Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 8. julij 2010 - Strasbourg

11.2. Venezuela, zlasti primer Marie Lourdes Afiuni

  Predsednica. − Naslednja točka je razprava o sedmih predlogih resolucij o Venezueli, zlasti o primeru Maria Lourdes Afiuni⁽¹⁾.

  Santiago Fisas Ayxela, avtor. − (ES) Gospa predsednica, sodnica Afiuni je Eligiu Cedeñi odobrila pogojni izpust v skladu z venezuelskim pravom in v skladu z mnenjem Delovne skupine Združenih narodov za samovoljna pridržanja. To jo je pripeljalo do zapora v najstrožje varovanem zaporu v pogojih, ki ogrožajo njeno življenje. Predsednik Chávez je javno zahteval, naj si tožilec prizadeva za najvišjo možno kazen in da naj nacionalna skupščina sprejme zakon, da bo njena kazen povečana z učinkom za nazaj.

Amnesty International in visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice sta izrazila svojo veliko skrb.

To ni osamljen primer, gospe in gospodje. Nasprotno, kaže na avtokratsko in avtoritarno težnjo režima, ki poleg navidezno demokratičnih volitev zapira nasprotujoče medije, naroča zaplembe in aretacije političnih nasprotnikov in ne kaže nikakršnega spoštovanja človekovih pravic in pravne države.

Zato smo zahtevali nemudno izpustitev sodnice Afiuni.

  Renate Weber, avtorica. − Gospa predsednica, ponovno v tem parlamentu razpravljamo o razmerah v Venezueli – ne zato, ker tako želimo, ampak ker moramo.

Zadeve se od naše zadnje resolucije niso izboljšale; ravno nasprotno. Sama zamisel o pravni državi sedaj izginja pod tolikšnim pritiskom na sodnike in sodstvo in to vpliva na izvajanje celotne vrste človekovih pravic, od svobode govora – zlasti medijske svobode – do zasebne lastnine.

V členu 26 venezuelske ustave je zelo jasno navedeno, da je sodstvo neodvisno in da je predsednik porok za njegovo neodvisnost. Vseeno pa predsednik Hugo Chávez vedno bolj preprosto v javnih govorih narekuje tožilcem in sodnikom, kakšne odločitve morajo sprejemati.

Več sodnikov je postalo žrtev takšnega predsedniškega vedenja. Nekateri so izgubili službo, drugi so zapustili državo. Primer sodnice Marie Lourdes Afiuni je le zadnji in najbolj viden primer v tem smislu, da je bila sodnica zaprta in obtožena zaradi odločitve, ki jo je sprejela. Kako lahko sodniki, ki obravnavajo njen primer, ravnajo neodvisno, če predsednik države, namesto da bi počakal na sojenje in analizo dokazov sodstva, sodnico Afiuni javno označuje za zločinko in zahteva največjo možno kazen?

Maria Lourdes Afiuni je zadnjih sedem mesecev preživela na kraju, kjer sta v nevarnosti njena integriteta in celo njeno življenje. V zaporu je z več kot 20 sojetnicami, ki jih je skozi leta obsodila za zelo resne zločine. Nedvomno je bil ta ukrep sprejet z namenom, da se jo poniža in prestraši.

Ker ne pričakujem dosti od venezuelskih sodišč, si drznem od predsednika Cháveza zahtevati, naj dovoli, da jo izpustijo na prostost.

, avtorica. − (ES) Predsednik Chávez, sodnica Afiuni mora biti nemudoma osvobojena. Takoj je treba izvesti pošteno sojenje z vsemi potrebnimi jamstvi, da se bo lahko branila pred obtožbami tožilca. To ne bi bilo pošteno le z vaše strani, ampak bi bila to tudi pomembna humanitarna gesta.

  Véronique De Keyser, avtorica. − (FR) Gospa predsednica, ali gre v primeru Marie Lourdes Afiuni v Venezueli za vprašanje o boju proti korupciji, ki je uradna različica, ali o preganjanju politične nasprotnice, ki je različica New York Timesa, o kateri poroča njegov dopisnik, Simon Romero?

