Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 6. september 2010 - Strasbourg

18. Človekove pravice v Iranu, zlasti primera Sakineh Mohamadi Aštiani in Zahre Bahrami (razprava)

  Dacian Cioloş, član Komisije. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, ker moja kolegica, visoka predstavnica in podpredsednica Komisije, Catherine Ashton, ne more biti tu, si bom dovolil, da predstavim naslednje izjave v sodelovanju z njo in v imenu Komisije.

Razmere na področju človekovih pravic v Iranu so zelo zaskrbljujoče vprašanje. V zadnjih nekaj mesecih je visoka predstavnica in podpredsednica Komisije, Catherine Ashton skupaj s svojimi službami ob več priložnostih izrazila mnenje o kršitvah človekovih pravic v tej državi.

Mnogi med vami ste storili enako. Nujno je, da še naprej javno obtožujemo te nečloveške, zastarele prakse, ki v Iranu žal še vedno obstajajo.

Izjava Evropske unije, ki je bila objavljena junija, je Iran pozvala, naj spoštuje svobodo izražanja, naj spoštuje pravico do poštenega sojenja in naj preneha z vsakršno diskriminacijo proti verskim in etničnim manjšinam in proti ženskam.

Smrtna kazen in pravice manjšin so letos predmet mnogih drugih izjav EU. Evropska unija od Irana ne zahteva ničesar več kot od drugih držav. Preprosto zahtevamo, da njene oblasti z javnimi izjavami in tudi z zaupnimi potezami diplomatskih predstavnikov spoštujejo zavezo, ki so jo prevzele v okviru Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in drugih pogodb o človekovih pravicah, da bodo spoštovale pravice državljanov.

Moja kolegica, visoka predstavnica in podpredsednica Komisije, Catherine Ashton, in njeni uradni predstavniki v Bruslju in Teheranu so skrajno pozornost posvetili položaju Sakineh Mohamadi-Aštiani.

6. julija je visoka predstavnica in podpredsednica objavila izjavo, v kateri jasno poziva iranske oblasti, naj ponovno pregledajo primer gospe Mohamadi-Aštiani in več drugih ljudi, katerih smrtne kazni so bile razglašene v očitni kršitvi mednarodnih pravil in to v državi, kjer smrtna kazen žal ostaja zakonita.

Ta zadeva je po diplomatskih poteh že bila izpostavljena pri iranskih oblasteh. Sama zamisel kamenjanja je tako barbarska, da moramo še naprej popolnoma in do skrajnosti to obsojati in našo obsodbo vedno znova potrjevati v najostrejšem možnem smislu, dokler ne bodo takšne prakse končno odpravljene.

Evropska unija je neposredno pri iranski vladi izpostavila primer Zahre Bahrami, katere aretacija je povezana z nemiri, ki so se zgodili med praznikom Ašura decembra 2009. Evropska unija je poudarila dejstvo, da bi morala imeti gospa Bahrami, iransko-nizozemska državljanka, pošteno, odprto in pregledno sojenje. Kot evropska državljanka bi morala imeti gospa Bahrami popoln dostop do konzularne in pravne pomoči. Visoka predstavnica bo v sodelovanju z diplomatskimi predstavniki Evropske unije v Teheranu še naprej zelo skrbno spremljala primer gospe Bahrami.

Naj vam zagotovim, da bodo Evropska unija in države članice še naprej obsojale kršitve človekovih pravic v Iranu, dokler se te še dogajajo, najsi bo to z dvostranskimi stiki, javnimi izjavami ali v okviru večstranskih stikov.

  Roberta Angelilli, v imenu skupine PPE. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, mučenje, šibanje in kamenjanje so odklonilne, barbarske in nečloveške prakse, ki okrutno kršijo najbolj temeljne človekove pravice.

Za kometniranje takšnih dejanj nasilja ni boljših besed, kot so besede same Sakineh Mohamadi-Aštiani. Prebrala bom nekaj iz enega od njenih pisem: Sakineh pravi: „Pogosto se ponoči, preden se odpravim spat, vprašam: kako se bodo pripravili za metanje kamenja vame, mi bodo merili v obraz ali v roke?“ Potem prosi: „Povejte vsem, da se bojim umreti; pomagajte mi, da ostanem živa.“

Parlament mora posvetiti pozornost temu brezupnemu kriku. Sakineh ne smemo pustiti same. Postati mora naš simbol, simbol človekovih pravic v Iranu. Mednarodna skupnost mora zahtevati odgoditev te nagle usmrtitve. Zbrati moramo pogum in reči, da smo pripravljeni prekiniti diplomatske odnose, ker ne moremo imeti kompromisa na področju človekovih pravic, tišina pa pomeni privolitev.

Z okrito obsodbo usmrtitve moramo ženske in moški, ki uživamo svobodo, ponuditi moč in spodbudo tistemu delu javnega mnenja v Iranu, ki se ne strinja z režimom in nujno potrebuje našo podporo in našo brezkompromisnost. Ta režim temelji na strahu, zatiranju in kršenju svoboščin in temeljnih pravic in mi v tem parlamentu moramo na glas in jasno povedati, da vsi držimo s Sakineh.

  María Muñiz De Urquiza, v imenu skupine S&D. – (ES) Gospa predsednica, prešuštvo, homoseksualnost in mirno sodelovanje v demonstracijah so trije zločini, zaradi katerih so trije ljudje v Iranu dobili grozne kazni. V Iranu jih ne bi smeli obravnavati kot zločine – seveda to v Evropi niso zločini –, ker Iran zavezujejo mednarodni instrumenti zaščite človekovih pravic, ki določajo, da to niso zločini, za katere je mogoče ljudi obsoditi in vsekakor ne morejo dobiti tako grozne kazni, kakor je smrtna kazen, zlasti, ko so vpletene mladoletne osebe.

Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu zato najprej obsoja dejstvo, da naj bi ljudje zagrešili zločin, ker so tako izvajali osebno svobodo, in nujno pozivamo, da se Sakineh Aštiani in Ebrahim Hamidi ne usmrtita in da se njuna primera v celoti pregledata. Pozivamo, da se prepove kazen s kamenjanjem in da Iran ratificira moratorij na smrtno kazen, ki ga spodbujajo Združeni narodi. Pozivamo, naj se ustanovi misija Združenih narodov, ki bo spremljala razmere na področju človekovih pravic v Iranu in naj Svet ne le obsodi ta dejanja, ampak naj podaljša prepoved potovanja in zamrzne sredstva za posameznike in organizacije, ki zatirajo človekove pravice in temeljne svoboščine v Iranu.

Skupina S&D obsoja sistematično zatiranje, ki ga trpijo aktivisti in zagovorniki človekovih pravic v Iranu in zato prosimo Svet in Komisijo, naj predložita dodatne ukrepe za zaščito zagovornikov človekovih pravic.

  Marietje Schaake, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, kot Evropejce nas še zlasti ganejo razmere na podorčju človekovih pravic v Iranu, ne le zato, ker menimo, da je EU skupnost vrednost in verjamemo v svet brez smrtne kazni, ampak tudi zato, ker se danes še predobro zavedamo posameznikov za številkami. Samo leta 2009 je bilo v Iranu usmrčenih vsaj 388 ljudi. Te smrti posameznikov so namenjene odvračanju generacije od njihovih pozivov k svobodi, a dejansko množice še bolj navdihujejo.

V zadnjih tednih je na Nizozemskem izbruhnila živahna razprava o človekovih pravicah v Iranu, ko so zaprli nizozemsko-iranska državljanka. Iranska vlada ne priznava nizozemskega državljanjstva ljudi z dvojnim državljanstvom. Zato nizozemski diplomati niso mogli govoriti s to osebo in tudi ne njeni odvetniki. Nizozemska vlada sodeluje z državljani povsod po svetu, ne glede na to, kakšni so njihovi primeri. Ustavna dolžnost je poskrbeti za blaginjo državljanov.

To vprašanje je pomembno za vse države članice in bi ga bilo treba v zvezi z Iranom obravnavati na ravni EU, človekove pravice pa bi morale na naši agendi dobiti bolj viden položaj. Danes govorimo o ljudeh – ženskah in posameznikih –, katerih življenja so se dejansko končala, čeprav so še vedno živi. Zahra in Sakineh nista nikakršni izjemi za več tisoč zapornikov v Iranu, ki so manj znani in ki se morda počutijo, kot da nihče ne sliši njihovih glasov. Iranska vlada bi morala spoznati grob jezik, vojaška tehnologija ali odpor med sankcijami ne bosta pripeljala do konca samoizolacije države ali jo pomaknila naprej. Prej si zakonitost, ki izhaja iz zagotavljanja blaginje državljanov zasluži spoštovanje in verodostojnost v mednarodni skupnosti. Pravičnost in varnost sta dejansko dve strani istega kovanca. Ljudje, ki obešajo otroke, ki sistematično cenzurirajo in posiljujejo in ki kamenjajo ženske, ne morejo ostati nekaznovani.

Ko se obračamo na Iran, moramo obnoviti dialog o človekovih pravicah, da bo EU poslala močan signal, poleg signala eura in sankcij, in Iran obvezala k njegovi najbolj občutljivi in naši temeljni zadevi – človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam – in njihovemu zlorabljanju pripisala posledice.

  Barbara Lochbihler, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, o ozadju usmrtitev teh dveh žensk, ki potekajo, smo že razpravljali. Zato bi rada zdaj na kratko omenila, da v samem Iranu obstaja tudi gibanje akivistov, ki dela z namenom preprečevanja kamenjanja in končanja te grozovite prakse. Zaradi njihovih ukrepov je prišlo do nekaterih premikov.

Nekdanji vodja pravosodja v Iranu, ajatol Šahrudi je odločil, da se mora kamenjanje končati v letu 2002 in nato ponovno leta 2008. Vendar pa iranska zakonodaja dopušča posameznim sodnikom, da podajo obsodbo, ki se jim zdi primerna. Lani junija je odbor iranskega parlamenta za pravne in sodne zadeve priporočil, da se člen o kamenjanju prekliče v teku revizije kazenskega zakonika, o kateri zdaj razpravlja parlament. Osnutek je predložil svet varuhov in zahteva odobritev tega organa. Svet varuhov preverja, ali so zakoni združljivi z ustavo in nauki Islama. Ne morem rečo zagotovo, ampak očitno osnutek ne vsebuje nikakršnega sklicevanja na kazen s kamenjanjem. Vendar pa bi lahko svet varuhov prav tako ponovno poskrbel za veljavnost člena o kamenjanju.

Zato mora EU storiti vse, kar je v njeni moči, in poskrbeti, da se uresniči ustavna prepoved kamenjanja in tu je pomembno, da se sklicujemo na odgovornost iranskega parlamenta. Ostaja resna skrb glede usode Sakineh Mohamadi-Aštiani. Ni zanesljivo, da ne bo na koncu kamenjana. Prav tako bi jo lahko obesili zaradi njene domnevne vpletenosti v umor moža. Posledično moramo pozvati h koncu vseh usmrtitev v Iranu, vključno z njeno. Dalje, začeti je treba obsežno neodvisno pravno preiskavo njenega primera. Ta bi se morala že začeti in prav je, da je baronica Ashton pozvala natanko k temu.

  Charles Tannock, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, ta parlament se je ponovno znašel v razpravi o okrutnem teokratskem režimu v Iranu. Iranske oblasti neusmiljeno izvajajo usmrtitve mladoletnih oseb in mladih odraslih oseb, ki so zakrivile zločine v otroštvu. Ženske, ki zagrešijo prešuštvo, so v okviru šeriatskega prava za resne zločine (Hud) kaznovane s kamenjanjem v okviru kategorije tako imenovanih zločinov za spolne prekrške.

Medtem ko večina držav sveta, ki še vedno uveljavljajo smrtno kazen proti odraslim, to počne izključno za hujše umore, pa je iranska islamska razlaga zločinov, ki se kaznujejo s smrtno kaznijo, izredno široka in vključuje tudi homoseksualnost in prešuštvo.

Danes bi rad izpostavil primer Ebrahima Hamidija, 18-letnika, ki ga čaka usmrtitev zaradi sodomije, čeprav je oseba, ki ga je tega obtožila, priznala, da laže. Njegovi zagovorniki pravijo, da deček, ki je bil takrat star 16 let, ni niti napadel drugega moškega niti ni homoseksualec – čeprav to sploh ni pomembno. Njegov odvetnik, Mohamed Mostafai, se je moral skriti zaradi naloga za njegovo aretacijo.

Prav tako izpostavljam primer Sakineh Mohamadi-Aštiani, temo današne razprave. Sakineh Mohamadi-Aštiani je bila obtožena prešuštva, korupcije in nespodobnosti, ker se je v tujem časopisu pojavila brez naglavne rute, čeprav je bilo jasno, da je to primer zmotne ugotovitve identitete. Da pa se stvari še poslabšajo, je zdaj obtožena sokrivde v domnevnem umoru, ki ga je bila prisiljena priznati, ko je prišel primer pod mednarodni drobnogled in se je na iranski režim izvajal pritisk.

V obsodbi strašne preteklosti na podorčju človekovih pravic Irana bi morali biti neomahljivi, tako kot smo pri njihovih prizadevanjih za bogatenje urana za jedrsko orožje in za njegovo odločenost, da uniči državo Izrael in stre vsakršno demokratično nestrinjanje. Imamo tudi primer državljanke z dvojnim državljanstvom, gospe Bahrami, ki je bila aretirana, ker pripada monarhistični organizaciji.

Nocoj v tem parlamentu pozivamo iranskega predsednika, naj pokaže nekoliko blagosti, a moram povedati, da nimam veliko upanja.

