednarodne trgovine vodi do prekomernega izkoriščanja in do izčrpanja staležev rib, saj poskušajo države povečati svoj izvoz, smo imeli dobro osnovo za stičišče. Seveda je bilo veliko število naših predlogov sprememb sprejetih, najpomembnejši pa je poudarjal, da čeprav lahko mednarodna trgovina z ribiškimi proizvodi vodi do povečane zanesljivosti preskrbe s hrano v državah v razvoju, je vodila tudi do povečanega ribolova za oskrbovanje izvoznega trga, kar lahko poslabša črpanje staležev. V drugih spremembah sta bili poudarjeni potreba po okrepitvi upravljanja sredstev in nadzora ribištva ter potreba po odgovorni potrošnji, navedeno pa je bilo tudi, da zaloge rib prihajajo iz prostoživečega naravnega vira, ki je količinsko omejen, kar pomeni, da obstaja meja glede tega, koliko rib se lahko ulovi, izvozi in potroši.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Strategija Skupnosti za trajnostni razvoj ribogojstva je bila nedavno sprejeta. Seveda je sedaj čas za ureditev vprašanja uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, ker je EU sedaj največji trg za te proizvode na svetu. Vendar pa ni dovolj proizvodnje, da bi izpolnjevala povpraševanje, zato je EU odvisna od tega uvoza. Zato je nujno urediti način, kako se bo ta uvoz izvajal, da bi zagotovili, da bosta kakovost in dobra praksa, ki se zahtevata od proizvajalcev Skupnosti, zahtevani tudi od drugih držav.

Strinjam se s poročevalcem o vprašanju varstva potrošnikov. Kaže, da ni izvedljivo, zlasti v tem času, da bi se odpravile carinske dajatve in da bi vseeno pričakovali, da bodo naši proizvodi nadomestili proizvode iz tretjih držav in da bodo z njimi konkurenčni.

Kakor sem ugotovil prej, je vprašanje ribištva in ribogojstva ena od prednostnih nalog, ki jih določa Madeira v sedaj veljavnem načrtu gospodarskega in socialnega razvoja, po katerem je regija v postopku spodbujanja konkurenčnosti v sektorju s trajnostnim upravljanjem virov, raznovrstnosti proizvodnje rib, ocenjevanja proizvodov v smislu kakovosti in usposabljanja ljudi, ki so udeleženi v ribištvu z namenom povečanja produktivnosti.

Zaradi tega sem poročilo podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki.(PL) Danes sem podprl poročilo gospoda Cadeca, v katerem je izpostavljenih mnogo pomembnih vidikov varstva trga EU za ribogojske proizvode v okviru reforme skupne ribiške politike. Poročilo sem podprl, ker sem želel poudariti zlasti eno nevarnost, ki jo omenja: pomanjkanje smiselnih in obsežnih informacij za potrošnike o zdravstvenih značilnostih, sestavi in poreklu določenih vrst rib. Ko potrošniki nimajo dovolj znanja, postane cena edini argument na trgu. Evropski proizvajalci nudijo proizvode, ki so pogosto mnogo kakovostnejši v primerjavi z uvoženimi, a v neenakem boju so obsojeni na poraz. Zato je nujno poostriti zakonodajo o identificiranju. Hvala lepa.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov