Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 6. september 2010 - Strasbourg

16. Dvostranska zaščitna klavzula Sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju dvostranske zaščitne klavzule sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo, ki ga je v imenu Odbora za mednarodno trgovino predložil gospod Zalba Bidegain (COM(2010)0049 - C7-0025/2010 - 2010/0032(COD)).

  Pablo Zalba Bidegain, poročevalec. – (ES) Gospod predsednik, komisar, predsednik Sveta, gospe in gospodje, sprejetje sporazuma o prosti trgovini z Južno Korejo bo pomenilo odprtje priložnosti za evropsko in korejsko industrijo. Vendar, da bi preprečili kakršne koli negativne učinke na evropsko industrijo, je nujno, da imamo učinkovito zaščitno klavzulo.

S tem smo se s kolegi preteklih nekaj mesecev ukvarjali v Odboru za mednarodno trgovino in zato je pomembno, da celoten Parlament močno podpre celoten sveženj sprememb.

Poročilo je bilo junija sprejeto s 27 glasovi „za“, ena oseba pa se je vzdržala. V okviru te klavzule bo mogoče uporabiti zaščitne ukrepe, če bodo znižanja carinskih dajatev za proizvode, uvožene iz Južne Koreje, grozila, da povzročijo resno škodo evropski industriji.

Kakor veste, se sprejetje te uredbe v okviru novih pristojnosti, ki jih je dobil Parlament po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, izvaja po običajnem zakonodajnem postopku. Žal ni bilo mogoče izvesti tristranskih pogovorov z mandatom Sveta pred poletnimi počitnicami.

Prvi tristranski pogovori so potekali 30. avgusta in z obema poročevalcema v senci smo slišali odziv Sveta na naše spremembe. Zasedanje nam je omogočilo, da smo se glede mnogih zadev pomaknili naprej in določili končno besedilo nekaterih odstavkov in po zasedanju menimo, da Svet resnično želi doseči sporazum glede najbolj spornih zadev in trdo dela, da bi to storil. To je seveda nekaj, na kar gledamo zelo pozitivno.

Vendar pa sočasno menimo, da ni bilo časa, da bi dovolj razjasnili stališče Sveta o zadevah, glede katerih je njegovo stališče drugačno od tistega, ki je bilo sprejeto v Odboru za mednarodno trgovino.

Zato so se vse politične skupine soglasno odločile, da je prišel čas, da Parlament na plenarnem zasedanju sprejme stališče glede julija sprejetih predlogov sprememb v Odboru za mednarodno trgovino, ki so nujni, da bo zaščitna klavzula uporabna in učinkovita.

Hkrati pa je bila sprejeta soglasna odločitev, da se ne zaprejo vrata za morebiten sporazum na prvi obravnavi, ki trdno verjamemo, da bo mogoč, ko bo Svet razjasnil svoje stališče.

Zato bomo jutri glasovali le o predlogih sprememb Odbora za mednarodno trgovino in v skladu s členom 55 Poslovnika bomo glasovanje o zakonodajnem poročilu preložili na drugo delno zasedanje, ki bo oktobra, takrat pa upamo, da bomo dosegli pozitiven zaključek zakonodajnega postopka.

Menimo, da poročilo vključuje celo vrsto izboljšav, kot so ustvarjanje spletne plaforme za pospešitev postopkov, zmožnost industrije, da lahko začne preiskovalne postopke, obveznost Komisije, da izdeluje poročila, in izboljšave na področju spremljanja in nadzora korejskega uvoza. To so zadeve, o katerih smo s Svetom načeloma že dosegli sporazum.

Mislim, da je to dober rezultat, a menimo, da še vedno ni dovolj. Obstajajo še druge, celo pomembnejše zadeve, ki si zaslužijo popolno pozornost pogajalcev in ki jih morajo tu zagovarjati vse politične skupine, kakor smo to storili mi v Odboru za mednarodno trgovino. V osnovi govorim o štirih zadevah.

Najprej moramo zmanjšati morebitno tveganje za ranljivejše države članice z izdelavo regionalne klavzule po posameznih regijah, da bi preprečili vpliv na nekatere občutljive industrije. Ne smemo pozabiti, da je zaščitna klavzula v osnovi začasna, in njen cilj je ravno zaščita najbolj občutljivih področij gospodarstva, da bodo imela dovolj časa za prilagoditev novemu položaju.

Drugič, jasno moramo vzpostaviti nadzor za izdelke, na katere vpliva klavzula o povračilu dajatev.

Tretjič, zagovarjati moramo vlogo Parlamenta v postopku začetka preiskav, zadnja zadeva pa je postopek odločanja ali komitologija.

Poleg tega, da omenim dobro voljo, ki jo je na pogajanjih pokazalo belgijsko predsedstvo, bi rad na koncu omenil nujno vlogo, ki jo igra Komisija pri razumnem zaključku pogajanj, in jo bo igrala še naprej.

  Karel De Gucht, član Komisije. – Gospod predsednik, uredba, ki izvaja dvostransko zaščitno klavzulo v sporazumu o prosti trgovini med EU in Korejo, je zelo pomemben del zakonodaje, ne le ker bo zagotovila potrebno zaščito za industrijo EU, če bo to potrebno, ampak tudi, ker je to prvi trgovinski spis, pri katerem je Evropski parlament udeležen kot sozakonodajalec. Zato sem vesel, da vidim takšno predanost in odgovornost Parlamenta, ko se ukvarja s tem spisom.

Cenim prizadevanja Evropskega parlamenta na predlog Komisije pri pripravi predlogov sprememb glede zelo tesnih rokov. Prav tako bi rad potrdil, da je Komisija v celoti zavezana temu, da doseže sporazum, ki bo zagotovil učinkovit zaščitni mehanizem, s katerim bodo obravnavane morebitne skrbi nekaterih panog industrije EU.

Obveščen sem bil, da je prvo neformalno zasedanje s tristranskimi pogovori glede uredbe o začiti v zvezi s Korejo dobro potekalo in da je bil dosežen napredek pri velikem številu predlogov sprememb, kakor je ravno omenil poročevalec. Dosežen je bil na primer sporazum o tako pomembnih vprašanjih, kot sta zagotovitev pravice industriji EU, da zahteva začetek preiskave v zvezi z zaščito, in vključitev notranjih pravil glede povračila dajatev v uredbi o zaščiti.

Zavedam se, da o najzahtevnejših vprašanjih na neformalnih tristranskih pogovorih še nismo podrobno razpravljali. Upam, da bo naslednje zasedanje med Parlamentom, Svetom in Komisijo, ki razumem, da bo organizirano v bližnji prihodnosti, prineslo znaten napredek in omogočilo dosego sporazuma, celo glede najzahtevnejših vprašanj.

Rad bi se zahvalil spoštovanim poslancem in zlasti članom Odbora za mednarodno trgovino (INTA) za prednostno obravnavo tega spisa. Rad bi tudi ponovil, da je Komisija zavezana strogemu izvajanju celotnega sporazuma o prosti trgovini. To ne pomeni le zaščitnega mehanizma, ampak tudi druge vidike sporazuma o prosti trgovini, zlasti so vključene določbe o trajnostnem razvoju in kazni, povezane z netarifnimi ovirami.

Nazadnje pa mi dovolite, da izkoristim to priložnost in vas obvestim o zadnjem razvoju dogodkov glede postopka sprejetja sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo. Kakor morda veste, bo Svet za zunanje zadeve, ki je načrtovan za 10. septembra, upamo, pooblastil podpis in začasno uporabo tega sporazuma o prosti trgovini. Ko bo ta odločitev sprejeta, bo mogoče uradno podpisati sporazum in ga predati Parlamentu v postopek za odobritev.

Datum začasne uporabe bo na kasnejši stopnji določil Svet. Ta odločitev bo najverjetneje sprejeta, ko bo Parlament odobril ta sporazum o prosti trgovini in ko bo sklenjen sporazum o uredbi za zaščito.

  Predsednik. – Hvala lepa, komisar, ker ste predstavili stališča Evropske komisije.

  Daniel Caspary, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, to kar so Parlament, Svet in Komisija v zadnjih tednih in mesecih tu dosegli, je vzorno. Zlasti bi se rad zahvalil gospodu Zalbi za njegovo delo.

V prvi zadevi v zunanji trgovinski politiki od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe – v kateri moramo igrati odločilno vlogo – Evropski parlament kaže, da smo sposobni ukrepati. Prvo obravnavo v Odboru smo imeli julija, nocoj pa je čas za razpravo. Če bi bilo odvisno od nas v Parlamentu, bi lahko o zaščitnih klavzulah glasovali jutri. Vendar pa nam žal druga institucija – Svet – do zdaj ni uspela omogočiti, da bi sporazum odobrili jutri. Cenil bi, če bi bil Svet danes tu navzoč. Prav tako bi cenil, če bi Svet pokazal malo več prožnosti in hitrosti v tej zadevi.

Glede vloge Evropskega parlamenta bi rad zelo jasno povedal naslednje: Komisija, člani in industrija bodo imeli v prihodnosti pravico sprožiti preiskavo v okviru zaščitne klavzule. Tudi mi, Evropski parlament, želimo imeti to pravico. Mislim, da lahko v imenu vseh poslancev rečem, da se ne bomo odrekli tej pravici. Pozivam Komisijo in Svet, naj v pogajanjih kar se da hitro pristaneta na to.

Moja naslednja zadeva je povezana s povračilom dajatev. Komisija predlaga, da se to vključi v zaščitne klavzule. Svet pozivam, naj to zadevo preneha blokirati in naj jo sprejme.

Moja tretja točka zadeva uredbo Južne Koreje v zvezi s CO2, ki jo je treba prav tako obravnavati. Korejska vlada načrtuje uvedbo uredbe o CO2 v avtomobilski sektor. Vse nas skrbi, da se bo ta uredba uporabljala za zmanjšanje odprtosti korejskega trga za avtomobile iz Evrope. Komisijo pozivam, naj glede tega kar najodločneje govori s Korejci. Ta zadeva v zvezi z uredbo o CO2 je preskusni kamen. Ne bi nam bilo v pomoč, če bi prva nova zakonodaja, ki bi jo sprejeli Korejci, oslabila sporazum o prosti trgovini.

Ob upoštevanju tega želim poročevalcu in vsem udeleženim še naprej mnogo uspeha. Zelo hvaležen bi bil, če bi lahko to zadevo zaključili pred koncem leta.

  Bernd Lange, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, najprej bi se tudi jaz rad zahvalil poročevalcu za dobro sodelovanje, ki je pomagalo Parlamentu soglasno sprejeti izredno temeljno stališče v Odboru – kar je treba v veliki meri pozdraviti – in ki je ponovno jasno pokazalo pomembnost zaščitne uredbe.

Skupaj s sporazumom z Južno Korejo je to prvi sporazum, ki smo ga s pogajanji dosegli po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki je dala Parlamentu novo vlogo, ki jo mora igrati. Drugič, sporazum o prosti trgovini z Južno Korejo in zaščitna uredba sta tudi nekakšen načrt za prihodnje sporazume in v tem obsegu moramo tu stopati zlasti previdno. To sta dva pomembna razloga, zakaj ne smemo malomarno sprejeti zvodenelih stališč, ampak se moramo resnično boriti za sprejetje preudarnih predpisov.

Kakor veste, komisar, smo tu zlasti zaskrbljeni zaradi šestih točk. Na kratko bi rad povedal, katere so te točke. Prvič, mehanizem za povračilo dajatev. Če korejski proizvajalci pri proizvodnji svojega blaga uporabljajo dele iz tretjih držav, jim ni treba plačati dajatev na te in jih lahko izvažajo v Evropo, medtem ko evropski proizvajalci – tudi če uporabljajo enake dele – nimajo tega izvzetja iz plačila dajatev. To tako korejskim proizvajalcem zagotavlja konkurenčno prednost. To je treba podrobno spremljati, da bi ugotovili, ali sproža izkrivljenje trga. Tega ne moremo doseči s preprosto izjavo; namesto tega je treba poskrbeti, da bo to pravno zavezujoče z vključitvijo v zaščitno uredbo kot osnovo za začetek preiskav.

Drugič, prav tako bodo obstajala regionalna odstopanja. Občutljivi sektorji niso vsi enako močno zastopani v vseh državah članicah. Posledično moramo posebno pozornost posvetiti temu, kako je mogoče posamezne regije zaščititi pred ciljno usmerjenimi napadi. To ni enostavna naloga, ker smo na notranjem trgu – a politično rešitev je treba najti.

Tretjič, ker je to prvi sporazum od Lizbonske pogodbe, komisar, ta prav tako vključuje novo ravnotežje med Svetom in Parlamentom; in ker smo prav tako dosegli sporazum s Komisijo, je edino pravilno, da se v tem sporazumu zasidra enakopravna vloga Parlamenta in Sveta.

Četrtič, postopki izvajanja so seveda vaša stvar – nimamo želje, da bi se vmešavali v operativno izvajanje – a kot Parlament moamo zagotoviti, da ne bodo pod vprašaj postavljene pravice Parlamenta v postopku komitologije. Zlasti potrebujemo pravico do umika – tudi to je treba zagotoviti.

Petič, večdesetletne izkušnje z Južno Korejo so nam pokazale, da se poleg tarifne trgovinske politike neprestano oblikujejo netarifne ovire. Zato moramo imeti tudi jasen mehanizem za spremljanje, poročanje in sprožanje posvetovanj, če nastanejo problemi na področju netarifnih ovir za trgovino.

Šestič, če smo resni glede te nove vrste trgovinskega sporazuma, moramo vključiti in okrepiti tudi civilno družbo. To pomeni, da morajo biti temeljni standardi Mednarodne organizacije dela – kot je standard 87, ki delavcem zagotavlja pravico do stavke – trdno zakoreninjeni in izvajani. Nasprotno pa člen 314 južnokorejskega kazenskega zakonika navaja, da je „oviranje tekočega poslovanja“ kaznivo dejanje. Glede tega moramo nekaj storiti – civilno družbo je treba okrepiti, temeljni standardi Mednarodne organizacije dela in temeljni okoljski standardi morajo biti zagotovljeni, civilna družba pa mora biti tudi vključena v nadzor sporazuma v obliki domačih svetovalnih skupin.

In zadnjič, komisar, dejali ste, da se bo začasna uporaba najverjetneje začela po dosegi sporazuma. Ta „najverjetneje“ bi rad izbrisal. Začasna uporaba se ne more začeti, dokler Parlament ne doseže odločitve glede te zadeve!

(Aplavz)

  Michael Theurer, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, kot poročevalec v senci za Skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo bi se rad zahvalil komisarju De Guchtu, pa tudi poročevalcu, gospodu Zalbi, za njuno pozitivno sodelovanje v zvezi s sporazumom o prosti trgovini z Južno Korejo in z zaščitnimi klavzulami.

Najprej bi rad poudaril, da bi mi, liberalci in demokrati tu v Evropskem parlamentu radi, da se sporazum ratificira in sprejme čim prej, ker zagovarjamo prosto trgovino in ker menimo, da je sporazum z Južno Korejo zagotavljanje velikih priložnosti za gospodarstvo Evropske unije in tudi Južne Koreje. Vendar pa, kar zadeva zaščitne klavzule, moramo zelo resno jemati skrbi, ki nam jih je izpostavila evropska industrija. Menimo, da varnostne klavzule predstavljajo instrument, ki je zmožen upoštevati te skrbi. Upamo, da bo glasovanje tega tedna poslalo signal, da so politične sile v Parlamentu združene in da bo posledica teh zaščitnih klavzul tukajšnja sklenitev dobro delujočega sporazuma. Zato pozivamo Svet in Komisijo, naj se glede pomembnih odprtih vprašanj gibljeta v našo smer.

Predvsem nočemo biti priča izkoriščanju sistema povračila dajatev. Ne moremo dovoliti, da bi povračilo dajatev preko Južne Koreje zagotovilo odprta vrata za cenene proizvode, zlasti cenene primarne proizvode iz Kitajske in drugih azijskih držav. Dalje, želimo, da Južna Koreja odstrani netarifne ovire za trgovino – kot so predpisi glede CO2 za avtomobile –, da ne bomo novih ovir za trgovino dobili po stranski poti.

Želimo, da se ohranijo socialni in okoljski standardi. Seveda je treba rešiti tudi zadevo, povezano s komitologijo; to je za kasnejšo uporabo sporazuma. Tu želimo močno vlogo Parlamenta. Prav tako želimo, da bi bile v prihodnosti sama industrija in države članice sposobne začeti takšne preiskave in nadzor.

Še zadnja zadeva, ki je razlog za skrb: v prihodnjih dneh bo svet razpravljal o začasni uporabi sporazuma in morda bo celo glasoval o tem. Vendar moram tu opozoriti, da mora v okviru Lizbonske pogodbe Parlament dati soglasje. Začasna uporaba bi bila v nasprotju z duhom Lizbonske pogodbe. Zato pozivam Svet, naj ne odobri začasne uporabe sporazuma, ampak naj počaka, da odločitev sprejme Parlament. Storili smo vse, kar je v naši moči, da bi omogočili pravočasno odločitev in to bi morali ponovno prikazati z izkazovanjem enotne fronte pri glasovanju.

  Helmut Scholz, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, komisar De Gucht, gospe in gospodje, v imenu moje skupine bi rad tudi sam podprl prizadevanja odbora, da med tem plenarnim tednom da na glasovanje predlog za uredbo o izvajanju dvostranskih zaščitnih klavzul sporazuma o prosti trgovini.

Preglednost, odprtost – ob pojasnjevanju pravic Evropskega parlamenta, da je zakonodajna institucija EU, ki bo v prihodnosti soodločala v vseh trgovinskih sporazumih – in tako resno obravnavanje mnenj, zanimanj in skrbi mnogih udeleženih in prizadetih akterjev kar zadeva sporazum o prosti trgovini, ki ga je treba še ratificirati; na vse to neposredno vpliva zaščitna uredba. Dovolite mi, da povem, da obstajajo močno različni pogledi na vsebino in zlasti na besedilo sporazuma o prosti trgovini – ne le tu v Evropskem parlamentu, ampak še toliko bolj med zaposlenimi v podjetjih kot tudi med upravo takšnih podjetij in to ne velja le za velika podjetja, ampak še toliko bolj za mala in srednje velika podjetja na strani obeh trgovinskih partnerjev.

To je prvi sporazum o prosti trgovini 21 stoletja med visoko razvitimi gospodarstvi v globaliziranem ekonomskem svetu in veljati bo začel v razmerah gospodarske in finančne krize. Mehanizem zaščitne klavzule je zato prežet z znatnim pomenom, ki se bo verjetno razširil mnogo dlje od posebnih vidikov, ki so tu predstavljeni.

Zagotoviti je treba pravno gotovost glede izvajanja in možnosti za uporabo zaščitnih ukrepov, ki so zagotovljeni v sporazumu, če želimo doseči pozitiven napredek pri sodelovanju v trgovini, globalno odprtost in skupni napredek na področju gospodarskega in socialnega razvoja zadevnih gospodarstev v interesu delavcev in državljanov obeh trgovinskih partnerjev. Časovno načrtovanje in roki, regionalne zaščite, zagotavljanje dokazov, nadzor ukrepov – vse to je nepogrešljivo in kot so že omenili kolegi poslanci, mora imeti Evropski parlament enake pravice kot Svet. Zaradi skrbi, povezanih s povračilom dajatev, ki so jih izrazili akterji v civilni družbi, sindikatih in podjetjih – skrbi, ki izhajajo natanko iz njihovih lastnih izkušenj – je nujno posebej določiti pravila glede izvora.

Podpiram tudi pristop, da naj ta klavzula ne bo le veljavna, ampak jo mora biti mogoče uveljavljati v praksi. Ta klavzula mora biti instrument, ki ga je mogoče uporabljati v resnih primerih. Menim, da je danes nujno ponovno poudariti, da mora to uredbo izvesti in odobriti Svet in 27 držav članic, drugače sporazum ne more začeti veljati.

  Anna Rosbach, v imenu skupine EFD. – (DA) Gospod predsednik, ta sporazum o prosti trgovini je koristen za Korejo in za EU na gospodarski in socialni ravni, pa tudi s stališča okolja. V interesu EU je, da se ta sporazum sprejme preden Koreja sklene podoben sporazum z Združenimi državami. To je treba storiti hitro, ker je predsednik Obama v Torontu nedavno naznanil, da namerava ZDA naslednje leto ratificirati trgovinskih sporazum s Korejo. Vendar pa počasi začenjam dvomiti o tem, ali je ta sporazum resnično tako preprost. V Koreji je bila ravno odkrita precej velika mreža korupcije na najvišji ravni, torej moramo zelo pozorno spremljati razvoj dogodkov z našimi najpomembnejšimi trgovinskimi partnerji. Sporazum o prosti trgovini izpostavlja dejstvo, da Koreja pripada tej skupini.

Najti moramo tudi načine za zagotavljanje, da bodo lahko imeli neodvisni strokovnjaki na področju delovnega prava ali sama EU neposreden dostop do delavcev v industrijskem kompleksu Kaesong (KIC), z drugimi besedami, do trgovinskih območij v Kaesongu, kjer Severni Korejci delajo za južnokorejska podjetja. V nasprotnem primeru tvegamo zagotavljanje dostopa do proizvodov, ki se proizvajajo z uporabo prisilnega dela in brez upoštevanja človekovih pravic. Če ne moremo dobiti dostopa do teh območij, ne smemo dovoliti, da se proizvodi iz območja KIC vključijo v ta sporazum. Vendar pa je na splošno dobro, da bo ta sporazum prinesel večjo preglednost in da bo mogoče podjetja obtožiti in jih odvesti na sodišče, če ne bodo izpolnjevala določenih zahtev. Podobno so bile zdaj razkrite razmere delavcev in zato je mogoče o njih razpravljati in jih pregledati. Če bomo tu uspeli, bo to vsekakor korak v pravo smer.

Nazadnje pa bi rada izpostavila, da kaže, da bo imela največjo korist od tega sporazuma EU. Upamo, da bo to prineslo več delovnih mest in spodbudilo evropsko rast.

  Predsednik. – Gospe in gospodje, kot lahko vidimo, obstaja glede predloga popolno soglasje in lahko si čestitamo, da vsi želimo, da se ga čim prej uveljavi in to je za nas zelo pomembno.

  Christofer Fjellner (PPE). – (SV) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil gospodu Zalbi Bidegainu, ker vem, da je trdo delal za dosego tako zelo dobrega rezultata.

Jutrišnje glasovanje o zaščitnih klavzulah za sporazumm o prosti trgovini z Južno Korejo bo dejansko zgodovinsko iz dveh razlogov. Najprej, pomeni, da bomo zdaj začeli z razpravami o najobsežnejšem sporazumu o prosti trgovini, kar jih je EU kdaj sklenila. To je najbolj korenit sporazum in takšen, ki bo prinesel najvišje dobičke od vseh sporazumov, v katere smo bili vključeni. Seveda pri tem ni nič čudnega. V osnovi je tako zaradi dejstva, da je Južna Koreja ena naših najpomembnejših trgovinskih partnerk, 11. največje svetovno gospodarstvo in ena prvih držav OECD, s katerimi EU sklepa sporazum o prosti trgovini.

To je tudi prvi sporazum, v katerem uporabljamo „globalno Evropo“, kjer je izhodiščna točka konkurenčnost Evrope in gospodarski pomen, ne preprosto le političen pomen. Očitno je, da imamo ambicije. Na primer, tu se v zvezi s prosto trgovino bolj ukvarjamo s kmetijstvom, kot smo se kdaj koli prej. Odprl bo veliko priložnosti za našo industrijo. Seveda bo odprl priložnosti tudi za industrijo naših južnokorejskih prijateljev, a to je tisto, za kar gre pri sporazumu o prosti trgovini. Težko je, težko je bilo in težko bo v prihodnosti, a pomembne stvari so zelo težke. To je celoten smisel tega.

Drugič, to je prvi primer, v katerega je vključen Evropski parlament in pri katerem ima moč soodločanja. To je pomenilo, da smo morali pokazati, da lahko sprejmemo odgovornost, in mislim, da smo to storili. Pokazati moramo, da imamo kaj dati in da lahko okrepimo vlogo EU namesto, da preprosto delujemo kot zavora. Mislim, da smo to dosegli. Vsem našim zahtevam se seveda ne bo prisluhnilo, a preprosto dejstvo, da smo jih podali, pomeni, da bo Komisija prisiljena posvetiti večjo pozornost na primer vprašanju družbenih razmer in netarifnih ovir za trgovino.

Zlasti bi rad izpostavil eno svoje mnenje, ker se ne strinjam z vsem, o čemer smo glasovali v odboru. Gre za vprašanje regionalnih zaščitnih ukrepov. Po Lizbonski pogodbi imam glede tega nekatere pomisleke in mislim, da bi bilo bolje, če bi namesto tega po vsej EU uvedli zaščitne ukrepe. Z notranjim trgom in prostim gibanjem obstajajo znatne možnosti za preprečitev takšnega regionalnega zaščitnega ukrepa in ne verjamem, da bi kdo tu želel pretresati ali oporekati prostemu gibanju ali notranjemu trgu. Vendar pa bo jutrišnje glasovanje predvsem pomemben signal, da vstopamo v novo obdobje glede trgovinske politike in to je dobro.

  Gianluca Susta (S&D). – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, najprej menim, da se moramo vprašati, kaj želimo kot Evropa, k čemu pozivamo kot Evropa in kakšne obveznosti nameravamo sprejeti v zvezi s to resno gospodarsko in finančno krizo, depresijo, ki jo doživljamo po svetu, in zahtevnim oživljanjem, s katerim se spopadamo.