  Jacky Hénin, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospa predsednica, prihaja do velikega vala protestov in zaskrbljenosti glede svoboščin v Iranu.

Radi bi podprli vse tiste demokrate, ki želijo, da beseda pravičnost nekaj pomeni. Ostro obsojamo aretacijo in obsodbo Zahre Bahrami. Ostro obsojamo aretacijo Sakineh Mohamadi-Aštiani in njeno obsodbo na smrt s kamenjanjem. Zahtevamo, da se ju oprosti in izpusti na prostost. Radi bi poudarili potrebo vseh držav članic, da se držijo vrednot in načel svobodomiselnosti, da se izogibajo vsakršni zamenjavi države in vere, česar posledica je nesprejemljivo in proti svobodi naperjeno povezovanje zločina z grehom.

Radi bi ponovno potrdili podporo za odpravo smrtne kazni v vseh državah in zato pozivamo iranske sodne oblasti, naj uvedejo moratorij na smrtno kazen, da jasno prepovedo usmrtitve zaradi prešuštva, in naj v skladu z mednarodnim pravom odpravijo uporabo mučenja.

  Francesco Enrico Speroni, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, dodajam glas vsem tistim, ki pozivajo, naj se ne zakrivi to barbarsko dejanje kamenjanja zaradi prešuštva in naj se spoštujejo človekove pravice – ne le za Sakineh Mohamadi-Aštiani, ampak za vse tiste ženske in tudi moške, ki so v enakem položaju.

Rad bi poudaril nekaj, česar sem slišal, da se je dotaknil zadnji govornik: mnogo tistega, čemur smo priča, je posledica izprijenosti, verskega ekstremizma in fundamentalistične rabe islamskega prava, ki bi ga nekateri ljudje žal radi uvedli tudi v naši svobodni in demokratični Evropi.

  Erminia Mazzoni (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, rada bi se zahvalila temu parlamentu, ker je skoraj soglasno glasoval za to, da se preloži na danes razprava o tej pomembni temi.

Prošnja, ki sva jo predložili skupaj z gospo Angelilli, in jo je podpisalo veliko naših kolegov poslancev, je temeljila na upanju, da rešimo življenje. Vsak dan bi lahko bil zadnji za Sakineh in ne moremo si privoščiti, da bi zapravljali čas. Njena kazen se ne sme izvesti, ker ni sprejemljiva.

Vendar gre zahteva še dlje od tega, ker so izkušnje te ženske značilne za tako veliko število iranskih žensk, pa tudi moških in mladih ljudi. Naše aktiviranje za Sakineh Mohamadi-Aštiani mora biti le začetek nove faze v naših odnosih z Iranom. Iranski režim krši temeljne pravice, tepta svoboščine zlasti žensk in predvsem zanemarja pozive mednarodne skupnosti.

Svet je že sprejel resolucije o tem vprašanju, vključno z dvema samo v lanskem letu. Visoka predstavnica unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je letos junija in julija izdala dve izjavi. Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela več resolucij, v katerih zahteva moratorij na usmrtitve v pričakovanju odprave smrtne kazni. Le pomislite, Iran je zdaj v Komisiji ZN za status žensk. Odnos iranske vlade se zdi, da je naslednji: „Če želite poslovati z nami, nas morate sprejeti takšne, kot smo,“ in tega ne smemo sprejeti.

Spodbujanje človekovih pravic je eden stebrov zunanje politike Evropske unije in od nas zahteva, da prevzamemo obveznost. Drža, ki jo bomo sprejeli do takšnih zadev, lahko celo ogrozi proces povezovanja. Vse nacionalne vlade so se mobilizirale in mi se jim moramo pridružiti.

Mladi Iranci, ki so demonstrirali v Italiji, so dejali:„Ne verjamemo, da lahko veliko dosežemo; morda bomo rešili življenje, a ne bomo rešili Irana.“ S sprejetjem resnih sankcij moramo pokazati, da je ta mobilizacija le prvi korak in da bomo nadaljevali ter da ne bomo imeli nadaljnjih odnosov z Iranom, celo do te mere, da uvedemo prepoved uvoza.

  Silvia Costa (S&D). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, v tej razpravi – za katero sem, odkrito, upala, da bo bolje obiskana, ker si zasluži mnogo večjo udeležbo – Parlament poskuša dodati glas glasovom mnogih drugih po svetu, ki so se v zadnjih dneh izrekli proti tragični smrtni kazni za Sakineh Mohamadi-Aštiani s kamenjanjem po pritožbi njenega sina Sajada in da bi rešili vse druge ženske, obsojene na smrt ali po krivem zaprte, kot je Zahra Bahrami, v hitrih sojenjih v Iranu.