To vprašanje zagotovo velja postaviti, saj sta obe zvezi pogosti v neomajnih režimih. Vendar pa je moja skupina umaknila podpis s kompromisa in je pripravljena predložiti svojo resolucijo. Mislim, da ste želeli pretiravati, gospe in gospodje, in tega primera nočem, kar menim, da je treba razjasniti, izkoriščati za kritiko celotnega venezuelskega režima, za kar si prizadevate vi.

Za kakšno vprašanje gre? Z uporabo izjemnega postopka je sodnica Afiuni odobrila izpustitev bankirja, ki je bil obtožen kraje 27 milijonov USD od državne agencije z uporabo lažne uvozne pogodbe. Aretirana je bila po tej izpustitvi in dana v pripor. Res je, da so njeni pogoji v priporu resnično strašanski, kot tisti v vseh venezuelskih zaporih. Vendar pa tu ne poteka nujna razprava o zaporih. Zaradi tega sodnica še ni borka za človekove pravice – glede te točke se ni še nikoli izrazila.

Kot vi tudi sama pozivam k poštenemu in hitremu sojenju z vsemi s tem povezanimi jamstvi za obrambo, nadaljevanje obstoječega boja proti korupciji v sodnem sistemu in strogega ločevanja politike od sodstva. Glede tega se strinjam z vami, a ne morem se strinjati glede preostalega.

  Raül Romeva i Rueda, avtor. − (ES) Gospa predsednica, moje mnenje je enako mnenju gospe De Keyser. Ko so nas pred nekaj dnevi povabili k razpravi o tej zadevi kot nujni zadevi, sem izjavil, da si poseben primer sodnice Afiuni zasluži pozornost. Morda ne v obliki nujne resolucije. Morda v obliki pisma, ki bi ga lahko podpisali različni poslanci in pokazali našo skrb in podrobno opisali našo zahtevo, ki jo podajamo – ali bolje, ki bi jo morali podajati in jo še moramo podati –, da je treba upoštevati pravna jamstva glede vseh sojenj, vključno s primerom sodnice Afiuni.

Takšen je bil namen in s tem namenom je naša skupina tudi predstavila predlog resolucije, v katerem smo predložili več točk, ki se skladajo z nekaterimi mnenji, ki so bila izražena in ki menim, da je pomembno na njih spomniti.

Vendar pa smo v tem postopku ugotovili, da je prišlo namesto resolucije o posebnem primeru kršenja človekovih pravic ali posebnih razmer, ki jih sedaj prestaja sodnica, do obtožb s stališča venezuelske vlade.

Nihče ne bo spregledal, da imamo zelo kmalu volitve. Dalje, nihče ne bo spregledal, da se bo ta resolucija uporabila za politične namene – politične! – v Venezueli.

Zelo jasno je, da nisem naklonjen gospodu Chávezu in do njega tudi ne čutim politične simpatije; popolnoma nikakršne. Vendar pa ne želim, da bi se Evropski parlament izkoriščal za kampanjo opozicije, ki v tem primeru izkorišča posamezne primere, da bi škodila verodostojnosti celotne politike, s katero se bo mogoče bolj ali manj strinjati, a je treba o njej ves čas razpravljati v političnem smislu. To ni razprava, ki jo imamo danes, ki bi se morda morala zgoditi v drugem kontekstu, ne danes, ne tu, ne zdaj.

Resolucija o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države ima zelo poseben mandat in zelo poseben namen in veliko časa ste porabili z izkoriščanjem tega časa za druge zadeve, ki nimajo ničesar opraviti s posameznimi in posebnimi poročili o kršitvah človekovih pravicah. Zdi se mi, da so celoten Parlament, vse skupine že nekaj časa čutile potrebo po tem, da bi o tem razpravljale zaradi človekovih pravic.

