Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 6. september 2010 - Strasbourg

24. Vloga žensk v starajoči se družbi (kratka predstavitev)

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo o vlogi žensk v starajoči se družbi, ki ga je v imenu Odbora za pravice žensk in enakost spolov pripravila gospa Pietikäinen (2009/2205(INI)) (A7-0237/2010).

  Sirpa Pietikäinen, poročevalka. – (FI) Gospa predsednica, v študijah Evropske unije in držav članic staranje prepogosto velja za negativen pojav, kot breme v smislu pokojnin, storitev ali nujne potrošnje, povezane z zdravstvom in zdravili.

Vendar pa dejansko staranje in pravice starejših niso edini element temeljnih pravic, ampak tudi nekaj, kar močno bogati družbo. Starejši so odgovorni za zelo velik del neformalne skrbi za svoje partnerje, zakonce, sorodnike in otroke. Imajo tudi veliko strokovnega znanja in tihega znanja o delu in družbenem okolju, da ne govorim o dejstvu, da so izredno pomemben vir potrošnje in zagotovo ne le breme družbe.

Listina o temeljnih pravicah in pristop k staranju, ki temeljita na pravu, od nas zahtevata, da ne gledamo na staranje ali starejše ljudi negativno, ampak da imamo do njih spoštljivo pozitiven odnos. To postane poseben izziv pri ženskah in starejših ženskah. Staranje je v veliki meri tudi vprašanje, povezano z ženskami in enakostjo, ker ženske živijo precej dolgo, pogosteje so vključene v neformalno nego na domu in pogosto delajo v socialnih službah in na področju zdravstva, ki sta odgovorna za zasebne in javne storitve nege starejših ljudi.

Ženske pogosto doživljajo tudi dvojno ali trojno diskriminacijo. Starejše ženske težje napredujejo v karieri na delovnem mestu oziroma težje najdejo zaposlitev, ko izgubijo delo. Dalje, to enako velja za zdravstvo ali storitvene dejavnosti, če je ženska pripadnica etnične, spolne ali verske manjšine ali zlasti ranljive skupine v smislu socialnega in ekonomskega statusa.

Za ženske pogosto obstaja večje tveganje, da v starosti živijo v revščini, njihove pokojnine pa so pogosto nižje. Žal v mnogih primerih študije o staranju, izvedene v Evropski uniji, niso pokazale nobene oblike razlikovanja med spoloma, razlike med ženskami in moškimi pa tudi niso bile pogosto omenjene v okviru zdravstva, zdravstvenih raziskav ali raziskav bolezni.

Zaradi tega poročilo poziva Komisijo, naj do konca leta 2011 pripravi akcijski načrt za zagotavljanje večje količine sredstev za raziskave, ki so potrebne za razumevanje staranja. Naj vidimo, kakšni ukrepi so potrebni za izboljšanje kakovosti nege starejših ljudi, zlasti žensk in za izboljšanje ravnni socialne varnosti, in dovolite nam, da pozovemo k direktivi o osnovnih storitvah. Vztrajajmo, da se priznajo bolezni, povezane s spolom in starostjo, in na njihovem zdravljenju in dovolite nam, da zlasti zahtevamo letno poročilo o diskriminaciji na podlagi starosti in korakih, ki so se izvajali in se v Evropski uniji in na nacionalni ravni izvajajo za odpravo diskriminacije na podlagi starosti.

Leta 2012 bomo zahtevali nove ukrepe za raziskavo, kako je mogoče odpraviti diskriminacijo v Evropski uniji. Rada bi se zahvalila svojim kolegom za odlično sodelovanje in veselim se učinkovitih ukrepov Komisije pri reševanju vprašanj starejših žensk in staranja.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) To, da za ženske, starješe od 65 let, obstaja za 5 % večje tveganje revščine kot za moške, meče slabo luč na našo civilizacijo. In tako je zato, ker so skrbele za svoje družine, vzgajale otroke in zato, ker so njihovi življenjski dohodki v povprečju nižju kot dohodki moških. To se ne sme nadaljevati. Čas, ki ga namenjajo skrbi za mlade otroke, je treba obravnavati kot čas dela in ne kot čas odsotnosti in zato so upravičene do plače in tudi do prispevka v pokojninski sistem. To bi moralo veljati tudi za moške, če namesto matere skrbijo za otroka. Seveda se ne strinjam, da bi morale države upoštevati poseben položaj starejših lezbijk, biseksualk in transseksualk. Ali to pomeni, da naj uživajo višji status, kot ostale starejše ženske? Upam, da takšni diskriminativni členi ne bodo izglasovani na jutrišnjem glasovanju.