Med globalizacijo je še bolj očitno, da so človekove pravice in pravice žensk neločljive. Če ženska umre zaradi mučenja s kamenjanjem, bodo naše vesti in naše svoboščine kamenjane skupaj z njo.

V naši resoluciji pozivamo visoko predstavnico Evropske unije, Catherine Ashton, in komisarko za človekove pravice, Viviane Reding – dve vplivni ženski –, naj brez nadaljnjega odločanja sprejmeta vse potrebne ukrepe pri iranski vladi in na mednarodnih forumih, da se prekliče smrtna obsodba Sakineh, da se izpusti Zahra, da se opusti barbarska praksa kamenjanja in da se obnovijo prizadevanja, ki so potrebna za boj za dosego moratorija na smrtno kazen, in tudi da se podpre demokratična opozicija v Iranu.

Italijanske poslanke v Skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu bomo jutri zvečer skupaj z vsemi našimi kolegi poslaci bedele s svečkami tu na dvorišču Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Ta dogodek imenujemo „Luč za življenje Sakineh“ in pozivamo vse poslance, naj sodelujejo, da ne bo na to tragično in močno simbolično zadevo padla tema in da iranski ljudje in iranska opozicija ne bodo zapuščeni.

Unijo pozivamo k glasnejšemu posredovanju, ker menimo, da je obramba človekovih pravic, tu in po svetu, področje, kjer sta v nevarnosti verodostojnost in identiteta Evropske unije.

  Nicole Kiil-Nielsen (Verts/ALE). – (FR) Gospa predsednica, primer Sakineh Mohamadi-Aštiani, ki nas očitno nocoj združuje in ki je aktiviral mnogo državljanov Evrope, bi nam moral dati možnost, da razpravljamo o položaju številnih žensk.

Zlasti imam v mislih Zahro Bahrami, ki je v enakem položaju. V nevarnosti je, da jo bodo usmrtili po sojenju, ki je potekalo v enakih razmerah, torej, da je bila podvržena pristisku, izolaciji – popolni izolaciji – več mesecev in nasilju ter mučenju, da bi od nje dobili priznanja, ki se pozneje seveda ne priznajo več. Obtožbe so podobne: boj proti Bogu. nima dostopa do odvetnika ali svojega zagovornika.

Ravno zdaj je bil omenjen tudi primer mladega moškega, Ebrahima Hamidija, mladoletnika, ki prav tako nima odvetnika, in primer Šive Nazar Ahari, novinarke in zagovornice človekovih pravic. Amnesty International jo šteje za zapornico vesti in zdaj je zaprta v kletki, kjer ne more premikati rok ali nog. Tudi njej grozi smrt.

Mislim, da je pomembno, da naš parlament hiti na pomoč primeru gospe Mohamadi-Aštiani in vsem tem položajem. Zahtevamo odpravo smrtne kazni, moratorij na vse te usmrtitve, takojšnjo izpustitev vseh tistih, ki so sodelovali v miroljubnih protestih in seveda izpustitev mladoletnih oseb, ker je v tej državi na smrt obsojenih mnogo mladoletnih oseb. Prav tako nujno pozivamo, da se Mednarodnemu odboru Rdečega križa dovoli obisk teh zapornikov.

  Oreste Rossi (EFD). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, veliko število pomemnih članov civilne družbe, političnih vodij, akademikov in predstavnikov nevladnih organizacij ter katoliške cerkve se je izrazilo v prid izpustitve Sakineh Mohamadi-Aštiani, 42-letne iranske matere, ki je bila obsojena na smrt s kamenjanjem zaradi domnevnega prešuštva. Obsodba je bila izrečena na podlagi priznanja, ki so ga dosegli po kazni z 99 udarci z bičem.

Smrtna kazen s kamenjanjem se lahko šteje za obliko mučenja, pri katerem mora biti žrtev zakopana tako, da iz zemlje gleda le njena glava. Vanjo se lahko meče kamenje, ki ima ostre konice in robove, a ne takšno, ki jo lahko ubije takoj, njeno trpljenje med umiranjem, ko je še pri zavesti, pa ne sme trajati manj kot 20 minut.

V zadnjih letih je bilo več sto žensk različnih starosti v Iranu kamenjanih do smrti zaradi prešuštva in zdaj v zaporu na enako usodo čaka še vsaj 40 žensk. Po mojem mnenju je popolnoma nujno, da Parlament odkrito spregovori proti temu barbarstvu.

  Michèle Striffler (PPE). – (FR) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, na vas se obračam v imenu kolegice, gospe Dati, ki je pripravila osnutek te resolucije v imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), a je bila danes žal zadržana v Parizu.

