Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2140(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0219/2010

Predložena besedila :

A7-0219/2010

Razprave :

PV 06/09/2010 - 22
CRE 06/09/2010 - 22

Glasovanja :

PV 07/09/2010 - 6.14
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0304

Dobesedni zapisi razprav
Ponedeljek, 6. september 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

22. Izvajanje in pregled Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) (kratka predstavitev)
Video posnetki govorov
Zapisnik
MPphoto
 

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo o izvajanju in pregledu Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki ga je v imenu Odbora za pravne zadeve pripravil gospod Zwiefka (COM(2009)01742009/2140(INI)) (A7-0219/2010).

 
  
MPphoto
 

  Tadeusz Zwiefka, poročevalec. (PL) Gospa predsednica, Uredba Bruselj I opisuje posebne določbe, ki urejajo pristojnost sodišč v civilnih in gospodarskih zadevah, in priznavanje in izvrševanje sodnih odločb s strani drugih držav članic. Po pravici so ga pozdravljali kot velik uspeh. Pospešil je prosto gibanje sodnih odločb; povečal je pravno gotovost in omogočil izogibanje hkratnim sodnim postopkom, čeprav so ga v nekaterih krogih kritizirali, da je neuporaben in usmerjen proti podjetjem. Sodne odločbe Sodišča Evropskih skupnosti so tudi veljale za neskladne. V času, ko je potekal postopek odobritve Uredbe Bruselj I, je bilo v Parlamentu izvedeno le eno posvetovanje. Zdaj bo Parlament po običajnem zakonodajnem postopku zaposlen z vsemi prihodnjimi predlogi glede sprememb uredbe , torej je dobro, da že pripravljamo zeleno knjigo Komisije. Med zadevami, izpostavljenimi v zeleni knjigi, so morebitna odprava postopka eksekvature, delovanje uredbe o širšem mednarodnem redu, delovanje klavzul, povezanih z izbiro sodišč, delovanje uredbe v primerih, ki vključujejo industrijsko in intelektualno lastnino, in morebitna reforma litispendence. Napisati sem poskusil pretehtano poročilo, usmerjeno v prihodnost. Ganil me je odziv na dva delovna dokumenta, v katerih sem podpiral zamisel odprave postopka eksekvature, kar bi moralo državljanom Evropske unije prinesti otipljive koristi. Hkrati pa ostajam prepričan, da mora biti ta korak nadomeščen s posebnim postopkom, povezanim z ustreznimi zaščitami za dolžnike. Neodvisno od odprave postopka eksekvature sem prepričan, da se vladni akti ne bi smeli izvajati neposredno v državi izvora, če jih ne pregledajo ustrezni pravni organi te države; in dalje, spremeniti bi bilo treba načelo, da je mogoče klavzulo o izvrševanju zavrniti ali dopolniti le v primerih, ko sodna odločba ni v skladu z javnim redom države, ki je izdala klavzulo o izvršbi. V določenih okoliščinah morda akt vlade ni v skladu s preteklimi sodnimi odločbami v državi izvora.

Še vedno nasprotujem odpravi arbitraže v okviru uredbe. Vendar pa menim, da bi morali ponovno temeljito premisliti o povezavi med arbitražo in sodnimi postopki in da dokler ne izvedemo popolnega pregleda in obsežnih posvetov, ne bi smeli poskušati uresničiti zamisli osnovne zaščite arbitražne pristojnosti. V prihodnosti menim, da bo zamisel zagotavljanja popolnih povratnih informacij o določbah uredbe zelo privlačen. Vendar pa je zdaj za to še prezgodaj. Pozivam k obsežnemu posvetu in politični razpravi pred sprejemom kakršnih koli ukrepov v tej zadevi, kar presega predloge, predstavljene v osnutku poročila. Podpiram tudi zamisel nadaljevanja pogajanj o konvenciji o mednarodnih sodbah v okviru Haaške konference. V poročilu niso obravnavani nekateri zelo zapleteni problemi na področju mednarodnega zasebnega prava. Kljub dejstvu, da vprašanje obtožnice ni bilo obravnavano v zeleni knjigi Komisije, je težava možnosti izbire najugodnejšega sodišča, izbiranja najbolj ugodne pristojnosti za pridobitev čimvečjih zneskov odškodnin v primerih javnih žalitev, vsekakor prisotna. Svoboda izražanja in mediji morajo ostati v ravnotežju s pravicami posameznika, ki je bil predmet javne žalitve ali katerega pravica do zasebnosti je bila kršena. Posledično sem proti izključitvi vprašanja javne žalitve iz splošnih načel Uredbe Bruselj I. Seveda premišljujem, ali je instrument, kot je Bruselj I, ustrezen instrument za urejanje načel mednarodnega zasebnega prava. Morda je za urejanje konflikta med svobodo medijev in osnovnih pravic posameznika potreben drug instrument. Uredba Bruselj I ni nastala za namene vrednotenja kakovosti sodnih odločb v državah članicah. Sodišče Evropskih skupnosti je v svojem luganskem mnenju jasno navedlo, da je bil pravni instrument Bruselj I izdelan na podlagi medsebojnega zaupanja.

Rad bi se zahvalil kolegom iz Odbora za pravne zadeve, zlasti gospe Diani Wallis in gospe Evelyn Regner.

 
  
MPphoto
 

  Evelyn Regner (S&D). (DE) Gospa predsednica, Uredba Bruselj I je zelo dobra uredba. Izboljšati jo je mogoče ne le s preudarno odpravo postopka eksekvature, ampak bi lahko na podlagi varstva delavcev in postrošnikov prav tako izvedli pristne izboljšave. Zato mi je zelo žal, da glede tega nismo mogli doseči kompromisa z gospodom Zwiefko. V Uredbi Bruselj I je navedeno, da je mogoče šibkejšo stran postaviti v boljši položaj, kot je tisti, določen v Uredbi Bruselj I zaradi predpisov o pristojnosti, ki so ugodnejše kot splošna sodba.

Tako bi bilo primerno – da bi preprečili možnost izbire najugodnejšega sodišča ali prava – uvesti posebno pravno mesto za spore med delavci in delodajalci. To je zlasti pomembno, če želimo preprečiti prihodnje primere, kot je primer Viking, ki je ustvaril precejšen hrup. Žal mi je zmanjkalo časa za obravnavo drugih tem.

 
  
MPphoto
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE) . – Gospa predsednica, to poročilo je zelo pomembno, a tudi zelo tehnično. Standardizacija odnosov mednarodnega zasebnega prava predstavlja ključno točko konsolidacije popolnega skupnega trga in odprava eksekvature bo zagotovo sprejeta z velikim navdušenjem, na strani poslovne skupnosti in tudi na strani pravosodnih delavcev.

Strošek pripravljanja pogodb bo nižji, enako pa se bo zgodilo s stroški izterjave dolgov po tožbah, vloženih na sodišča držav članic. Vseeno pa s tem izražam obžalovanje, da učinki tega poročila ne segajo tudi do overjenih listin. Upam, da bo ta izpust popravljen, glede na dejstvo, da takšne listine, če jih izdajajo notarji, pooblaščeni s strani sodišč, obravnavajo v vseh državah članicah – razen v Združenem kraljestvu – enako kot sodne odločbe.

 
  
MPphoto
 

  Monika Flašíková Beňová (S&D). (SK) Na področju mednarodnih sodnih postopkov občutljivo delovanje notranjega trga onemogočajo določene razlike v mednarodnih pravilih, ki urejajo pristojnosti in priznavanje odločb. Osemletni obstoj Uredbe Bruselj I je pokazal pomembnost takšnega ukrepa in potrebo po njem, saj skupaj z Uredbo Bruselj II ustvarja izčrpen evropski ukrep na področju civilnih in gospodarskih postopkovnih odnosov.

Od trenutka, ko je ta instrument nastal, so imeli spori, ki so nastali v odnosih mednarodih razsežnosti, poenotena postopkovna pravila, ki veljajo za pristojnosti, priznavanje in izvrševanje sodnih odločb v Evropski uniji.

Tako so udeležene strani pridobile večjo pravno gotovost kljub različnim ukrepom materialnega prava. Osebno menim, da je to eden najpomembnejših in najširše uporabljanih instrumentov v mednarodnem zasebnem pravu in upam, da bo uporaba tega instrumenta še naprej imela podporo, da se bo stalno razvijal in da se bo tudi izkazal nujen za delo sodišč na področju oblikovanja odločitev.

 
  
MPphoto
 

  Dacian Cioloş, član Komisije. – Gospa predsednica, pozdravljamo pobudo Parlamenta, da izrazi svoje mnenje o prihodnjem pregledu Uredbe Bruselj I. Prav tako bi se rad zlasti zahvalil poročevalcu za to dobro dokumentirano poročilo, ki Evropskemu parlamentu omogoča premislek o prihodnji reviziji.

Parlament bo tokrat prvič deloval kot sozakonodajalec pri tem dokumentu, ki zadeva srce pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah. Pozdravljamo podporo Parlamenta za glavni cilj prihajajoče revizije, in sicer je to uresničitev resnično prostega kroženja sodnih odločb v Uniji. Rad bi poudaril, da bi morala odprava eksekvature prestavljati resničen korak naprej na področju sodnega povezovanja; da Komisija tega ne šteje le za golo odpravo odvečne formalnosti, ampak kot korak naprej v medsebojnem zaupanju sodnih sistemov drug drugega; in da bi se morala posledično zmanjšati obstoječa osnova za zavrnitev zaradi ustreznih zaščit.

Pozdravljamo strinjanje Parlamenta, da bi morala biti izbira sodišča in dogovor o arbitraži učinkovito zaščitena v Uniji. Komisija bo preučila najustreznejša sredstva za doseganje tega cilja v Uniji, pri tem pa bo upoštevala mednarodne konvencije, povezane s to zadevo. Vendar pa mi dovolite, da navedem, da zaščita dogovorov o arbitraži ne bi smela omejevati prostega pretoka sodnih odločb v Uniji.

Prav tako bi rad poudaril, da bi morala Evropska unija okrepiti pravno varstvo svojih državljanov na svetovni ravni, s čimer bi ustvarila pravno okolje, ki spodbuja svetovno trgovino in našim evropskim podjetjem zagotavlja enake pogoje pri poslovanju zunaj Evrope.

Komisija vabi Parlament, da ob naslednji reviziji odpre stališče glede te zadeve, ki v resnici zadeva dostop do pravosodja v Evropi in uveljavljanje pravic, ki jih zagotavlja pravo Evropske unije.

Komisija pozdravlja podporo Parlamenta za izboljšavo začasne oprostitve pri pravdanju in navaja, da raziskuje najboljšo pot naprej, ne le v okviru Uredbe Bruselj I, ampak tudi glede oblikovanja evropskega sistema za zaplembo bančnih računov.

To poročilo štejem za prvi korak v prihodnji reviziji Uredbe Bruselj I. Očitno bomo imeli možnost o tem podrobneje razpravljati v prihodnosti. Komisija namerava predlagati revizijo uredbe do konca leta in se veseli prvega sodelovanja s Parlamentom glede te zadeve.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v torek, 7. septembra 2010 ob 12.30.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov