Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/0125(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0232/2010

Razprave :

Glasovanja :

PV 07/09/2010 - 6.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0294

Dobesedni zapisi razprav
Torek, 7. september 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

7. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Kurt Lechner (A7-0218/2010)

 
  
MPphoto
 

  Monika Flašíková Beňová (S&D). (SK) Hvala lepa, gospod predsednik, za obrazložitev glasovanja o samoiniciativnem poročilu gospod Lechnerja sem zaprosila, ker menim, da je zelo pomembno in domnevam, da bo zdaj sledila obrazložitev glasovanja o poročilu gospoda Lechnerja, ker ste me nagovorili. Hvala lepa.

Gospe in gospodje, na kratko: samoiniciativno poročilo gospoda Lechnerja, o katerem smo včeraj zvečer razpravljali, je po mojem mnenju zelo pomembno. Poročilo predlaga povezovanje poslovnih registrov ali podobnih registrov pravnih in fizičnih oseb v različnih državah članica, z namenom, da bi bilo mogoče zagotoviti zanesljiv in zaupanja vreden vir informacij o stranki za namene morebitnih poslovnih partnerjev, potrošnikov ali upnikov, s tem pa bi bila v pravnih in poslovnih odnosih zagotovljena preglednost in pravna varnost.

Predpogoj za delovanje enotnega trga je vzpostavitev osnovnega sklopa podatkov o vseh registriranih subjektih, s tem pa tudi povezovanje poslovnih registrov. To poročilo sem podprla tudi zaradi tega, ker predlaga vključitev sistema evropskih poslovnih registrov v tako imenovan projekt e-Justice, ki bo zagotovil boljše izvajanje tega ukrepa.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, gotovo se boste spomnili čudovitega prizora iz filma Dr. Živago, ko meščani in aristokrati uživajo v šampanjcu v topli, zlati razsvetljavi restavracije, medtem ko zunaj, v mraku ljudje sodelujejo v izgredih. Ko poslušam našo današnjo razpravo, sem se že večkrat spomnil na ta prizor.

Pravkar so javnomnenjske raziskave Eurobarometra pokazale, da je zaupanje v EU na najnižji ravni do zdaj. Le malo državljanov EU je zdaj mnenja, da Evropska unija prinaša koristi. Kljub temu pa smo lahko slišali gospoda Verhofstadta, gospoda Daula in druge, da je to zaradi tega, ker ne storimo dovolj, ker si želijo, da bi Evropa storila še več. Od predsednika Komisije smo slišali, da so za vse to krive države. Domnevam, da je v človeški naravi, da za svojo nepriljubljenost ne krivimo sami sebe, kljub temu pa bi bilo dobro, če bi obstajali znaki, da je ta kriza povezana z evrom, finančnimi injekcijami, s samo nepravičnostjo pri razmetavanju javnega denarja, z nadutostjo, s katero zavračamo volilne rezultate.

Dovolite mi, da končam z besedami Edmunda Burka, ki se zdijo izjemno primerne za naše trenutno nezadovoljstvo: „Ker se zaradi pol ducata kobilic, ki se skrivajo pod praprotjo, po polju širi nadležno cvrčanje, medtem kot večtisočglavo govedo tiho počiva v senci drevesa, si ne domišljaj, da so tisti, ki zganjajo hrup, edini prebivalci na polju“.

 
  
  

Poročilo: Pablo Zalba Bidegain (A7-0210/2010)

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE). (CS) Ahilova peta sporazuma s Korejo je pravica do povračila carinskih tarif ali izvzetje iz tarif, predvsem za izdelke, izvožene v Korejo iz Kitajske, kar je težko spremljati in kar bo po pričakovanjih škodilo evropski industriji. S tem se bo trg odprl na do zdaj še ne viden način, brez vzajemne pravice za EU. Zato ne podpiram podpisa takšnega sporazuma s Korejo. Poročilo Odbora za mednarodno trgovino skuša opozoriti na te probleme in zagotoviti lažje izvajanje varnostnih ukrepov. Sporazum bi bilo treba pred ratifikacijo v zvezi s tem spremeniti. Drugače bomo odžagali vejo, na kateri sedi evropska industrija – ne samo avtomobilska industrija. Pozdravljam preložitev glasovanja; gre za razumen korak.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE) . – (IT) Gospod predsednik, vedeti želim, ali bodo tisti, ki bodo želeli spregovoriti med obrazložitvijo glasovanja pri dveh poročilih, to lahko tudi storili.

Pri tem imam v mislih poročilo gospoda Bineva in poročilo gospoda Winklerja. Ker smo začeli z naslednjimi poročili, sem se želel prepričati, da bom lahko spregovoril, drugače …

(Predsednik je obvestil govornika, da v skladu s členom 170(3) poslovnika, ne bo mogoče podati obrazložitve glasovanja za omenjeni poročili)

Potem ne bo obrazložitev glasovanja glede teh dveh poročil.

 
  
  

Poročilo: José Bové (A7-0225/2010)

 
  
MPphoto
 

  Paolo Bartolozzi (PPE).(IT) Hvala, gospod predsednik in oprostite mi. S svojim govorom želim izpostaviti, kako postopna erozija prihodkov evropskih kmetov, kljub rastočim dobičkom v živilskopredelovalnem sektorju, povzroča zaskrbljujočo gospodarsko marginalizacijo kmetijskih delavcev, zaradi česar prihaja do opuščanja kmetijskih dejavnosti.

Zaradi tega je treba spremeniti potek dogajanj, kar priznava tudi Evropska komisija sama in je razvidno iz poročila, ki je bilo danes zjutraj obravnavano in dano na glasovanje v Parlamentu – za katerega želim izraziti podporo – izpostavlja številna pojasnila in priporočila tudi na zakonodajni in resorski ravni.

Boriti se moramo proti globalnim špekulacijam glede blaga in zagotoviti varnost oskrbe. Poleg tega je prav tako treba zagotoviti večjo preglednost cen, ne samo zaradi tega, da bi bili kmetje deležni pravice in dostojanstva, ampak tudi zato, da bi odpravili resna neravnovesja, ki obstajajo v zvezi s pogajalsko močjo in preprečili zlorabe med različnimi operaterji.

Kmetijstvo mora biti potrjeno kot sektor gospodarske in socialne stabilnosti, pav tako pa mora ponovno pridobiti moč v evropskem in globaliziranem trgovinskem sklopu.

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE).(DE) Gospod predsednik, menim, da smo danes sprejeli dobro odločitev, odločitev, ki je dobra za kmete, dobra za potrošnike, pa tudi dobra za celotno evropsko gospodarstvo. Najpomembnejši vidik tega samoiniciativnega poročila je njegovo politično sporočilo. Gre za sporočilo vrednostni verigi, da imajo tudi kmetje, še posebej kmetje, pravico do ustreznega plačila za svoje delo. Trenutne razmere se ne smejo nadaljevati.

Ne nasprotujem zagotavljanju in nakupu nizkocenovne hrane, ki predstavlja dobro vrednost, vendar je poudarek pri tem na dobri vrednosti. Vsakdo, ki prodaja hrano pod njeno energetsko vrednostjo, povedano drugače, če bi termična energija, pridobljena iz hrane, prinesla več denarja, kot njena prodaja, potem je v sistemu nekaj narobe. V tem primeru ne gre za lojalno konkurenco. Če ne gre za lojalno konkurenco, potem morajo posredovati politiki. Ravno to izhaja iz predloga, ki smo ga danes sprejeli.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospod predsednik, tudi sama podpiram poročilo gospoda Bovéja in lahko le ponovim pripombe mojega kolega gospoda Jahra.

To daje zelo močno sporočilo vsem, tako v politiki, kot tudi v gospodarski verigi, da Parlament misli resno. Včeraj zvečer smo imeli živahno razpravo. Vsi se ne strinjamo s celotno vsebino poročila, se pa vsi strinjamo, da kmetje ne morejo biti več pod takšnim pritiskom. Trenutno se iz njih dobesedno iztiska življenje. Prejmejo vse manj in manj končne cene, ki jo plačujemo za hrano v supermarketih in te razmere se morajo nehati.

Preveriti moramo vlogo prevladujočih akterjev. Potrebujemo varuha človekovih pravic za prehrambni sektor, prav tako pa moramo preučiti, kako globalni trg vpliva na naše pridelovalce hrane. Pregledati moramo konkurenčno pravo. Vesela sem, da je bilo to poročilo v Parlamentu deležno razprave in podpore, ki si jo zasluži. Gre za pomemben korak pri podpiranju nedavne retorike.

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE). (CS) Podprla sem poročilo glede primernega dohodka za kmete in vesela sem, da je Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropskega parlamenta pokazal zanimanje za slabo delujočo prehransko verigo in nesoglasja med nizkimi odkupnimi cenami za kmete in visokimi cenami za potrošnike. Vendar še enkrat želim poudariti, da obstaja nesprejemljiva diskriminacija in neenake konkurenčne razmere za kmete iz EU 12 zaradi višjih subvencij, kot so jih deležni kmetje iz EU 15. Za češke potrošnike je na primer težko dobiti mleko, zelenjavo, jajca in drugo blago čeških kmetov, saj imajo multinacionalne verige raje blago iz držav EU 15, ki je deležno višjih subvencij in je zato tudi cenejše. To je treba čim prej spremeniti.

 
  
MPphoto
 

  Inese Vaidere (PPE).(LV) Hvala, gospod predsednik. Verjamem, da je to poročilo, ki govori o poštenih prihodkih za kmete, ključnega pomena, predvsem zaradi tega, ker so se cene kmetijske pridelave veliko bolj dvignile, kot znesek, ki ga kmetje prejmejo za pridelek. V teh okoliščinah ravno velike prodajalne verige dejansko ne izgubijo ničesar v tem procesu. Povedati želim, da je bilo izboljšanje prihodkov kmetov vedno cilj Evropske unije, vendar lahko vidimo, da ni mogoče izpolniti meril za razvoj podeželja. Kmetijstvu dodeljena sredstva se še naprej povečujejo, vendar to ne daje nobenih rezultatov. Kmetje iz številnih novih držav članic EU, vključno z Latvijo, so znatno v slabšem položaju v primerjavi z industrijskimi pridelovalci in njihovimi kolegi v gospodarsko močnejših evropskih državah, ki so lahko privoščijo in jim zagotovijo dodatno pomoč. Tako je močno ovirano tudi izvajanje kohezijskega načela Evropske unije. Prav tako še posebej pozdravljam izjavo v poročilu, da morajo biti dobički, nastali v preskrbovalni verigi in pri prodajalcih na debelo na račun kmetov javno razkriti. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, z veseljem podpiram to poročilo. Naslov „Pošteni prihodki za kmete“ pove vse in navaja, da prihodki že dolgo časa niso pošteni.

Končno smo le naredili korak v pravo smer. Dobički morajo biti pošteno porazdeljeni med proizvajalci, predelovalci in prodajalci, kar se trenutno ne dogaja. To poročilo bo končno poslalo ustrezno sporočilo in to nam omogoča, da zdaj nadaljujemo.

Ko bo to zagotovljeno, upam, da bomo lahko dobili trdno in dobro utemeljeno SKP, da bi tako bilo mogoče zagotoviti smotrnost družinskih kmetij in varno oskrbo s hrano v prihodnje. Danes smo dobro začeli. Upam, da bomo lahko ustali na želeni poti.

 
  
  

Poročilo: Miguel Portas (A7-0236/2010)

 
  
MPphoto
 

  Romana Jordan Cizelj (PPE).(SL) Glasovala sem za poročilo o financiranju in delovanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Evropska solidarnost je za mnoge abstrakten pojem, to pa je mehanizem, od katerega bi morali imeti koristi neposredno posamezni evropski državljani in to takrat, ko so v stiski in težki situaciji.

Izkazalo pa se je, da sklad ne deluje dobro. Zato od Komisije pričakujem, da bo z vso resnostjo upoštevala zahtevo po vmesnem pregledu delovanja sklada in reviziji regulative.

Imam pa zadržek glede neodvisnosti sklada, saj je povezana z njegovim neomejenim trajanjem. Menim, da je sklad politični odgovor na trenutno situacijo. Evropska unija mora v prihodnosti spodbujati zaposlovanje z drugimi instrumenti. Poskrbeti mora za konkurenčnost evropskega gospodarstva. Paziti moramo, da ne bomo oblikovali mehanizma, ki bo dajal potuho tistim, ki se ne bodo prilagajali spremenjenim svetovnim razmeram, in v tem smislu sem tudi glasovala.

 
  
MPphoto
 

  Barbara Matera (PPE).(IT) Gospod predsednik, kot poročevalka v senci za skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) o tem samoiniciativnem poročilu, se najprej želim zahvaliti poročevalcu za pomembno delo, ki ga je opravil na začetku, predvsem v zvezi z vsemi političnimi skupinami.

Menim, da to poročilo vsebuje nekatere pomembne točke za izboljšanje Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF), gledano z vidika srednjeročnega razvoja. Ti izvedbeni predlogi so skladni z mojimi ugotovitvami glede primerov, ki sem jih pregledala v letu 2010 v sklopu Odbora za proračun, prav tako pa so skladni s potrebo po poenostavitvi in pospešitvi postopkov, ki se nanašajo na sklad.

Glede na izjemno težke gospodarske razmere, v katerih so evropska gospodarstva in vse večje število prošenj za pomoč s strani držav članic, sem mnenja, da je bilo v poročilu ključnega pomena izpostaviti, da je treba obseg sklada podaljšati na leto 2013 za delavce, ki so zgubili delo zaradi gospodarske krize.

Na evropske institucije so naslovljene zahteve, da zagotovijo močno sporočilo glede spodbujanja gospodarskega oživljanja in EGF za naše državljane predstavlja pomembno sporočilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Inese Vaidere (PPE).(LV) Hvala, gospod predsednik. Ko upoštevamo dejstvo, da je bil Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji vzpostavljen z namenom, da bi se zmanjšala grožnja brezposelnosti in povečale možnosti za zaposlitev ljudi, ki trpijo zaradi globalizacije, še vedno obstaja skrb, da je vsako leto 500 milijonov EUR, namenjenih porabi za namene Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, neustrezno izkoriščenih in da kar devet držav ni predložilo niti enega samega zahtevka. Jasno je, da je treba nadaljevati s tem pozitivnim začetkom, ko se je Komisija odločila, da bo po izbruhu krize vzpostavila mehanizem za enostavnejše in lažje izplačilo iz sklada. S tem delom je treba nadaljevati. Menim, da to še posebej drži v zvezi z novimi državami članicami, ki imajo veliko malih in srednje velikih podjetij, kjer ni veliko ljudi, ki bi zgubilo delo v enem samem podjetju, ampak veliko ljudi zgubi delo v mnogih podjetjih. Ravno ta vidi je treba še dodatno izboljšati, tako da bo Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji resnično mogoče uporabiti v tistih državah, katerih bruto domači proizvod je nižji od povprečja Evropske unije. Hvala.

 
  
  

Poročilo: José Bové (A7-0225/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE).(PL) Danes smo sprejeli pomembno poročilo o poštenih prihodkih za kmete in boljšem delovanju verige preskrbe s hrano v Evropi. Učinkovito delovanje verige preskrbe s hrano ni odvisno le od dolžine poti, ki jo opravijo kmetijski proizvodi od polja do predelave, prodaje na debelo, maloprodaje in na mizo potrošnika, ampak tudi od njene posebne narave in celovitosti. Kmetijska pridelava je v veliki meri odvisna od naravnih in podnebnih razmer, nad katerimi imajo kmetje le omejen vpliv. Živilskopredelovalna industrija narekuje cene kmetom, medtem ko distributerji počnejo enako za predelovalce in potrošnike. Prav zaradi tega je treba analizirati cene in spremljati njihovo preglednost. To ne pomeni kršitev zakona o prostem trgu, vendar pa omejuje monopolističen vpliv posrednikov. Trenutno se na finančnih trgih uvajajo nadzorne institucije. Nekateri ljudje želijo, da na kmetijskem trgu tega pregleda in spremljanja ne bi bilo. Ti ljudje ne upoštevajo dejstva, da so pridelovalci majhni in neodvisni in da izgubljajo zaradi mogočnih trgovinskih interesov in beležijo velike izgube.