Gospa Dati je želela predložiti to resolucijo iz dveh razlogov.

Prvi je seveda, da je želela, da se Evropski parlament združi z mednarodnimi organizacijami, vladami in osebnostmi po svetu, ki so se zavzele za obrambo Sakineh Mohamadi-Aštiani, in pozove iranske oblasti, naj preobrnejo njeno smrtno kazen s kamenjanjem.

Institucija, kot je Evropski parlament, ki je bila vedno v ospredju varstva človekovih pravic, ne more preprosto ostati tiho in mora posredovati, da bi učinkovito izrazila zavračanje smrti gospe Mohamadi-Aštiani. S to resolucijo mora Parlament povedati, da opozarjanje na splošne vrednote, ki predstavljajo naše skupno nasledstvo, ni vmešavanje.

Drugo načelo za to resolucijo pa je, da je poleg posebnega primera gospe Mohamadi-Aštiani, gospa Dati želela pokazati močno zavezanost Evropskega parlamenta za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami. Gospa Mohamadi-Aštiani je v svojo škodo postala simbol vseh teh žensk, ki so žrtve nasilja.

Naša kolegica, gospa Oomen-Ruijten je nato našo pozornost pritegnila k primeru Zahre Bahrami, nizozemske državljanke, ki je bila aretirana v Iranu in prisiljena k priznanjem, ki so jih prenašali po televiziji, da prizna stvari, katerih je obtožena. Zato smo jo vključili v ta predlog resolucije.

Gospe in gospodje, biti moramo glas teh dveh žensk, ki se, kjer sta, ne moreta več zagovarjati. V imenu gospe Dati bi vas le prosila, da v veliki večini glasujete za to resolucijo in tako ponudite podporo, hkrati pa pošljete signal tistim, ki takšne kazni uveljavljajo.

  Ana Gomes (S&D). – (PT) Sakineh Aštiani, Ebrahim Hamidi, Nasrin Sotudeh, Zahra Bahrami in Mohamed Mostafai so le peščica od več tisoč žrtev okrutnega preganjanja s strani režima v Teheranu. Če usmrtijo Ebrahima Hamidija, mladoletnika, ali Sakineh Aštiani, ki ji grozi barbarska smrt s kamenjanjem, bodo poleg tega, da kršijo obveznosti države podpisnice Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, teheranske oblasti odgovorne za ostudne zločine, ki sramotijo veliko iransko civilizacijo.

Pred nekaj dnevi sem bila na demonstracijah v Lizboni – eni od mnogih po svetu proti obsodbi Sakineh Aštiani – v upanju, da bi oblasti v Teheranu slišale glasove, kot je glas brazilskega predsednika Lule da Silve, s kakršnim koli preostankom razuma, sočutja in humanosti.

Gospa predsednica, s stališča odnosov Evropske unije z Iranom bodo najpomembnejši vidiki resolucije, ki jo bomo v tej sejni dvorani sprejeli jutri, tisti, ki so povezani s potrebo, da se vsem, odgovornim za zatiranje in dušenje v Iranu, prepove potovanje po Evropski uniji in da se jim zamrzne sredstva, pa tudi z zahtevo, da Komisija in Svet ukrepata za učinkovito pomoč in zaščito tistim, ki se v Iranu borijo za demokracijo in človekove pravice. To nima opravka le s tem, kar je zdaj Iran, ampak tudi zlasti s tem, kar smo mi v Evropi: zagovorniki človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki niso le evropske ampak splošne.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE). – (PT) Gospa predsednica, Sakineh Aštiani je izraz usmrtitev v Iranu in simbol nepravičnosti sodnih postopkov te države ter njenih kršitev človekovih pravic. Rada bi dodala glas tistim mednarodnim solidarnostnim gibanjem, ki zahtevajo razveljavitev sodbe in takojšnjo izpustitev Sakineh Aštiani: zahtevati njeno svobodo pomeni tudi boriti se za enake pravice žensk, svobodo izražanja in svobodo dejavne udeležbe v svobodni družbi.

Močno podpiram protidiskriminacijske cilje in zlasti cilj iranskih žensk; poudarila bi njihovo vlogo v boju za demokracijo v Iranu. Pogum in odločnost mnogih iranskih žensk pomenita navdih in podpreti jih moramo v tem boju za demokracijo in za prihodnost Irana z mirom, svobodo in enakimi pravicami.