  Charles Tannock, avtor. − Gospa predsednica, zdi se, da skrajna demagogija predsednika Venezuele Huga Cháveza ne pozna meja. Sedaj je njegov cilj neodvisnost sodstva kot naslednje ovire za ta prevzem absolutne oblasti. Aretacija in zaprtje Maríe Lourdes Afiuni Mora predstavlja njegov najbolj drzen in nesramen poskus do sedaj, da bi utišal drugačno mnenje in spodkopal ločitev pristojnosti in pravne države.

Ne razumem, kako bi lahko ta sodnica upala na pošteno sojenje. Chávez jo je že označil za zločinko, jo obsodil, da je sprejela podkupnino, in dejal, da bi jo bilo treba zapreti za 30 let. Dejal je tudi, da bi jo dal Simón Bolívar ustreliti, kar je izredno podžigajoča izjava v vedno bolj diktatorskem režimu Cháveza in, po mojem mnenju, nepremišljeno hujskanje k nasilju.

A vseeno se takšno vedenje Cháveza ne kaznuje v velikim meri zato, ker je še vedno histerično kritičen do Združenih držav in je tako priljubljen pri mnogih pripadnikih levice v Evropi in v tem parlamentu. Ta paradoks še naprej uničuje kolektivna prizadevanja EU za razkritje zaskrbljujoče težnje k totalitarizmu v Venezueli.

(Aplavz)

  Bernd Posselt (PPE). - (DE) (Vprašanje na podlagi modrega kartončka v okviru člena 149(8) Poslovnika, postavljeno gospodu Romeva i Ruedi) Gospa predsednica, gospoda Romevo bi rad vprašal, ali ve, da Poslovnik ne omenja le človekovih pravic, ampak da sta tema te razprave tudi demokracija in pravna država. Dalje, ali ve, da gospod Chávez predstavlja nevarnost za demokracijo in pravno državo?

  Raül Romeva i Rueda, avtor. – (ES) Gospod Posselt, tu gre za vprašanje prednostnih nalog. Pred dvema mesecema smo tu razpravljali natanko o tem vprašanju v okviru nujne resolucije o Venezueli. Specifično pravim, da bi morali poskrbeti, da bo jasno, kaj je pomembno in kaj so prednostne naloge. Če moramo imeti razpravo o Venezueli v Odboru za zunanje zadeve, jo imejmo, a ne bi smeli tega zasedanja izkoriščati za stvari, ki nimajo nič opraviti s temeljnim, posebnim in pravočasnim poročanjem o kršitvah človekovih pravic.

  Joe Higgins, avtor. − Gospa predsednica, ta resolucija, ki naj bi v Venezueli uresničevala človekove pravice, razkriva množično hinavščino med desničarskimi strankami v tem parlamentu. Resnična agenda tu ni zagovarjanje človekovih pravic, ampak dejansko pospešitev padca vlade Huga Cháveza v Venezueli in pomagati desničarski opoziciji v Venezueli, ki je naklonjena velikim podjetjem in še vedno nadzoruje velike dele zasebnih medijev in industrije ter zemljiške posesti in v njo sodijo tisti, ki so pred desetimi leti poskusili z odprtim državnim udarom.

Chávezova vlada je izvedla določene napredne ukrepe, ki so izboljšali življenja najbolj revnih delov družbe, a to je pomenilo, da je Chávez nasprotoval neoliberalnim gospodarskim politikam, ki jih Evropska unija in Združene države vsiljujejo mnogim državam v Latinski Ameriki: politike, kot so deregulacija, liberalizacija in privatizacija njihovega gospodarstva, ki je v prvi meri v korist glavnim nadnacionalnim družbam, s sedeži v EU in Združenih državah. Zato imamo to kampanjo obrekovanja.