 
  
  

Poročilo: Tadeusz Zwiefka (A7-0219/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI).(FR) Gospod predsednik, poročilo gospoda Zwiefke odraža velik del usposobljenosti in obsežno delo pri raziskavi obstoječe zakonodaje, mednarodnih konvencij – predvsem Haaške konvencije – in sodne prakse, katerih nekateri vidiki so si včasih resnično nasprotujoči.

Dejansko pa to poročilo rešuje le del problema. Če obstaja področje, na katerem ima evropska zakonodaja popolno legitimnost, to ni usklajevanje materialnega prava, kar bi imelo za posledico standardizacijo prava v vseh državah članicah, ampak pravil, ki urejajo spore o pristojnosti – prvič glede tega, katero sodišče je pristojno – in drugič, pravil, ki urejajo neskladja med zakonodajami; povedano drugače, ugotavljanje, katera zakonodaja velja.

Katera zakonodaja velja v primeru pogodb, tudi takrat, kadar ljudje prebivajo na različnih krajih? V primeru premoženja, ne glede na to ali gre za premično, nepremično ali neopredmeteno sredstvo – kaj je industrijska lastnina? V primeru pogodb, tudi takrat, kadar pogodbene stranke prebivajo na različnih krajih?

Vse to mora, gospod predsednik, urejati evropski kodeks. Vse dokler ne bomo imeli evropskega kodeksa o mednarodnem zasebnem pravu, se bomo srečevali z znatnimi težavami. To poročilo lahko te probleme deloma rešuje, kadar gre za eksekvature.

 
  
  

Poročilo: Antonija Prvanova (A7-0221/2010)

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE). (CS) Strinjam se z avtorico tega poročila, da ženske iz narodnih manjšin v EU trpijo zaradi različnih oblik diskriminacije ter da je naša dolžnost, da skušamo in izboljšamo razmere, predvsem z vidika dostopa do izobrazbe, trga dela, socialne varnosti in zdravstvenega varstva. Vendar pa poročilo prav tako poziva Komisijo, da zbere statistične podatke, razvrščene po etnični skupini. Listina o temeljnih pravicah in svoboščinah izrecno prepoveduje zbiranje podatkov, razvrščenih po rasi.

Zato želim zastaviti dve vprašanji: ali Komisija lahko pripravi takšno analizo, ne da bi kršila mednarodno pravo, ali gre za poskus spremembe ustreznega člena listine, tako da bo mogoče izvesti takšne analize? Ali se avtorica ali Parlament sploh zaveda te nasprotujoče si okoliščine? Kljub temu sem glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu gospe Parvanova o socialni integraciji žensk iz etničnih manjšin, saj je to poročilo – tako kot skoraj vse tovrstne politično korektne pobude – kontraproduktivno. Na primer, poskusi poročevalke, da bi se izognila uporabi besede „islam“, mejijo že na absurd. Drug primer je informacija, da ženske iz etničnih manjšin diskriminirajo moški is istih manjšin. Poročilo navaja, da ni nobenega opravičila za nasilje na podlagi običajev, tradicij ali verskih prepričanj, kljub temu pa tega nikjer jasno ne navaja: številnih načel islama ni mogoče vključiti v našo evropsko družbo. Dokler mi, Evropski parlament, ne bom izšli iz te faze zavračanja, so vsi ukrepi, namenjeni integraciji žensk iz islamskih kultur, obsojeni na propad že od samega začetka.

