Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 6. september 2010 - Strasbourg

20. Financiranje in delovanje Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (kratka predstavitev)

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo o financiranju in delovanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki ga je v imenu Odbora za proračun predložil gospod Portas (2010/2072(INI)) (A7-0236/2010).

  Miguel Portas, poročevalec. – (PT) Gospa predsednica, poročilo, ki ga predstavljam, je rezultat kompromisa med skupinami z zelo različnimi stališči glede politike zaposlovanja in zaščite pred brezposelnostjo. Zato bi se rad zahvalil poročevalcem v senci pa tudi Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odboru za proračun za pripravljenost sodelovanja, ki so jo pokazali pri doseganju sporazuma, ki je lahko koristen za žrtve kolektivnega odpuščanja v Evropski uniji.

Ta sporazum temelji na dveh predpostavkah: prva je, da bomo socialne vplive krize čutili še naprej, tudi v primeru gospodarske oživitve, ki pa nikakor ni zajamčena. Kolektivno odpuščanje zato ni stvar preteklosti in žal bo še naprej imelo vpliv na družbeno življenje naših držav. Zaradi tega je prva izbira preprosta: ali želimo Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, ki je edini instrument, ki ga Evropa namenja ljudem, prizadetim zaradi kolektivnega odpuščanja, razširiti do leta 2020, ali ne? Odgovor tega poročila je jasen: da, poslati želimo močno sporočilo brezposelnim; da, menimo, da morajo dobivati podporo v okviru programov za prekvalifikacijo in ponovno vključitev v zaposlitev; in da, menimo, da si zaslužijo še eno možnost in da jim mi, politiki, ki smo za to zadolženi, to dolgujemo.

Druga predpostavka je, da bilo v načinu delovanja tega sklada mnogo pomanjkljivosti, ko se je začel, a spremembe, uvedene v njegovi ureditvi, so znatno povečale število vlog za njegovo izkoriščanje. Prezgodaj je še, da bi izvedli oceno, a navedemo in določimo lahko glavni problem. Od trenutka kolektivnega odpuščanja traja od 12 do 17 mesecev, da v te države prispe denar, v nekaterih primerih pa še več. Imamo sklad za odzivanje na nujne socialne potrebe, ta pa se premika po polžje. Skrbijo me socialne posledice: zaradi te počasnosti mnogo delavcev na koncu nima koristi od tega sklada; dalje, spodbuja pripravo vlog v regijah in državah z največjimi potrebami.

Vlade potem ne izvajajo vlog, dokler te niso odobrene v Bruslju, ker bi morale zaradi tega sprejeti pobudo pri nacionalni komponenti financiranja v času proračunske varčnosti. Zato je v poročilu predlagana vrsta kratkoročnih ukrepov za zmanjšanje zamud za 50 % in zato je predlagano, da od leta 2013 sklad postane stalen.

Gospa predsednica, gospe in gospodje, nekatere države članice, ki so imele največ koristi od sklada, nasprotujejo njegovi poenostavitvi: bojijo se, da bi njegova pospešitev na koncu pomenila zahteve po vedno večjih količinah denarja. Bodimo odkriti: ta nevarnost obstaja ne glede na to, ali sklad deluje hitro ali počasi. Nevarnost dolgega obdobja povprečne rasti obstaja, ker je ta odvisna od tega, kakšen vpliv bodo imele varčevalne politike na oživitev naših gospodarstev.

Vendar pa danes govorimo o nečem drugem: o odnosu Evrope do kolektivnega odpuščanja in o tem, ali žrtvujemo njegove žrtve na oltarju proračunskih omejitev ali smo sposobni dati tem ljudem vsaj toliko pozornosti, kot smo je dali finančnemu sistemu, ki so ga rešili naši davki.

Odločitev tega poročila izhaja iz etike, iz tega, kako vidimo naše soljudi, in iz tega, kako vidimo Evropo. Želim Evropo, ki je nedvoumno socialna.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Rada bi navedla nekaj dejstev glede financiranja in delovanja Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

Devet držav članic, med njimi tudi Romunija, ki je v ranljivejšem položaju glede učinkov globalizacije, k temu skladu še ni pristopilo. Eden od razlogov za to je omejevalna narava meril glede upravičenosti, čeprav so bila pregledana leta 2009.

ESPG je koristen instrument, dokler je prožen. Vendar pa bi rada pozornost pritegnila k dejstvu, da odgovorne romunske oblasti še niso sprejele zakonodajnega okvira, ki je potreben za dostop do ESPG. Vse to se dogaja v času, ko je Romunija zadnji dve leti priča stalni rasti števila brezposelnih, letos poleti pa je oznanila najvišje število dejavnosti prestrukturiranja v EU.

Menim, da bi lahko dostop do ESPG skupaj z boljšim črpanjem strukturnih in predpristopnih sredstev omilil vpliv gospodarske krize na Romunijo.

  Catherine Stihler (S&D). – Hvala, gospa predsednica, ker ste mi dali možnost, da na kratko podam svoj prispevek. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je ključnega pomena in bi ga bilo treba podpirati in ščititi. Potrebe delavcev, ki so se po tuji krivdi znašli odpuščeni, si zaslužijo podporo.

Nedavno je z mano navezal stik volivec, ki ga je zanimal izrecno ta sklad, to pa je odraz nove vlade v Združenem kraljestvu, da konzervativno-liberalna koalicija poziva h koncu tega sklada. Upam, da se bodo vrnili k temu nepremišljenemu pristopu k skladu, ki dejansko pomaga delavcem, in ga ponovno pogledali. Potreba po podpori in varstvu in da po potrebi tudi prilagajanju, je ključnega pomena.

Ta sklad podpiram. Želim, da je zaščiten in podprt, prav tako pa bi rada poskrbela, da se bo uporabljal na najprimernejši način.

  Seán Kelly (PPE). - Gospa predsednica, najprej bi se rad zahvalil gospodu Portasu za njegovo delo. Glede na to, da sem v svojem volilnem okrožju udeležen na dveh območjih, kjer se je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji uporabljal, moram povedati, da je to nasploh zelo pozitiven razvoj dogodkov. Komisija je zelo prijazno prišla tja in ga pojasnila delavcem podjetja Waterford Crystal. Eden od njih ga je opisal kot darilo Evropske unije in takšen je bil njegov namen.

Vendar pa je uporaba sklada ljudi pustila nekoliko na cedilu v smislu njihovih pričakovanj. Deloma je tako zaradi državnih agencij, ena od njih – FÁS – je dobro znana Komisiji, saj se je v preteklosti pojavljala pred Komisijo zaradi nepravilne rabe sredstev. To je oslabilo njihov položaj pri delavcih.

Pogosto pa smo tudi preveč neizprosni, zlasti, ko ljudje poskušajo ustanoviti svoje podjetje in tudi glede časa, ki ga posvečamo skladu. Začetni datum je datum vloge, moral bi pa biti datum, ko je financiranje zagotovljeno. Zadeve, kot je ta, je treba obravnavati. Upam, da lahko poskrbimo za večjo prožnost tega položaja.

  Frédéric Daerden (S&D). – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, razprave v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve in v Odboru za proračun so tlakovale pot za dobro zastavljen osnutek poročila.

Pozdravljam prispevek, ki ga daje razpravi prihodnosti o prihodnosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Obravnava, na primer, nujno udeležbo socialnih partnerjev pri sestavi aktov in pozornost, ki jo je treba posvetiti povezovanju MSP, ki delujejo kot podizvajalci v velikih industrijah, kjer prihaja do odpuščanja.

Dalje, menim, da bi bilo treba za prihodnost resno premisliti o možnosti neodvisnega sklada z lastnimi odobritvami plačil in odobritvami za prevzem obveznosti. Preprosto je o stvar zagotavljanja socialne Evrope, ki si jo tako zelo želimo, z zadostnimi sredstvi.