Po mojem mnenju bi moral sporazum o prosti trgovini v tako težkem času za večstranske odnose, ko so pogajanja v Dohi na mrtvi točki, izpolniti vsaj dve pomembnejši zahtevi. Na eni strani bi moral v mednarodnem smislu ustvariti resnično enake možnosti med nami in drugimi tekmeci v svetovni trgovini, na drugi strani pa bi moral svetu pokazati v katero smer želi Evropa, da gresta njeno gospodarstvo in njen razvoj.

Ta sporazum je razdvojen od vsega tega. Svetovnih okoliščin sploh ne upošteva. Je na eni ali na drugi strani. Preprosto je zelo spretno izdelan sporazum o prosti trgovini. Je pomemben konceptualni dokument in zagotovo bi lahko odprl uporabne scenarije v popolnoma urejenem svetu, svetu, kjer so vzajemnost, skupna pravila in skupni kakovostni standardi na dnevnem redu. Vendar pa svet ni tak. Tu dejansko vidimo, da je kaznovana evropska proizvodna industrija, na kateri bi moral graditi za večji razvoj, več zaposlovanja in več delovnih mest, medtem ko je spet nagrajen sektor finančnih storitev.

V svojih pozitivnih vidikih ta sporazum skoraj nima vpliva na vse večji BDP; po najboljšem scenariju ga bo povečal za 0,03 %. Ne vidim potrebe, da ga imamo. Po opreznih predlogih predsednika Obame celo Združene države zdaj pritiskajo na zavore pod pritiskom vsaj 100 kongresnikov iz večinske stranke, ki so takšen sporazum – podoben tistemu, ki ga bomo podpisali – opisali kot sporazum, ki „ubija delovna mesta“.

Postopek ratifikacije v Koreji je izredno počasen, zagotovljeni pa niso niti ekološki niti socialni standardi. A kljub temu bi radi zelo hitro prišli do ratifikacije.

Vendar pa moramo zahtevati eno. To smo že zahtevali na uvodnih stopnjah glasovanja, ki smo ga imeli takrat. Tega sporazuma o prosti trgovini ne moremo začasno izvajati, razen če bo sprejeta zaščitna uredba, in v tem Parlamentu smo uvedli nekatere pomembne spremembe, ki nam bodo omogočile učinkovitejše obravnavanje nadaljnjih stopenj.

(Predsednik je prekinil govornika)

  Niccolò Rinaldi (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, nekoliko smo podobni Ryongom, zmajem iz korejske mitologije, ki so nežni, dobrohotni, a zelo odločni zmaji. Prav tako se zavedamo, da smo tista evropska institucija, ki jo neposredno volijo naši državljani, in zato pozivamo k učinkoviti zaščitni klavzuli.

Parlament je pripraljven skleniti sporazum na prvi obravnavi, a pod pogojem, da bodo v njem oprijemljivi predlogi, v katerih so upoštevani interesi evropskih delavcev in industrij in zlasti institucionalnih posebnih pravic Parlamenta. Imamo šest zahtev, ki so jih že delno predložili drugi poslanci.

Prva je, da se ne sprejme nikakršno začasno izvajanje dokler ni sprejeta zaščitna klavzula in dokler parlament sporazuma ne odobri.

Druga je regionalna ali v vsakem primeru prožna zaščitna klavzula, ker je Evropa raznolika in je pomembno, da sporazum sprejmejo in pozdravijo različne zainteresirane strani.

Tretja in še pomembnejša zahteva zadeva vlogo Pralamenta v postopkih: pravico, da zahteva preiskavo – seveda smo prosili, da se ta pravica razširi na industrijo – pravico, da dobimo popolne informacije in dostop do spletne platforme.

Četrta je povezana s komitologijo pri izvajanju te uredbe: Svet ne sme imeti pomembnejše vloge od Parlamenta. Vztrajamo, da mora imeti Parlament pomembno vlogo s postopkom – svetovalnim postopkom – ki dopušča veto, kadar se Komisija odloči, da po preiskavi ne bo uporabila ukrepov.

Petič, glede povračila carinskih dajatev, carinske dajatve je treba vključiti v zaščitne klavzule in biti morajo eden izmed dejavnikov v vsaki preiskavi in nadzoru.

Nazadnje, šesta zahteva je, da je treba nadzirati socialne in delovne razmere in okoljske standarde in da moramo imeti enake možnosti, ki bodo Korejce in Evropejce postavili v enak položaj glede CO2.

Popolnoma podpiramo ta sporazum o prosti trgovini in vsak sporazum o prosti trgovini, ki je instrument za stabilnost in mir. Vendar pa ne sme biti nihče naiven glede njegove vsebine, prav tako pa Svet ne more zanemariti vloge Parlamenta.

  Maria Eleni Koppa (S&D). – (EL) Gospod predsednik, danes smo pozvani, da odobrimo pomembno zakonodajno besedilo, povezano z mednarodno trgovino, katerega izvajanje bo resno vplivalo na evropski trg. Glede na sedanjo mednarodno gospodarsko krizo je treba vedno, ko se potrdi sporazum o prosti trgovini, skrbno in korak za korakom zagotoviti, da ne bo nevarnosti, da povzročimo resne izgube za proizvodne sektorje v Uniji.

Zaščitna klavzula v sporazumu o prosti trgovini s Korejo je potrebna, da jo bo mogoče vključiti v zakonodajo EU, da bo imela moč zakonodaje in da jo bo mogoče brez zapletov aktivirati. Hkrati pa mora Evropska komisija sistematično nadzirati uvozne in izvozne statistike, da bomo lahko neposredno posredovali, če nastanejo neravnovesja. Prav tako je treba pozorno spremljati skladnost s specifikacijami, povezanimi z delovnimi razmerami in okoljskimi standardi, da bi se izognili ustvarjanju nepoštene konkurence med enakimi ali neposredno konkurenčnimi proizvodi zaradi nedosledne rabe zgornjega merila.

Nazadnje bi rada izpostavila dejstvo, da potrjujemo uporabo regionalne klavzule za zaščito optimalnega delovanja notranjega trga, saj dovoljuje izvajanje ukrepov v regijah in državah s proizvodnimi sektorji, ki pogosto zajemajo pomemben delež osrednjega trga. Ker je sporazum o prosti trgovini s Korejo prvi, ki bo Evropo odprl za tako velik azijski trg, moramo biti še zlasti previdni, saj bo deloval kot precedens za druge takšne sporazume.

  Marielle De Sarnez (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, vsak sporazum o prosti trgovini mora temeljiti na načelu recipročnosti ali medsebojne koristi in, če sem odkrita, dvomim, da je tako pri sporazumu glede Južne Koreje.