 
  
  

Poročilo: Sirpa Pietikäinen (A7-0237/2010)

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Starejši so danes vse prepogosto obravnavani kot neučinkoviti in nesposobni za delo, čeprav pravo EU nasprotuje diskriminaciji na podlagi starosti. Pozablja se na ogromno dodano vrednost, ki jo imajo zaradi številnih let izkušenj za nacionalna gospodarstva. Glede na to so ženske zaradi nadaljevanja spolne diskriminacije v zelo težkih razmerah na trgu dela. Poleg tega ženske, glede na statistike, živijo dlje, kot moški, kar pomeni, da so v večji meri izpostavljene problemu revščine in nižjim pokojninam, ravno zaradi tega, ker so prejemale nižjo plačo, kot moški na istih položajih. Vsi ti problemi so še posebej očitni na podeželju. V zvezi z zgoraj navedenim me vesli, da bo sprejeta resolucija, ki nas bo opominjala na ta problem in nas gnala, da si še naprej prizadevamo za izboljšanje trenutnih razmer.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospod predsednik, podprla sem to poročilo in želim predvsem opozoriti na tri odstavke, za katere menim, da so resnično pomembni, glede na naglico, s katero želimo starejše strpati v nego, namesto da bi za njih skrbeli v skupnosti ali na njihovih domovih. V zvezi s tem so zelo spodbudni odstavki 17, 19 in 25. Zagotoviti moramo, da bo pri negi starejših ljudi uporabljen pristop, ki temelji na pravicah. Zagotoviti moramo, da bodo starejši ljudje lahko živeli samostojno na svojih domovih in da jim bo pri tem zagotovljena pomoč. Ne smemo dovoliti, da bi se koval dobiček zaradi selitve starejših ljudi v sektor zasebne oskrbe.

Prav tako želim opozoriti na odstavek 13, ki zbližuje delo in oskrbo. Ali lahko predlagam Parlamentu in številnim parlamentom v Evropi – pa tudi širše –, da moramo skušati uskladiti politično delo z oskrbo. Z veseljem bi opravila raziskavo, koliko ljudi v Parlamentu ima poleg politične vloge tudi vlogo skrbnika. Le redki.

 
  
MPphoto
 

  Erminia Mazzoni (PPE).(IT) Gospod predsednik, glasovala sem za to poročilo, saj vsebuje nekatere zelo pomembne načelne izjave.

Prva je ta, da običajno na staranje gledamo negativno, starejši ljudje predstavljajo gospodarski in socialni vir, ki ga izrabljamo, vendar tega ne priznamo; da ima gospodarska kriza resnejše posledice za ženske, predvsem starejše ženske; starostna diskriminacija ne bi smela obstajati v povezavi z vključenostjo; in da so ženske bolj ogrožene zaradi revščine, predvsem pa omejenih pokojnin, kljub temu, da predstavljajo temelj blaginje.

To poročilo predlaga pomemben način za oživljanje Evrope narodov in s tem tudi Evrope ljudi, vseh ljudi. Metoda vključuje razvoj pristopa za določevanje ocen, statistik in podatkov, ki temeljijo na ozaveščenosti glede neenakosti med spoloma v starosti, ki je predvsem posledica nakopičenih pomanjkljivosti skozi celotno življenje, ki temeljijo na spolu. Prav tako predvideva sprejetje pristopa glede na potek življenja, v katerem se medsebojne povezanosti staranja in spola upoštevajo kot način za doseganje napredka pri politikah staranja.

V tej resoluciji so zahtevani trije temeljni in pomembni vidiki: mehanizem za zagotavljanje zbiranja pokojninskih pravic, tudi v času, ko oseba neguje druge osebe; upoštevanje vidika spola pri reformah pokojninskega sistema in prilagoditvah upokojitvene starosti; ter zagotavljanje nadomestila v času negovanja druge osebe.

Gre za zelo pomemben del informacije, saj posamezne države članice, predvsem Italija, prilagajajo svoje nacionalne pokojninske sisteme, da bi bili v skladu z evropskimi smernicami. Gre za resnične evropske smernice.