Nekateri ljudje nočejo slišati nič o tem in tako je bilo zahtevano glasovanje po delih, da bi se ta odlomek izbrisal. Za razpravo bi bilo zelo škodljivo, če v poročilu ne bi bile omenjene vse možnosti za izboljšanje financiranja teh skladov. Gospe in gospodje, zato se sklicujem na vašo željo, da z glasovanjem za celotni odstavek 16 o tem vprašanju še naprej izboljšujemo ta mehanizem ne da bi brez premisleka zavrnili katero koli možnost.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospa predsednica, tu bi rada poudarila tri nadaljnja vprašanja. Prvo je povezano z ukrepi za preprečevanje, ki jih moramo sprejeti, da bi multinacionalkam preprečili selitev proizvodnje, za boj proti brezposelnosti in za povečanje ravni zaposlenosti s pravicami. Drugo je povezano z uporabo tega sklada, ki nikoli ne sme služiti kot pretveza ali kakor koli zagotavljati kritja za odpuščanje, ki ga spodbuja prestrukturiranje podjetja ali selitev multinacionalk, ali pa ga pospeševati. Tretje pa je povezano s potrebo po povečanju sofinanciranja EU s 65 % na vsaj 80 %, da bo lahko sklad na voljo državam članicam z najhujšimi finančnimi težavami in da bodo brezposelni v najhujši stiski prejeli hitro in učinkovito pomoč, kar se ni dogajalo in se ne dogaja zdaj.

  Dacian Cioloş, član Komisije. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej bi rad v imenu Komisije čestital poročevalcu, gospodu Portasu, za odlično delo, ki ga je opravil pri pripravi osnutka tega zelo izčrpnega poročila in za njegovo sodelovanje s poročevalci iz drugih odborov, katerih naloga je bila izdaja mnenj.

To poročilo je zelo pravočasno, saj ga je mogoče zelo enostavno povezati z delom, ki ga zdaj opravlja Komisija, da bi izpolnila dva roka. Prvič, tako imenovano krizno odstopanje, s katerim lahko Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) zagotovi podporo delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, in lahko zagotovi financiranje po 65-odstotni stopnji, preneha veljati konec leta 2011. Preveriti moramo, ali je nujno podaljšati to odstopanje ali se vrniti k 50-odstotni stopnji financiranja za odpuščanja, povezana s trgovino.

Drugi rok je konec leta 2013, datum, ko bo treba pregledati uredbo ESPG. V tem pogledu bo eno ključnih vprašanj, o katerem bomo morali odločati, ali naj se ta sklad vključi v naslednji večletni finančni okvir ali ne.

Z zadovoljstvom opažamo, da poročilo gospoda Portasa podpira razloge za ustvarjanjem tega sklada in da poudarja potrebo po ohranitvi tega instrumenta. To poročilo dejansko predlaga, da bi moral biti trajni instrument ena od možnosti, predvidenih za prihodnost, in poziva Komisijo, naj predstavi predlog v tej smeri.

Gospod Portas predlaga, da je treba vmesni pregled, načrtovan za leto 2011, prestaviti na zgodnejši čas in da bi moral biti končan do 30. junija 2011. To pomeni težavo v zvezi s spremenjeno uredbo ESPG, saj bodo poročila o prvih primerih, odobrenih po sprejetju spremenjene uredbe, na voljo šele v začetku novembra 2011. Seveda imamo predhodno končno poročilo, ki ga lahko uporabimo za pregled teh meril v uredbi, ki še niso bila spremenjena, kot so uspešnost ukrepov, ki sodijo v okvir tega sklada, izčrpna analiza teh ukrepov, postopki za posvetovanje s socialnimi partnerji in analiza vpliva sklada na njegove upravičence.

V poročilu je navedeno, da je bilo do danes izvajanje dokaj skromno. Finančni prispevek je bil odobren le za 27 primerov in zastopanih je zelo malo sektorjev. Devet držav članic ni predložilo vloge. Uporabljenih je bilo le 80 milijonov EUR od 1,5 milijarde razpoložljivih sredstev. V primeru prvih 11 vlog je Komisija zahtevala povrnitev skoraj 40 % zajamčenih zneskov.

V skladu s poročilom bi rad izpostavil, da te številke zadevajo le tiste vloge, ki so bile odobrene po prvotni uredbi, in da je, kakor je po pravici navedeno v poročilu, sprememba uredbe pripeljala do znatnega povečanja števila vlog za pomoč iz tega sklada v smislu ciljnih delavcev in proračuna.

Poročilo po pravici poziva k izboljšavam, ki zadevajo zlasti skrajšanje časa med odpuščanjem in datumom, ko se izplačajo prispevki iz sklada. Komisija je odločena, da bo pospešila in poenostavila te postopke, a nekatere od teh izboljšav bodo zahtevale večjo stopnjo organizacije vseh vpletenih: Komisije, držav članic in proračunskega organa.

Tesno usklajevanje zlasti med Komisijo in Evropskim parlamentom glede vprašanj, povezanih s časovnim razporedom, nam bo moralo omogočiti skrajšanje nekaterih od teh zamud. Države članice je treba spodbujati, naj predložijo vloge takoj, ko so napovedana odpuščanja. Sama Komisija mora zagotoviti več informacij in svetovanj za države članice in bi si morala določiti tri do štiri-mesečni rok za lastno oceno.

Zabeležili smo zahtevo, da se pripravi osnutek predloga za podaljšanje kriznega odstopanja do konca večletnega finančnega okvira. Strinjam se, da je treba za obdobje po letu 2013 pregledati vprašanje ESPG v celotnem smislu pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru in da bi morala biti ustanovitev trajnega sklada med možnostmi, ki jih je treba obravnavati.

Poročilo je polno zamisli in predlogov in bo uporaben prispevek pri oblikovanju osnutka nove uredbe. Komisija je načrtovala tudi vrsto posvetovalnih sestankov z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi. Prepričan sem, da bodo poročevalec in tudi drugi poslanci EP prispevali k tem posvetovanjem, saj je cilj izboljšati sklad in poskrbeti, da bo postal v prihodnosti celo bolj učinkovit kot instrument, ki priča o evropski solidarnosti z delavci, ki so bili odpuščeni.

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v torek, 7. septembra 2010 ob 12.30.

Pisne izjave (člen 149)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Podpiram to poročilo o financiranju in delovanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ker se popolnoma strinjam z zamislijo o hitrejši uporabi tega sklada, ki jo zagovarja poročevalec. ESPG je bil ustvarjen kot sredstvo za boj proti škodljivemu vplivu globalizacije na delavce, ki jih je prizadelo kolektivno odpuščanje, in pomoč pri iskanju novih delovnih mest s podporo individualiziranih programov za ponovno vključevanje odpuščenih delavcev na trg dela. ESPG ima najvišji letni znesek 500 milijonov EUR, ki ga države članice niso nikoli v celoti prevzele. Zdaj še vedno preteče 12 do 17 mesecev od časa, ko pride do kolektivnega odpuščanja do takrat, ko je za državo članico, ki vloži prošnjo, zagotovljeno financiranje iz ESPG. S predlogi poročevalca, da se poskrbi za poenostavitev in večjo prožnost postopka, bi lahko za polovico zmanjšali čas, ki je potreben za mobilizacijo ESPG. Da bi se odzvali na povečanje brezposelnosti, ki je posledica gospodarske in finančne krize, je nujno, da ESPG postane trajni instrument podpore, ki je resnično prožen in specifičen. Edino tako lahko ESPG služi za spodbujanje novih znanj za nova, trajnostna in visokokakovostna delovna mesta ter tako pomaga izboljšati konkurenčnost EU v okviru globalizacije.

  Giovanni Collino (PPE), v pisni obliki. – (IT) Globalizacija predstavlja pomembno priložnost za nas in naše otroke, a hkrati nas straši z ustvarjanjem oblik razdeljevanja bogastva, ki jih je težje nadzirati in pošteno upravljati.

Če gremo preko naših meja in tvegamo svojo identiteto, pomeni, da moramo zgraditi trdnejše kulture, v katerih lahko še naprej uspevata medsebojno spoštovanje in iskreno razumevanje. Med prvimi stvarmi, ki si zaslužijo naše razumevanje, mora biti interes tistih družin, ki so se nenadoma znašle brez dohodka zaradi vedno težjega gospodarskega položaja.

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji mora biti rešitev za te družine in tudi učinkovit instrument za prihodnji gospodarski razvoj Unije. Sredi gospodarske krize ne moremo dovoliti, da bi bili naši ukrepi za izvajanje neprožni, saj bi to nedvomno bolj škodilo našim državljanom kot politikam.