  Lena Kolarska-Bobińska (PPE). – (PL) Gospa predsednica, obsodba tega, kar se dogaja v Iranu, je izredno pomembna, saj rešuje življenja ljudi, prav tako pa je signal, ki dosega opozicijo in ji daje moč za ukrepanje. Zaščititi moramo posameznike. Mislim, da moramo imeti podrobno razpravo glede tega, kaj storiti, da bomo učinkovitejši. Naznanjamo različne resolucije, imamo razprave, gospa Ashton izvaja različne ukrepe, a nimamo nikakršnega odziva. Če želimo, da nas svet ne vidi le kot zagovornike nekaterih vrednot, če želimo zagotoviti, da se človekove pravice ne bodo kršile, in če želimo, da ne bomo le veljali za plemenite, ampak tudi uspešne pri uresničevanju naših besed, potem moramo imeti posebno razpravo o vrstah ukrepov, ki bi jih morali zdaj izvajati, in o tem, kako smo lahko učinkoviti.

  Marc Tarabella (S&D). – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, predlagam, da kamenjamo Iran. Kako lahko nekdo sprejme tako barbarsko ravnanje s človeškim bitjem?

Ali veste, da so moški med kamenjanjem zakopani do pasu, ženske pa do prsi, verjetno zaradi spodobnosti? Islamski kazenski zakonik navaja, da je treba „projektile“ izbirati previdno. Povprečna velikost je pravilo. Ne smejo biti preveliki, da za ubiti nekoga ne bi bil dovolj le eden, niti ne smejo biti premajhni, ker jih potem ni mogoče imenovati za kamne. Dalje, celoten proces mora trajati nekoliko manj kot pol ure.

Dalje, kaj lahko razberemo iz odziva Hanija Ramadana, direktorja islamskega centra v Ženevi, ki nas poskuša pomiriti z besedami, da je prepovedano žaliti krivce in da se po njihovi smrti moli zanje? Kako cinično!

Kaj lahko v Evropi storimo za domnevno zločinko, gospo Mohamadi-Aštiani? Predlagam pravico do azila v Evropi za gospo Mohamadi-Aštiani. Mislim, da do zdaj tega ni predlagal še nihče in to lahko dodamo resoluciji.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospa predsednica, kazen, ki jo je iranski režim naložil Sakineh Mohamadi-Aštiani, je ena od več kršitev človekovih pravic, ki jo mora Parlament obsoditi.

Kakor je naznanil njen sin, bi lahko bila usmrčena po ramadanu, ki se končuje. Zato nimamo dosti časa in naš odziv mora biti močan in dovolj izrazit, da se bodo morale iranske oblasti odzvati tako, da ne bodo izvedle kazni.

Ta teden bi morali izvesti demonstracije zunaj Parlamenta in pozvati k njeni izpustitvi. Vse poslance pozivamo, naj nas podprejo v tem poskusu, da preprečimo zagrešitev barbarskega dejanja v 21. stoleju. To je naša dolžnost v vlogi poslancev, v vlogi državljanov in predvsem v vlogi ljudi. Baronico Ashton, Svet in komisarja za človkove pravice prosim, naj prepričljiveje obsodijo kršitev človekovih pravic in zahtevanjo upoštevanje mednarodnih sporazumov in konvencij in naj sprejmejo vse mogoče politične ukrepe za povečanje pritiska in zagotovitev, da Iran spoštuje človekove pravice.

  Krisztina Morvai (NI). – (HU) Že več desetletij se borim proti pojavu nasilja nad ženskami, več kot dvajset let in v zadnjih desetih letih sem bila kot odvetnica udeležena na področju človekovih pravic in pravic žensk. Napisala sem tudi dve knjigi na to temo, zato ne razumite napačno: izredno nasprotujem vsem oblikam nasilja nad ženskami. Vendar pa bi rada pozornost gospe Ashton usmerila v nekaj, kar se razlikuje od vprašanj, ki so jih omenili drugi. Želela bi jo povabiti na Madžarsko in naj nam končno pojasni, kakšne vrste kršenja človekovih pravic se dogajajo tu v Evropi. Nimajo pravice neprestano motiti celotnega dnevnega reda – ne vem koliko krat v preteklem letu, odkar sem tu v Evropskem parlamentu –, da bi govorili o kršenju človekovih pravic v Iranu, medtem ko so ljudi na Madžarskem leta 2006 streljali v oči in ko so bili nedolžni ljudje dolgo časa zaprti med navideznimi sodnimi procesi, Evropska unija pa ni storila popolnoma nič. Danes ima eden od vodij opozicije na Madžarskem eno in pol...

(Predsednica je prekinila govornico)

  Barbara Matera (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, zagovarjanje Sakineh Mohamadi-Aštiani pomeni zagovarjanje življenja, pravice do življenja in tako pravice živeti.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in tudi vse ustave naših držav vključujejo med drugimi načeli tudi nedotakljive pravice posameznikov s pravico do dostojanstva in v prvi vrsti do življenja.