Želela bi navesti številčni podatek: 50 % naše sedanje trgovine z Južno Korejo je povezanih z avtomobilskim sektorjem; vendar pa Evropska unija uvaža 450 tisoč južnokorejskih avtomobilov, izvozi pa jih le 33 tisoč. To je, milo rečeno, izredno neuravnotežen trgovinski odnos in v ozadju tega je izredno resna kriza.

Dejstvo je, da bo ta sporazum določil precedens. Utrl bo pot za druge sporazume z velikimi azijskimi državami – v mislih imam zlasti Japonsko, a sledile bodo tudi druge. Še več, to je prvi sporazum, dosežen po Lizbonski pogodbi, in zato je ključen za Evropski parlament – in pri tej točki podpiram našega poročevalca –, ki mora poskrbeti, da bo slišan in da ga bo slišala Komisija.

Zato moramo zaščitno klavzulo, ne glede na to, kaj se zgodi – ne sodim vnaprej glasovanja o sporazumu o prosti trgovini –, izdelati skupaj in zlasti moramo pregledati mehanizem za povračilo dajatev, izvesti regionalno zaščitno klavzulo, okrepiti vlogo Parlamenta v postopku, uvesti postopek v začasnem odboru, ki bo spoštoval pravice Parlamenta, in povezati socialne in okoljske standarde.

Nazadnje, kakor ste obljubili, komisar, ne želimo, da se ta sporazum o prosti trgovini uporablja začasno, dokler Evropski parlament ne glasuje dokončno o njem.

Hvala, ker ste me poslušali in, upam, upoštevali moje pripombe.

  Evelyn Regner (S&D). – (DE) Gospod predsednik, komisar, ta prvi sporazum o prosti trgovini po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe vsebuje nekatere pozitivne elemente: okrepljena je bila vloga Evropskega parlamenta in zagotovljene so bile zaščite, če se kršijo pravice sindikatov ali delavcev.

Vseeno pa Evropska unija sporazuma o prosti trgovini z Južno Korejo ne sme uporabljati kot načrt za prihodnje sporazume o prosti trgovini. Zakaj? Evropska unija si je zastavila visoke težnje glede ciljev in vrednot, določenih v pogodbah, in zlasti v Lizbonski pogodbi – in to mora izpolnjevati v zadevah, kot sta človekove pravice in pravna varnost, če navedem dve.

Zato bi rada to povezala z vsemi drugimi veljavnimi sporazumi o prosti trgovini – zlasti s Kolumbijo in Perujem, z andskimi državami, ki so že bili doseženi s pogajanji in čakajo na odobritev. Preden sklenemo sporazum s tretjimi državami, je nujno izvesti zelo vesten dialog o človekovih pravicah. Vsebino sporazuma o prosti trgovini je treba prilagoditi posebnim razmeram zadevnih držav, zlasti na področju trgovine in socialnih in okoljskih standardov. Še posebno moramo tem državam preprečiti – in tudi EU –, da bi se preprosto pognale v nagrado sporazuma o prosti trgovini in se potem – ko bodo sporazum imele – vrnile nazaj na stare tire, ker so dobile odvezo glede kršitev človekovih pravic.

  George Sabin Cutaş (S&D). – (RO) Dvostranska zaščitna klavzula v sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Korejo je zaščitni ukrep, ki bi bil potreben, če bi korejski uvoz pomenil nevarnost, da nastane resna škoda na področju industrije in delovnih mest v Evropski uniji.

Načelo povračila dajatev, po katerem je korejskim podjetjem dovoljeno, da se jim povrnejo carinske dajatve za glavne sestavne dele, je zlasti občutljivo, saj bi lahko slednjim koristilo in bi imelo tudi znaten vpliv na evropsko konkurenčnost.

Sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo ostaja koristen sporazum, dokler upošteva načelo poštene konkurence. V tem smislu bo morala Komisija strogo spremljati težnje na področju izvoza med Južno Korejo in Evropsko unijo, zlasti v sektorjih, ki veljajo za ranljiva, in hitro ukrepati, da popravi morebitne nepravilnosti.

Prav tako je treba okrepiti uporabljen sistem nadzora, da se predstavnikom iz prizadetih področij industrije, sindikatom in socialnim partnerjem, pa tudi Evropskemu parlamentu v vlogi neposrednega predstavnika državljanov EU omogoči opozarjanje in zahtevanje začetka preiskave.

Vloga Evropskega parlamenta v sistemu nadzora in skrbi glede povračila dajatev sta vprašanji, glede katerih bodo morali Parlament, Svet in Evropska komisija hitro doseči kompromis. Ob upoštevanju tega je glasovanje za to poročilo med tem parlamentarnim zasedanjem pozitiven korak, ki kaže pripravljenost Parlamenta za čimprejšnje sprejetje te uredbe.

PREDSEDSTVO: Roberta ANGELILLI
podpredsednica

  Elisabeth Köstinger (PPE). – (DE) Gospa predsednica, rada bi se zahvalila poročevalcu in poročevalcem v senci za delo, ki so ga opravili in za njihovo dobro sodelovanje in še naprej jim želim uspeh v preostanku pogajanj.

Predvsem pozdravljam hiter napredek, ki je bil dosežen v pogajanjih o zaščitni klavzuli sporazuma s Korejo. S takojšnjim glasovanjem v Odboru julija in z načrtovanim glasovanjem o predlogih sprememb septembra, pa tudi s pristojnostjo do ukrepanja v pogajanjih, je Evropski parlament pokazal, da lahko delamo učinkovito in konstruktivno po zgledu Lizbonske pogodbe. Svet zdaj pozivamo, naj stori enako, da bomo lahko hitro dosegli dogovor o zaščitni klavzuli.

Pozdravljam predlog Komisije za izjavo o socialnih in okoljskih standardih. To je dober kompromis, ki poudarja pomembnost te zadeve. Zlasti je mogoče krepitev vloge Parlamenta šteti za pomemben korak na poti demokratizacije trgovinske politike in Svet in Komisijo pozivam, naj najdeta rešitev, ki zagotavlja učinkovito in močno vključenost Evropskega parlamenta.

Rada bi ponovno poudarila, da Parlament glede te zadeve ne bo popustil. Zlasti menim, da je predlog Komisije za vključitev povračila dajatev v zaščitno klavzulo pomemben korak in Svet pozivam, naj ta predlog podpre.

Moja zahteva Komisiji je, naj več pozornosti posveti uredbi glede CO2, ki jo načrtuje korejska vlada, in naj si na pogajanjih prizadeva za pošteno in neodvisno uredbo za naša evropska podjetja. Zadeva glede uredbe v zvezi s CO2 bi morala biti rešena pred začetkom veljavnosti sporazuma.