Že samo dejstvo, da imamo danes še vedno veliko število mrtvih projektov, ki so bili predloženi, a nikoli izvajani, bi nas moralo navesti k razmišljanju o obsegu, do katerega so lahko naši programi in trajni skladi zadostni sami po sebi, in zato k resnemu premisleku o vrednosti umestitve Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji poleg Evropskega socialnega sklada kot stabilnega instrumenta na področju zaposlovanja.

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – ESPG je nujno orodje za boj proti trendu, ko državljani EU izgubljajo svoja delovna mesta zaradi globalizacije in finančne krize. Nadalje podpiram stališče, da je v sedanji obliki sklada še vedno dovolj prostora za izboljšave. Čeprav je prišlo do napredka, odkar se je začelo s pospeševanjem in poenostavljanjem postopka obravnave vlog, menim, da resnost finančne krize terja, da storimo več, da bi čim bolj izboljšali njegovo delovanje, da bi dosegli cilje, za katere je bil ustanovljen. Tistim, ki resnično potrebujejo ta sredstva, bi morali omogočiti, da jih dobijo pravočasno, da bi zmanjšali mnoge negativne posledice dolgotrajne brezposelnosti. Tako Komisijo pozivam, naj preuči možnost odobritve, da se postopki obravnave vlog začnejo takoj, ko bodo napovedani načrti za odpuščanje, in ne šele takrat, ko se že izvajajo, kot se to dogaja zdaj. Vendar bi rad vedel več o podrobnostih izvajanja programa in zlasti o njegovih dolgoročnih učinkih. Program a priori prikazuje prednosti sklada v primerjavi s stroški; zato podpiram predlog, da postane ESPG neodvisen sklad z lastnimi sredstvi za plačila in obveznosti v okviru novega večletnega finančnega okvira.

  Georgios Stavrakakis (S&D), v pisni obliki. – (EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, dovolite mi, da najprej čestitam poročevalcu, Migueli Portasu, za njegovo poročilo in Pervenche Berès za njen pomemben prispevek v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. Nadaljevanje gospodarske krize in njene zelo nesrečne posledice so še povečale očitnost dodane vrednosti ESPG v vlogi mehanizma socialne politike EU. Ciljno usmerjena finančna pomoč, ki jo zagotavlja v okviru programov za preusposabljanje in ponovno vključevanje za delavce, ki jih je prizadelo množično odpuščanje, je še zlasti pomembna. Zato je treba, kakor je navedeno v poročilu, do leta 2013 ohraniti začasne spremembe, ki povečujejo obseg delovanja ESPG in so bile uvedene v letu 2009, potečejo pa leta 2011. Ne pozabimo, da so te spremembe omogočile resnično izražanje solidarnosti z delavci, ki so bili odpuščeni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize. Vendar pa je potrebna tudi obsežna ocena Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji; to bo zagotovilo osnovo za predložitev in pregled posebnih predlogov za njegovo poenostavitev, da bo deloval hitreje in učinkoviteje.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Postopek še vedno traja od 12 do 17 mesecev, preden je zagotovljeno financiranje Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG). Ta čas bi bilo mogoče skrajšati, če bi države članice ukrepale takoj, ko se pojavijo znaki kolektivnega odpuščanja. Države članice se poziva, naj najdejo in tudi izkoristijo vse mogoče sinergije, da bi omogočile hitrejše in učinkovitejše posredovanje na evropski ravni preko ESPG v primeru kolektivnega odpuščanja. Komisijo se poziva, naj izboljša informacije o ESPG med državami članicami in morebitnimi upravičenci sklada ter njegovo vidnost. Komisija je pozvana, naj v vmesnem poročilu, ki ga predstavi Parlamentu, med drugim vključi stopnjo uspeha ponovnega vključevanja in oceno strokovnega izpopolnjevanja upravičencev in analizo usklajevanja med različnimi programi, ki jih financira Evropa. Osnutek proračuna za leto 2011 prvič vključuje odobritev plačil za ESPG. Vloge za uporabo sredstev ESPG ne bi smele biti financirane izključno preko prenosov iz vrstic Evropskega strukturnega sklada; za ta namen je treba določiti drugačne proračunske vrstice. Rada bi izrecno poudarila, da ESPG ne sme pod nobenim pogojem veljati kot pomoč za multinacionalna podjetja, ampak ga je treba uporabljati izključno za podporo delavcem, ki jih je prizadelo kolektivno odpuščanje.