Ta naša pravica ne sme biti le za enega posameznika, ampak za vse ljudi, ki jih prikrajšajo za življenje kjer koli na svetu iz kakršnega koli razloga. Nobeno načelo, tradicija, vera, zakon ali oblast ne more razpolagati – in v mislih imam razpolaganje – z življenjem posameznika.

Iskreno, a odločno je treba ukrepati proti državam, ki odobravajo in izvajajo smrtno kazen ali katero koli drugo resno kršitev človekovih pravic. V tej zadevi mora biti Evropa odločna, zavzeti odločno držo in uveljavljati spoštovanje teh pravic v diplomatskih in trgovinskih odnosih. Sakineh ne bo prva žrtev. Povejmo jim, da ima vse svoje meje.

  Dacian Cioloş, član Komisije. – (FR) Gospa predsednica, najprej bi se rad v imenu Komisije zahvalil Parlamentu za to razpravo, za podporo, ki je bila tu jasno izkazana spoštovanju človekovih pravic.

Lahko vam zagotovim v imenu Komisije, da bo storjeno vse, kar je mogoče, da se zagotovi, da bodo iranske oblasti prišle k pogajalski mizi in da bo mogoče ta vprašanja pojasniti na diplomatskih razpravah.

V imenu baronice Ashton vam lahko tudi zagotovim, da se ne omejujemo le na javne izjave in v zvezi s tem vam lahko povem, da bo naslednji sestanek med lokalnimi predstavniki predsedstva EU v Iranu in iransko vlado izveden 29. avgusta. Komisija in visoka predstavnica si bosta še naprej prizadevali za dosego rezultatov.

  Predsednica. – Razprava je zaključena. Glasovanje bo potekalo v sredo ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, danes je ta razprava nujna, ker se tudi ta parlament pridružuje pomembnemu mednarodnemu prizadevanju, da se ustavijo usmrtitve v Iranu, zlasti kamenjanje mlade Sakineh. Vendar pa, kot se pogosto zgodi, so takšne razprave vedno v kritičnih razmerah, ko skoraj ni dovolj časa, da bi preprečili usmrtitve ali druge primere, med katere sodijo velike kršitve človekovih pravic. Namesto tega bi morali premisliti, kakšne ukrepe bi morali sprejeti, da bi izkoreninili vzroke za kršitve človekovih pravic po svetu: vzroki, kot so diktature, teokracije, islamski radikalizem in totalitarizem. Glede izrecnega primera Irana bi rada upala, da se tu nihče ne slepi, da se lahko ukrepi, ki jih sprejemamo, ukrepi, ki jih Evropski parlament sprejema na področju odnosov z Iranom, prenehajo z resolucijami, o katerih glasujemo, ne glede na to kako krepostne so ali kako se morda strinjamo z njimi. Neznosno je, da lahko pridejo teokrati v Teheranu in skrajneži, ki vodijo državo, v ta parlament, kakor se je zgodilo pred nekaj meseci, in nam pridigajo o demokraciji. Ukrep, ki ga izvedemo, bi moral zagotoviti spodbudo, da se EU trdno, nedvoumno in odločno loti vprašanja odnosov s Teheranom

  Zita Gurmai (S&D), v pisni obliki. – Zločini, katerih je obdolžena gospa Aštiani, so izmišljeni in neznatni. Med sodnim postopkom so jo mučili in silili. Odvzeli so ji vsa pravna jamstva. Njenega odvetnika so nadlegovale oblasti. To je nezaslišan postopek. V prvi vrsti je bila obtožena prešuštva. Neverjetno je, da sploh slišimo za takšen primer! Nobena človeška sila nima pravice vstopati v spalnice ljudi, dokler je njihovo zasebno življenje sporazumno in ljubeče. Človeškega življenja se ne da ponovno ustvariti; vsako življenje je dragoceno samo zase. Treba ga je varovati in zaščititi, celo v kazenskih postopkih. Zato je smrtna kazen sama po sebi nesprejemljiva. Za smrtno kazen ni moralnega ali verskega opravičila. Tisti, ki verjamejo, da je „Bog ustvaril človeka po svoji podobi“, bi ji morali nasprotovati na podlagi tega, da nima noben človek pravice uničiti podobe Boga ali vzeti njegovega največjega daru: življenja. Navdušena sem, da so evropske države povzdignile svoje glasove proti temu okrutnemu pregonu. Gospa Aštiani je bila pred dvema dnevoma prebičana in njen sin se boji, da bo usmrčena po ramadanu. Upam, da nam ne bo zmanjkalo časa.