Skoraj iz vsakega področja in sektorja smo dobili veliko pozitivnih povratnih informacij: iz strojništva, farmacije, elektrotehnike, kemične industrije in od številnih ponudnikov storitev. Nedvomno bi nekateri sektorji želeli več, a v splošnem obstaja veliko zadovoljstvo – razen v avtomobilski industriji. Celo tu imamo jasne razlike med nekaterimi proizvoajalci in dobavitelji ter drugimi. Zagotovo smo na pravi poti, ko gre za sporazum s Korejo.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Sporazum o prosti trgovini z Južno Korejo bi moral na splošno prispevati k spodbujanju trgovine in povečanju zaposlovanja. Vendar si bodo nekatere veje industrije zagotovile mnogo prednosti, druge pa bodo nasprotno utrpele znatno škodo.

Sem za upoštevanje upravičenih skrbi določenih vej industrije, vključno z avtomobilsko industrijo in tako tudi za sprejetje uredbe o izvajanju zaščitne klavzule v zvezi s prosto trgovino med EU in Korejo. Ob upoštevanju dejstva, da bi lahko sporazum o prosti trgovini na različne načine prizadel veje industrije v različnih državah članicah, se popolnoma strinjam s predlogom poročevalca, da mora na regionalni ravni obstajati možnost uporabe zaščitnih ukrepov v izjemnih primerih, ker je nujno upoštevati poseben položaj različnih držav članic, in da morajo imeti najbolj prizadete regije možnost uporabe ukrepov za preprečevanje resnega negativnega vpliva na regionalno gospodarstvo in zaposlovanje.

Za zaključek bi rad omenil, da je Komisija posledično odgovorna, da poskrbi za pravilno in hitro izvjajanje tega pravnega instrumenta, da bi preprečila resno škodo na območju EU.

  Bogusław Liberadzki (S&D). – (PL) Gospa predsednica, komisar, omeniti sem želel številne zadeve v zvezi z avtomobilsko industrijo, zlasti s priljubljeno avtomobilsko industrijo. Pozornost bi rad usmeril v dva vidika, prvi je vrednost avtomobilskih delov, uvoženih v Korejo, ki se potem prodajajo nam, za kar obstajajo določeni pragovi, drugi pa je način izračunavanja carinskih dajatev za vgrajene dele v okviru kvote. Priljubljeni evropski proizvajalci avtomobilov so izrazili zaskrbljenost glede teh dveh pragov, števila delov, ki jih uvozi Koreja, in načina za izračun carinskih dajatev. Želel bi izraziti zahtevo, da je morda treba pozornost usmeriti v našo zmožnost uveljavnjanja ustreznih predpisov.

  Olle Schmidt (ALDE). – (SV) Gospa predsednica, včasih mislim, da se moramo spomniti, kaj dejansko je moč Evrope – temeljna moč za razvoj Evrope. Kje je bila ta moč do zdaj? Bila je v sposobnosti odpiranja trgov, ustvarjanja priložnosti za bolj neovirano trgovino. Razmere v Evropi danes niso dobre, a so mnogo boljše, kot bi lahko bile.

Ali prav tako ne drži, da je naš namen z globalno prosto trgovino na natanko enak način premagati revščino in ustvariti svobo v svetu? Zato moram povedati, da me včasih malo skrbi, ko poslušam nekatere kolege poslance, ki jasno poskušajo ustvariti nove ovire in otežiti razvoj proste trgovine.

Mislim, da to ni pravi način, kako se lotevati stvari. Povedati sem želel le to in izraziti podporo komisarju De Guchtu. Prosta trgovina je tista, ki ustvarja svobodo in skrbi, da ljudje ne zaidejo v revščino. To je pot, po kateri bi moral iti Evropski parlament.

  Seán Kelly (PPE). – Gospa predsednica, ko smo o tem razpraljali lansko leto, sem govoril temu v prid. Zelo sem zadovoljen z napredkom, ki je bil dosežen od takrat, in čestitam poročevalcu in Komisiji.

Mislim, da je zelo pomembno, da imamo v Evropski uniji dobre sporazume o prosti trgovini, zlasti z državami, s katerih politično filozofijo lahko soglašamo in se strinjamo. Mislim, da država, kot je Koreja, potrebuje tesne povezave z Evropsko unijo, zlasti, ko je obkrožena z nekaterimi sovražnimi režimi. Vsekakor obstajajo velike koristi. Mislim, da je pomembno, da te koristi poudarimo vsem našim državljanom, da ji bodo lahko imeli tudi oni.

Koreja mora enako narediti v svoji državi. Obstajajo nevarnosti, a menim, da lahko zaščite, kakor je opisala moja kolegica, gospa Köstinger, te nevarnosti premagajo. Vsekakor pozdravljam ta sporazum. Upam, da se bo uresničil čim prej in da bomo lahko sklepali sporazume še z drugimi, podobnimi državami, katerih filozofija je podobna naši, zlasti v Aziji in tam zlasti z Japosnko.

  Jiří Havel (S&D). – (CS) Gospa predsednica, komisar, pozdravljam dejstvo, da je bil v pogajanjih za sporazum s Korejo dosežen tak napredek. Seveda je razvoj trga naš cilj, razvoj konkurence nam je v korist, Koreja pa je nedvomno prijateljska država. Po drugi strani pa še naprej ostajajo resna vprašanja, ki jih sporazum v sedanji obliki ne obravnava. Vendar pa je vprašanje obveznosti na področju okolja tisto, ki bi moralo biti obojestransko; vprašanje človekovih pravic in tudi zagotavljanje, da proizvodi iz drugih držav ne pridejo v Evropo preko tega sporazuma s Korejo. Vse to bi lahko ogrozilo naša delovna mesta; lahko bi ogrozilo naša podjetja. Upam, da se bomo zdaj, tako kot prej, hitro pomaknili naprej in našli sprejemljiv kompromis. Brez takšnega kompromisa bi seveda težko glasovali za ta sporazum.

  Czesław Adam Siekierski (PPE). – (PL) Predlog Evropske komisije izpolnjuje pričakovanja Evropskega parlamenta in zlasti naše industrije glede zaščite slednje in upoštevanja načel konkurenčne trgovine. Evropski parlament, ki zastopa evropsko družbo, meni, da je ustvarjanje zaščitne klavzule zelo pomembno za ustvarjanje enakih možnosti za posebno ranljive sektorje našega gospodarstva. Prosta trgovina in udeležba na svetovnem trgu poganjata razvoj, a le takrat, ko so vse strani zveste okoljskim in poklicnim standardom in ko ni drugih oblik državne pomoči, tako da trgovina temelji na načelih polne konkurenčnosti.