  Karin Kadenbach (S&D). – (DE) Gospa predsednica, žal je to poročilo še vedno zelo nujno. Obžalovanja vredno je, da ostajajo ženske v starajoči se družbi prikrajšane pripadnice te družbe, ravno tako kot v preteklosti. Če si pogledamo zgodovino zaposlovanja žensk, je jasno, da morajo večino dela na področju oskrbe – ne le vzgoje in skrbi za otroke, ampak tudi drugih hišnih opravil – še vedno opravljati ženske; da, ravno tako kot v preteklosti, velik del tega dela ni priznan niti v finančnem smislu niti drugače. Imamo vedno večji problem revščine v starosti.

Vendar pa bi rada izpostavila tudi drugo vprašanje. Na področju zdravstva moramo posebno pozornost posvetiti potrebam žensk. Vemo, da ženske običajno zelo dobro skrbijo za zdravje članov svojih družin, a premalo pozornosti posvečajo svojemu zdravju. Zato pozivam Komisijo, naj posamezne članice zelo ostro opomni, da je treba poskrbeti tudi za ženske.

  Petru Constantin Luhan (PPE). – (RO) Kaže, da sem eden redkih moških, ki zavzemam stališče glede te teme. Vendar bi rad vašo pozornost pritegnil zlasti k nekaterim finančnim vidikom.

To poročilo skupaj s pobudo Komisije, da se leto 2012 razglasi za evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, lahko zagotovi okvir, ki je potreben za razvoj novih smernic in vključuje kohezijsko politiko in regionalni razvoj.

Izvedemo in uporabimo lahko študije in analize, omenjene v poročilu, da bi določili nova merila za razdelitev in podporo regij, ki se srečujejo z večplastnim vprašanjem starejših žensk.

Število starejših žensk, vrste bolezni, pri katerih je potrebna ustrezna oblika zdravstvene ali socialne pomoči, struktura družine in vloga ženske pri skrbi za starejše, so morda dejavniki, ki jih bo Komisija vključila na seznam dejavnikov, ki opredeljujejo okvir za pripravo osnutka načrtov za regionalni razvoj na nacionalni ravni.

To poročilo še posebno pozdravljam in močno verjamem, da bo imelo tudi vpliv na to, kako v drugih skupnostih rešujemo to vprašanje.

  Catherine Stihler (S&D). - Gospa predsednica, rada bi se zahvalila poročevalki. Menim, da je pripravila odlično poročilo. Kakor vsi vemo, nihče od nas v tej dvorani ne postaja mlajši in potreba, da pozitivno gledamo na staranje, je zelo pomembna. Čudež je, da živimo dlje in bolj zdravo in to bi morali proslavljati. Vendar za mnoge ženske ni tako in v tem poročilu je to obravnavano.

Leta 2010 so v glavnem ženske tiste, ki nosijo večino odgovornosti glede skrbi za družino, ne glede na to, ali gre za otroke ali za starejše sorodnike, in kakor vemo iz tega poročila, je posledica tega, da ženske na stara leta živijo v revščini, torej takrat, ko bi morale imeti dostojanstvo in spoštovanje, kakor je dejala naša poročevalka.

To poročilo je pomembno tudi zato, ker uvaja vprašanje zlorabe starejših, nekaj, kar vsi v tem parlamentu obsojamo, in nekaj, čemur je treba dati večjo politično prednost.

Prav tako bi morali zahtevati, da se izmenjuje najboljša praksa v zvezi z aktivnim staranjem, Univerza za tretje življenjsko obdobje in načini za uporabo novih tehnologij. Rada bi se zahvalila poročevalki in upam, da bomo vsi spodbujali čim aktivnejše in čim bolj dostojno staranje.

  Antonyia Parvanova (ALDE). - Gospa predsednica, tudi jaz želim čestitati poročevalki. Povedano je bilo, da ima starajoče se prebivalstvo pomemben vpliv na socialno varstvo in javne finance. Znotraj celotnih okoliščin demografskih sprememb za ženske običajno obstaja večje tveganje revščine in omejenih pokojnin. Zato je nujno, da se oblikovalci politik vseskozi zavedamo tega vprašanja in skrbi starejših ljudi – zlasti žensk –, da bi preprečili njihovo odrinjenost.

V zvezi s tem je nujno še naprej gojiti naša prizadevanja na ravni EU in na nacionalni ravni za popolno rabo obstoječih instrumentov in prihodnjih ukrepov na področjih pokojninske politike, politike zdravstvene in dolgotrajne nege, politike zaposlovanja, politike migracij in integracije ter razvoja infrastrukture.

To je vprašanje, o katerem moramo v tem parlamentu pogosteje razpravljati.

  Barbara Matera (PPE). – (IT) Gospa predsedica, gospe in gospodje, poročevalka izpostavlja dvojno diskriminacijo, ki jo trpijo starejše ženske. Izpostaviti želim, kako bi morali govoriti o trojni diskriminaciji: žensk, ki so stare in same.

To poročilo obravnava pomembna vprašanja, najprej svet dela, ponovnega zaposlovanja te delovne sile, ki jo sestavljajo starejši, zlasti starejše ženske.

Te ženske je treba obravnavati kot pozitivno delovno silo, bogato z izkušnjami in sposobno usposabljanja mlajših od sebe. Na kratko, so nujen vir za rast celotne Evrope in za doseganje ciljev, ki si jih je zastavila, vir, ki mu moramo zagotoviti dostojno življenje s popolno in učinkovito socialno pomočjo in zdravstvom, vir, ki ga je treba podpreti v naši starajoči se družbi, ki se mora naučiti, kako se pravilno starati.

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Zelo pozdravljam poročilo o vlogi žensk v starajoči se družbi, zlasti, ker zavrača negativen pogled na staranje. Ekonomsko stališče starosti, da tako rečem, zelo pogosto prevladuje v socialnih razpravah. V reformah socialnega položaja je starost predstavljena kot problem pokojninskega sistema ali zdravstva.

Stari ljudje pa izpolnjujejo različne pomembne vloge. Glede njihovih obsežnih strokovnih izkušenj pa zagotavljajo tudi pomembno socialno ali družinsko podporo. Tudi če ne opravljajo gospodarsko pomembnih vlog, bi vseeno morali gledati na daljšo povprečno življenjsko dobo kot na dokaz izboljšane kakovosti življenja v družbi, na starejše ljudi pa ne bi smeli gledati kot na breme, ampak na popolnoma opremljene člane družbe, ki si zaslužijo dostojno življenje. Ta trditev še toliko bolj velja za starejše ženske, ki se srečujejo z večjim tveganjem revščine in so zlasti odvisne od javnih in zasebnih služb in tudi od javnega zdravstva, kar pomeni tudi, da na ženske, ki se starajo, negativno vplivajo tudi nezadostne ali nekakovostne storitve.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Menim, da je pomembno, da se toliko ljudi zanima za govorjenje o teh vprašanjih. Komisija bi morala to razumeti kot potrebo, da se najde odgovor na te probleme, ker je neenakost spolov zlasti resna med starejšimi ženskami, najsi bo to zaradi nizkih dohodkov večine žensk ali zaradi težav pri dostopu do kakovostnih javnih služb in zlasti zdravstva.

Diskriminacija na področju plač v zaposlovanju in diskriminacija v materinstvu se neposredno odražata v večini pokojnin starejših žensk. Rezultat so nizke pokojnine, kar prispeva k zelo velikemu tveganju revščine starejših žensk. Vse ženske imajo pravico do dostojnega staranja, tako je treba v evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti posebno pozornost posvetiti starejšim ženskam, da bo spoštovana njihova dostojnost v vlogi žensk in državljank.

  Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE). – (PL) Starajoče se prebivalstvo je pojav, ki zahteva našo posebno pozornost. Med problemi, ki jih moramo reševati, je problem revščine, ki je, čeprav zajema mnogo vidikov, v veliki meri posledica visoke ravni brezposelnosti. Opažen je že bil pomemben upad zaposlenosti pri skupini ljudi, starejših od 50 let, in ta zlasti prizadeva ženske. Zaradi svoje starosti se ne čutijo privlačni za delodajalce. Nekateri od njih se odločijo za predčasno upokojitev in njihove nizke pokojnine včasih povzročijo izredno revščino. Da bi povečali ravni zaposlenosti v tej starostni skupini, moramo izvajati pravne rešitve na vladni ravni posameznih držav. Podjetniki potrebujejo spodbude za zaposlovanje ljudi po 50. letu starosti. To bi lahko bila oblika davčne olajšave, oblikovanje posebnih rešitev v okviru zdravstvenega sistema ali brezplačno usposabljanje in prilagajanje takšnih zaposlenih potrebam delodajalcev. Podobne zamisli ne bi le dvignile njihovega življenjskega standarda, ampak bi prinesle tudi izmerljive koristi v proračune posameznih držav.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D). – (RO) Prebivalstvo Evropske unije se stara, saj so ljudje, starejši od 65 let, v letu 2008 predstavljali več kot 17 % prebivalstva EU. Vendar pa je podaljšanje pričakovane življenjske dobe prebivalstva tesno povezano z razpoložljivostjo in dostopnostjo zdravstvenih storitev in dostojnega življenjskega standarda.

V zgodovinskem smislu je udeležba žensk v zdravstveni delovni sili pomembna in se še vedno povečuje. Ženske tvorijo v celoti približno tri četrtine delovne sile na ravni EU. V nekaterih državah članicah je več kot 50 % študentov na zdravstvenih šolah žensk. Povečanje rodnosti in ustvarjanje delovnih mest sta tudi bistvena za zagotavljanje vzdržnih pokojninskih sistemov.

Zagotavljanje otroškega varstva za otroke v starosti od 0 do 6 let je bistveno za mlade matere, ki se jim tako omogoči ravnotežje v delovnem življenju. Vsak evro, vložen v otroško varstvo, vrača dobiček v znesku šestih evrov za družbo z ustvarjanjem novih delovnih mest in ponovno integracijo mladih mater na trg dela.

  Dacian Cioloş, član Komisije. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje – ali naj rečem „gospe“, glede na to, da žal vidim dokaj malo prisotnih moških na tej razpravi o ženskah – rad bi se zahvalil gospe Pietikäinen za njen osnutek poročila o vlogi žensk v starajoči se družbi. Poročilo obravnava aktualno vprašanje v smislu današnjih demografskih izzivov in zagotavlja koristno analizo tega vprašanja z uporabo večdisciplinarnega pristopa.

Komisija se zaveda, da se starejše ženske in moški srečujejo s težavami in poskušajo živeti dejavno življenje in izboljšati pokojninske pravice za svojo upokojitev ter se dostojno starati, ko se njihove fizične sposobnosti slabšajo.

Dejstvo ostaja, da so starejše ženske zlasti ranljive zaradi trdovratnih stereotipov v zvezi s vlogami vsakega spola in tudi zaradi diskriminacije, ki jo doživljajo na trgu dela.

Učinek na pokojninsko pravico ženske, da preneha ali prekine poklicno dejavnost zaradi skrbi za bližnje sorodnike, skupaj z luknjami, ki ostajajo med spoloma, jih med staranjem izpostavlja večjemu tveganju revščine kot moške.

Komisija je prevzela več pobud, da bi pritegnila pozornost k potrebam starajočih se družb Evropske unije, kjer starejše ženske igrajo bistveno vlogo. Nedavno je Komisija v zeleni knjigi o pokojninah poudarila, kako pomembno je zmanjšati vrzeli med ženskami in moškimi, zlasti glede skrbi za posameznike, plač in trga dela.

Komisija bo še naprej poudarjala pomembnost vloge žensk v starajoči se družbi v okviru svoje prihodnje strategije za enakost moških in žensk 2010–2015 , ki bo sprejeta ta mesec.

Komisija bo prav tako zagotovila, da bo integracija vprašanj enakosti spolov v njenem predlogu za imenovanje leta 2012 za evropsko leto aktivnega staranja.

Ker je to moj zadnji govor nocoj, bom to priložnost izkoristil tudi za to, da se zahvalim tolmačem in se opravičim, če sem včasih govoril prehitro.

  Predsednik. – Razprava se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo v torek, 7. septembra 2010 ob 12.30.

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Evropa se srečuje z resnim problemom. Njeno prebivalstvo se stara in potrebni so ustrezni ukrepi za reševanje tega. Dalje, možnosti, ki jih nudijo starejši ljudje in se v državah članicah večinoma zanemarjajo, ne bi smeli spregledati. Izkušnje in znanja, ki jih nudijo, bi se lahko uporabljala za usposabljanje mladih ljudi z namenom predaje bakle mlajšim generacijam na različnih področjih in na različnih stopnjah strokovnega znanja. Čeprav zakonodaja EU prepoveduje diskriminacijo na podlagi starosti, se očitna ali prikrita diskriminacija pogosto pojavlja, ko gre za delovno okolje, zlasti diskriminacija žensk. Posledično podpiram predlog za izvajanje kampanj za osveščanje na ravni Evrope, katerih namen je boj proti sedanji diskriminaciji na podlagi starosti, in ohranjanje solidarnosti med generacijami. Menim, da je koristno zagotavljati evropska sredstva za podporo projektov, na primer, v zvezi s socialno prikrajšanimi samskimi ali starejšimi ženskami. To bi pomenilo veliko podporo v boju proti diskriminaciji, povezani s starostjo.

  Lena Kolarska-Bobińska (PPE), v pisni obliki. – (PL) Dobro je, da je poročilo EP poudarilo položaj žensk, starejših od 50 let, v smislu demografskih sprememb, do katerih prihaja po vsej Evropi. Poročila, ki so bila izdana do danes, kažejo na počasno izboljšanje obetov na področju zaposlovanja žensk in njihovega javnega življenja. V naslednjih nekaj letih bi lahko prišlo do izrazitih sprememb – poslabšanja položaja te skupine žensk, zlasti v državah, ki imajo manj razvite ali neučinkovite socialne in zdravstvene sisteme. V teh državah bo zlasti starajoče se prebivalstvo obremenilo ženske z odgovornostjo skrbi za starajoče se starše in sorodnike. Celo zdaj so ženske obremenjene s to vrsto odgovornosti in v prihodnosti se bo to še povečalo. V mnogih primerih bodo zamenjevale ali reševale neučinkovite ustanove. Zdaj se moramo pripraviti na demografsko časovno bombo, ki bo tokrat prevzela obliko velikega števila starejših in bolehnih oseb. Prilagoditev ustanov bo dolgoročen in težak proces, zato se moramo zdaj odločiti, kako pomagati družinam v starajoči se družbi. Evropska komisija in Parlament morata takoj zdaj začeti nadzirati prilagajanje institucij v državah članicah potrebam starajoče se družbe. V poročilu je pravilno poudarjena potreba po poenostavitvi dostopa do javnih in zasebnih storitev, zlasti zdravstva. Pomembno je, da se ti predpisi odražajo v vsakdanjem življenju in ne ostanejo le mrtve določbe v dokumentih EU.

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki. – (PL) Gospod predsednik, v svojem poročilu o vlogi žensk v starajoči se družbi je Odbor za pravice žensk in enakost spolov precej po pravici pripomnil, da so ženske v upokojitveni starosti pogosto izpostavljene življenju v revščini. Razlog za ta pojav je zelo pogosto slabše kopičenje pokojninskih pravic zaradi nižjih plač žensk in začasnih znižanj plače, npr. v času skrbi za otroke. V osnutku je omenjenih mnogo dejavnikov, ki bi lahko izboljšali kakovost življenja žensk po 50 letu, med drugim, sprejetje dodatnega dela s krajšim delovnim časom. Vendar pa se moramo odločiti predvsem, kaj storiti, da ženskam, ki se bližajo upokojitveni starosti, ne bo treba skrbeti, da bi izgubile delovna mesta in tako finančna sredstva. Evropska unija bi morala poseben poudarek polagati zagotavljanju enakosti plač za moške in ženske. Po Listini o temeljnih pravicah in Lizbonski pogodbi je diskriminacija na podlagi spola na delovnem mestu prepovedana, torej bi moralo poročilo vsebovati dele, ki bodo zagotovili, da ženske prejemajo enake plače kot moški. Poleg tega pa je pomembno, da bi moralo javno mnenje poudarjati vsa vprašanja v zvezi z diskriminacijo žensk na delovnem mestu.

  Siiri Oviir (ALDE) , v pisni obliki. – (ET) Vsi mi v Evropski uniji moramo imeti enake možnosti za popolno sodelovanje v družbenem življenju, pa tudi delati in biti dejavni v gospodarstvu in imeti življenjski standard in blaginjo, ki veljata za nekaj običajnega v družbi, kjer živimo. Žal je danes globalna gospodarska in socialna kriza poglobila revščino in zlasti izključenost žensk, še posebno starejših žensk. Ker je življenjska doba žensk povprečno šest let daljša kot življenjska doba moških, spol postaja bistven dejavnih pri staranju. Mislim, da mora biti boj proti revščini žensk in izključenosti še naprej eden od pomembnih izzivov v EU in v skladu s tem bi morale države članice izboljšati svoje sisteme socialnega varstva, vseživljenjskega učenja in aktivnih politik zaposlovanja, da bi ustvarile možnosti dejavno udeležbo žensk na različnih stopnjah življenja v družbenem življenju in da bi jih zaščitile pred grožnjo izključenosti. Pomembno je, da se skupna prizadevanja držav članic osredotočijo na zagotavljanje enakih možnosti, ker enake pravice moških in žensk same po sebi niso cilj, ampak temeljni pogoj za splošne cilje EU – rast, zaposlovanje in doseganje socialne kohezije.