Zahtevam, da se s to sodnico Afiuni in z vsem zaporniki v Venezueli ravna s spoštovanjem in da se jim nudi zelo natančno in pošteno sojenje. Meni in nekaterim mojim socialističnim kolegom v Venezueli, na primer Socialismo Revolucionario, se zdijo nekateri vidiki Chávezove politike sporni: povečevanje težnje k birokratizaciji in stalinistična težnja poskusa zlorabe in osramotitve opozicije, ki v Venezueli prihaja od levice in v delavskem gibanju. Želeli bi, da so glavni viri v Venezueli v javni lasti, a v okviru pravega režima demokratičnega nadzora in upravljanja delavcev, kar bo ustvarilo osnovo zadostnega bogastva in služb, da se življenja velike večine prebivalstva Venezuele spremeni in da se končajo grozljivi problemi, kot sta revščina in kriminal, pa tudi zagotavljanje popolnih demokratičnih, socialnih in človekovih pravic za vse.

  Bogusław Sonik, v imenu skupine PPE. – (PL) Gospa predsednica, v tej dvorani si pogosto postavimo vprašanje, ki nam ga postavljajo tudi v naših volilnih okrožjih: kako učinkovito je vaše delo na področju varstva človekovih pravic? Ko poslušam komunističnega kolega poslanca, ki pravi, da lahko tukajšnji govori povzročijo padec režima, sem zadovoljen in bi želel, da bi diktatorski režimi v Belorusiji, Zimbabveju in drugod, kjer ljudje trpijo v takšnih režimih, padli zaradi tega, kar povemo v tej dvorani.

Prav tako pa me žalosti odnos gospe De Keyser in gospoda Romeve i Ruede. Pred dvema meseca sta dejala enako – da to ni niti pravi forum niti pravi čas za razpravo o Venezueli. Vendar pa je to pravi čas in pravi kraj in te ljudi bi morali zaščititi ne glede na naše različne politične simpatije. Predsednik Chávez in aparat, ki ga nadzira, neprestano izvajajo številna dejanja političnega pregona in nadlegovanja predstavnikov demokratične opozicije. V tem kontekstu zahtevam izpustitev sodnice Afiuni in se obračam na visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj pošlje – ravno zaključujem – peticijo Venezuelskim oblastem, v kateri bodo izražene skrbi Evropske unije glede kršenja človekovih pravic, demokratičnih načel in javnega reda in miru v Venezueli.

  Anneli Jäätteenmäki, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, vesela sem, da je Evropski parlament vključil primer sodnice Afiuni v to agendo in da je povzdignil svoj glas proti kršitvam človekovih pravic v Venezueli.

Še več, venezuelsko vlado pozivam, naj spoštuje prebivalce Venezuele, pa tudi mednarodne listine o človekovih pravicah ter izvede prave korake v smeri resnične demokracije, kjer so spoštovane človekove pravice in pravna država.

Primer sodnice Afiuni je žalostni opomin na negativen odnos Venezuele do človekovih pravic. Priprtje sodnice Afiuni je kršitev njenih osnovnih osebnih pravic in zelo resna grožnja za neodvisnost sodne oblasti.

  Eija-Riitta Korhola (PPE). - (FI) Gospa predsednica, pred šestimi meseci smo ob prejšnji priložnosti tu razpravljali o stalnem razjedanju demokracije v Venezueli. Posebno zastrašujoč viden razvoj dogodkov so vladni napadi na tisk in svobodo interneta in zaprtje časopisnih hiš, radijskih kanalov, spletnih strani in televizijskih postaj. Verjetno ne poznamo vseh dejstev, a vseeno moramo obravnavati probleme in načela, povezana s tem položajem. V odprtem pregonu Afiunijeve je predsednik Chávez prevzel vlogo, ko napada neodvisnost sodstva, čeprav bi moral biti njegov glavni varuh.

Ločevanje oblasti je osnova demokracije in ustavne države in svoboda medijev je osnovna za demokracijo in spoštovanje temeljnih svoboščin. Svobodno javno izražanje mnenja in zamisli je zagotovilo sodelovanje demokratičnega procesa in omogoča svobodne in poštene volitve in dobro upravljanje. Upam, da tu nihče ne trdi drugače.

  Monica Luisa Macovei (PPE). - Gospa predsednica, v nevarnosti je demokracija v Venezueli in rada bi dodala še en primer, ki je povezan z omejevanjem svobode govora s strani vlade in njenim nadzorom civilne družbe.

Primer nedavnih razmer z zapleti v celotni regiji je poskus Venezuele junija 2010, da bi popravila osnutek resolucije o udeležbi civilne družbe v Organizaciji ameriških držav. Venezuela je želela udeležbo civilne družbe podvreči domači zakonodaji. To je slab precedens. Podobno klavzulo v Pogodbi o izvajanju medameriške konvencije proti korupciji je Venezuela uporabila, da bi preprečila nevladnim organizacijam, da bi poročale o korupciji v tej državi.

Komisija in Svet morata strogo in odprto podpreti civilno družbo v Venezueli in zelo pozorno morata spremljati prihodnje parlamentarne volitve. Legitimnost naslednjega parlamenta je odločilna v tem času nazadovanja demokracije. Nazadnje bi rada dodala svoj glas pozivu za izpustitev sodnice.

  Corina Creţu (S&D). – (RO) Rada bi ponovila, da je bilo varstvo človekovih pravic vedno in je še naprej naša prednostna naloga. Zato za nas ni nič nenavadnega, da nas skrbijo pogoji, v katerih se izvajajo sojenja, in kazenski režim.

Menim, da moramo zagotoviti, da bo sojenje pošteno, pregledno in v skladu s temeljnimi normami pravne države. Vendar pa iz istega razloga menim, da ni primerno, da takšne primere, ki jih ne poznamo vedno dobro, izkoriščamo kot pretvezo za notranji politični boj.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Ogorčen sem nad tem, kako predsednik Chávez vlada v Venezueli. Njegov način levičarskega vladanja spominja na najslabše komunistične vlade vzhodne in srednje Evrope v obdobju pred padcem Berlinskega zidu.

Maria Lourdes Afiuni je bila po krivem zaprta in njene osnovne pravice so bile kršene, pa tudi njena svoboda sprejemanja odločitev v vlogi sodnice. V tem primeru je jasno, da sodstvo ni neodvisno in da se Venezuela in Chávez posmehujeta demokraciji.

  Gabriel Mato Adrover (PPE). – (ES) Gospa predsednica, tokrat ne govorim prvič o Venezueli in kršitvah človekovih pravic, ki se dogajajo v tej krasni državi, in bojim se, da tudi ne zadnjič.

V svojem prejšnjem govoru sem omenjal novinarje. Danes omenjam sodnike, kot je sodnica Afiuni, in kot vedno navadne prebivalce Venezuele, ki le želijo živeti v miru in svobodi, tako kot več tisoč kanarčkov, ki živijo tam. Ti ljudje si prizadevajo za zaščito svoje zemlje in zadeve brez trajne negotovosti glede tega, „kaj se bo zgodilo jutri“.

Venezuela je bila država zavetišča za mnoge. Žal pa je danes to država, kjer so svoboda izražanja in druge svoboščine ter pravice le spomini. Danes govorimo o človekovih pravicah in o tem, kdo jih krši. Naj gre naša podpora od tu k sodnici Afiuni in vsem, ki živijo v Venezueli, skupaj z našim upanjem, da bodo politične svoboščine še enkrat postale resničnost.

  Kristalina Georgieva, članica Komisije. − Gospa predsednica, EU pozorno spremlja razmere v Venezueli. Glede tega bi rada povedala, da se strinjamo s skrbmi, ki so bile tukaj izražene glede okoliščin aretacije in pripora sodnice Maríe Lourdes Afiuni in izjav, ki so sledile v zvezi z njeno aretacijo s strani venezuelskih oblasti.

Pomembno je upoštevati, da sta posebni poročevalec ZN o neodvisnosti sodnikov in odvetnikov in delovna skupina ZN za samovoljna pridržanja aretacijo sodnice Maríe Lourdes Afiuni označila kot zaskrbljujoč udarec za neodvisnost sodstva. Strokovnjaki iz ZN so šli še dlje in izjavili, da povračilni ukrepi zaradi izvajanja njihovih ustavno zagotovljenih funkcij in ustvarjanje strahu med sodstvom in poklicem odvetnikov ne služi drugemu namenu kot spodkopavanju pravne države in oviranju pravice, pri tem pa so zagovarjali trditev, da je nujna takojšnja in brezpogojna izpustitev sodnice Afiuni. Medameriška komisija za človekove pravice je izdala varovalni ukrep v korist sodnice Maríe Lourdes Afiuni, kjer je poudarila odgovornost za zaščito njenega življenja in telesne celovitosti in tudi, da se jo premesti na varno. Čeprav so venezuelske oblasti poročale, da je ločena od splošne populacije v zaporu, kakor je bilo omenjeno tu, pa je še vedno za zapahi zapora nacionalnega zavoda za usmerjanje žensk, med njenimi sojetniki pa so tudi ljudje, ki jih je obsodila.

V okviru našega dialoga z venezuelskimi oblastmi smo vedno poudarjali pomembnost popolnega spoštovanja mednarodnih dolžnosti in obveznosti glede človekovi pravic, vključno s svobodo izražanja, spoštovanja pravne države in zlasti spoštovanja neodvisnosti sodstva. Ta vprašanja so bila odločno sprožena v okviru našega dialoga z venezuelskimi oblastmi in medtem ko oblasti zagovarjajo trditve, da je ta zaporna kazen v skladu z venezuelsko zakonodajo, menimo, da je to vprašanje, ki temelji na presoji ZN in Medameriške komisije za človekove pravice in naši presoji, zaradi česar smo močno zaskrbljeni.

Z zaskrbljenostjo spremljamo težnjo ponovnega pojavljanja politične polarizacije v državi. Parlamentarne volitve v septembru splošno smatrajo za mejnik za prihodnost države in sedaj je čas, da EU poudari pomembnost, da se te volitve izvedejo v miroljubnem, preglednem in popolnoma demokratičnem okolju. To priložnost bi rad izkoristil, da poudarim, da EU spodbuja vse akterje, naj sodelujejo v volilnem postopku v duhu strpnosti, usmerjenosti v državljane in spoštovanja pluralizma mnenj.

Še naprej bomo podrobno spremljali razvoj dogodkov v Venezueli v tem kontekstu in na podlagi temelja naše zaveze za podporo in utrditev demokracije in pospeševanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh ljudi na svetu, tudi Venezuele.

(Aplavz)

  Predsednica. − Razprava se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo kmalu.

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

  Cristian Dan Preda (PPE), v pisni obliki. – (RO) Primer Marie Lourdes Afiuni je popolnoma strašljiv vsem, ki zagovarjajo demokratične vrednote. Izpostavlja dejstvo, da pravna država v Venezueli ni nič drugega, kot le nepomemben pojem. Politizacija sodstva se je povečala, odkar je prišel na oblast Hugo Chávez. Sodne oblasti si običajno ne drznejo spregovoriti proti vladi. Ko pa se to zgodi, so posledice drastične. Nesprejemljivo je, da je lahko sodnica, ki le opravlja svojo dolžnost zagotavljanja temeljnih pravic državljanov, podvržena takšnim povračilnim ukrepom. Venezuelska vlada mora hitro izpustiti sodnico Afiuni in prenehati s svojimi napadi na neodvisnost sodstva.

Istočasno pa moramo ta primer postaviti tudi v kontekst parlamentarnih volitev, ki bodo septembra. Praksa kriminalizacije dejanj kritikov vlade se mora prenehati, prav tako pa tudi poskusi omejevanja svobode izražanja in tiska. Avtoritarna težnja Chávezovega režima je izredno zaskrbljujoča in mislim, da se ne smemo bati tega povedati.

(1) Glej zapisnik.