  Karel De Gucht, član Komisije. – Gospa predsednica, kakor je poudarilo več poslancev, potekajo pogajanja med Komisijo, Parlamentom in Svetom, zato se bom omejil na nekatere povzetke pripomb.

Najprej glede določbe o CO2, pred približno desetimi dnevi sem se pogovarjal s korejskim ministrom za trgovino. Razpravljala sva o določbah glede CO2, ki jih bodo začeli uporabljati v Koreji. Te so zelo pomembne, ker bi lahko bile koncesije, ki so jih Korejci sprejeli za evropski izvoz avtomobilov, dokaj prazne, če vsebina ne bi bila sprejemljiva.

Jasno je, da bo korejska vlada podala predloge pred 15. oktobrom, kar pomeni, da bomo v celoti seznanjeni z njihovo vsebino pred končno razpravo o ratifikaciji. To zadevo bomo podrobno spremljali. Korejskemu ministru sem zelo jasno povedal, da to ni zadovoljivo in da mi v Evropi ne delamo tako.

Naj prav tako dodam nekaj glede sporazuma. Dejansko že obstaja sporazum med Združenimi državami in Korejo, a do zdaj ga administracija Združenih držav še ni predlagala kongresu. Govori se, da bodo potekale nove razprave med Korejo in Združenimi državami. Dovolite mi, da izpostavim, da je korejski minister zelo jasno izjavil, da bo, če se kar koli spremeni v sporazumu med Združenimi državami in Korejo, to avtomatično veljalo tudi za Evropo. Torej strah, da bi se lahko med Korejo in Združenimi državami zgodilo kaj škodljivega za Evropo, ni utemeljen. To bo avtomatično veljalo tudi za Evropo.

Glede povračila dajatev, dogovorili smo se, da ga bomo v občutljivih sektorjih nadzirali od začetka veljavnosti. Prav tako lahko te informacije upoštevamo v preiskavah glede zaščitnih klavzul. Zelo blizu smo sporazumu o tem v tristranskih pogovorih.

Več težav imam z možnostjo, da Parlament sproži postopke, in z regionalnimi zaščitami, ker po mojem mnenju v okviru Lizbonske pogodbe regionalne zaščite niso več mogoče. Pripravljeni smo razpravljati o možnih alternativah v zvezi s tem, a pravna služba Sveta je zelo jasno pokazala, da bi bilo to popolnoma v nasprotju z Lizbonsko pogodbo. Torej bomo morali biti tu previdni.

Povedati moram, da kar zadeva morbitno sporžitev postopkov, za to ne vidim dosti prostora. Po mojem mnenju to ni tisto, kar bi imenoval ustrezna vloga Parlamenta. Jasno, Komisijo lahko prosite, naj zahteva te postopke z izglasovanjem resolucije, a dvomim v to, ali naj obstaja pravica, da jih sprožite uradno.

Rad bi podal še zadnjo pripombo glede svojega uvodnega govora. Hvala, ker ste zelo pozorno poslušali, kar sem povedal v tem govoru, namreč, da bo odločitev najverjetneje sprejeta, ko bo Evropski parlament podal soglasje za sporazum o prosti trgovini in ko bo dosežen sporazum o zaščitni uredbi.

Verjetno vam bo težave delala beseda „najverjetneje“, a tega ne morem povedati nikakor drugače zaradi preprostega razloga, da mora o tem odločati Svet. Ne morem govoriti v imenu Sveta. Povem lahko, kakšno je stališče Komisije, in vztrajali bomo, da Svet to stori šele, ko bo sprejeta zaščitna uredba in ko bo Parlament dal soglasje za sporazum o prosti trgovini.

To je naše jasno stališče. Parlament bi moral v tristranskih pogovorih zahtevati, da se Svet sam loti tega in da tega ne stori pred končnim glasovanjem v Parlamentu. Vendar pa lahko rečem le „najverjetneje“, ker ni od mene odvisno, kaj bi moral Svet storiti. Lahko pojasnim stališče Komisije, a ne morem govoriti v imenu Sveta.

Tu se torej zdaj nahajamo. Razprave v tristranskih pogovorih potekajo dobro. V prihodnjih dneh bodo potekale nove razprave in resnično verjamem, da lahko najdemo rešitev, ki je sprejemljiva za vse.

  Pablo Zalba Bidegain, poročevalec. – (ES) Gospa predsednica, želel bi se zahvaliti vsem kolegom poslancem za njihove prijazne besede.

Komisar De Gucht, kot smo tu danes slišali, Evropski parlament zelo jasno podaja svoje stališče.

Kakor je dejal eden od kolegov poslancev, je to zgodovinski trenutek, ki bo pomenil precedens, in to je zgodovinsko poročilo, ki bo določalo precedens za prihodnje sporazume. Parlament želi doseči sporazum na prvem branju in bo storil vse, kar je mogoče, da ga doseže.

Kakor je dejal eden od kolegov poslancev, je to ključni trenutek za evropsko industrijo, ki potrebuje nove spodbude in nova tržišča, ki jih bo ta sporazum prinesel.

Vendar pa je to tudi občutljiv čas v zaposlovanju in zagotoviti moramo zaposlovanje v Evropi. Prav tako moramo zagotoviti, da ta sporazum ne bo škodoval evropski industriji in da bi to storili, potrebujemo močno zaščitno klavzulo, kot je klavzula, ki jo je sprejel Odbor za mednarodno trgovino in ki jo bodo jutri verjetno podprli in okrepili glasovi Parlamenta.

Zato je zdaj čas, da Svet in tudi Komisija ukrepata. Komisija nas mora še naprej podpirati in obe instituciji pozivamo, naj sprejmeta odgovornost. Rad bi poudaril, da bomo poskušali doseči sporazum na prvem branju, a začeti se moramo premikati. Verjamem, da je to mogoče, in pričakujemo predloge.

  Robert Sturdy (ECR). – Gospa predsednica, žal je bil moj prevoz sem – vlak iz Bruslja, s katerim vem, da so potovali tudi nekateri belgijski člani Sveta –zadržan za več kot eno uro. Klical sem, da bi prosil, naj se moje ime odstrani s seznama, saj svoj čas za govor v tem Parlamentu jemljem zelo resno. Poskušal sem poklicati prej in moja tajnica je telefonirala in prosila, da se moje ime odstrani s seznama govornikov.

Opravičujem se, ker vas na to opozarjam. Govoril bi, če bi bil tu. Žal tega nisem mogel storiti zaradi težav pri prevozu, a moje ime je bilo še vedno na seznamu. Mimogrede, gospoda Zalbo popolnoma podpiram.

  Predsednica. – Hvala, sem si zabeležila.