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE). (CS) Glasovala sem proti temu poročilu zaradi zavzetega stališča, da morajo države članice upoštevati posebne okoliščine starejših lezbijk, biseksualk in transseksualnih žensk. Ali to pomeni, da naj imajo višji status, kot ostale starejše ženske? V včerajšnji razpravi sem poudarila, da je večje tveganje za revščino pri ženskah v dobi upokojitve mogoče pripisati dejstvu, da skrbijo za družino in vzgojo otrok in zaradi tega, ker so njihovi življenjski prihodki, gledano v povprečju, nižji, kot prihodki moških in da se mora to spremeniti. Vendar pa se to z ničemer ne nanaša na njihovo spolno usmerjenost.

 
  
MPphoto
 
 

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, z veseljem sem podprl to poročilo. Sem edini, ki je bil prisoten na včerajšnji razpravi in ki ni spregovoril. Razlog, zakaj nisem spregovoril, tiči v mojem prepričanju, da je bil naslov na nek način napačen. Tukaj ne govorimo o vlogi žensk v starajoči se družbi, ampak v resnici razpravljamo o obravnavi starejših žensk v družbi, ki se stara.

Jasno je, da so bila nekatera stališča več kot očitno ustrezna, predvsem glede razlike v pokojninah med moškimi in ženskami, kar ni sprejemljivo za demokratično družbo. Obstaja velika in nujna potreba po dodatni razpravi o vlogi žensk in moških v starajoči se družbi. To dejstvo je treba upoštevati, predvsem v zvezi s pripravo proračuna. Menim, da to v preteklosti ni bilo upoštevano. Gospodarske posledice starajoče se družbe niso bile pravilno obravnavane. To moramo nujno storiti, če ne želimo, da se ti načrti ne bodo zalomili.

 
  
  

Poročilo: Morten Løkkegaard (A7-0223/2010)

 
  
MPphoto
 

  Clemente Mastella (PPE).(IT) Gospod predsednik, jaz in še nekateri ostali smo ostali pri stvari. Glasoval sem za to poročilo, saj verjamem, da je pomembno za odnose med politiki, pri njihovih odgovornih položajih, in volivci, vse to pa lahko služi kot osrednji element pri naši predstavniški demokraciji. Verjamem, da je vse to predstavlja pomembno zahtevo za zagotavljanje popolnega, zavednega in demokratičnega sodelovanja državljanov v procesu vključevanja EU.

Žal opažamo, da se tudi zadnjih evropskih volitev ni udeležilo veliko število volivcev, kar pa je precej običajno za vse evropske države – in tudi ne samo v Evropi. Jasno dokazuje, kako malo informacij dobijo državljani o evropskih politikah in vprašanjih ter, žal, kako malo se čutijo povezane z našimi institucijami.

Glede na dejstvo, da je bila z Lizbonsko pogodbo uvedena nova oblika sodelovanja državljanov v postopku sprejemanja odločitev Evropske unije, je pomembno, da si prizadevamo odpraviti to vrzel. Institucija si mora prizadevati, da bi brezplačno zagotavljala neomejen dostop do vseh javnih informacij, ki jih izda Evropska komisija.

Na koncu želim izpostaviti, kako pomembno je zagotavljati, da evropske institucije sodelujejo z ljudmi in da odgovorni nacionalni organi izboljšajo komunikacijo. Vse to je treba doseči s spodbujanjem držav članic, da aktivneje sodelujejo pri obveščanju državljanov pri zadevah, ki se nanašajo na našo Evropo.

 
  
MPphoto
 

  Morten Løkkegaard (ALDE) . – (DA) Gospod predsednik, vesel sem, da smo danes sprejeli poročilo o boljši komunikaciji v EU. Tudi sam sem glasoval za skupno resolucijo s Skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), Skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu in Skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, saj nam to poročilo zagotavlja trdno podlago. Poročilo vključuje vse predloge, ki jih je marca sprejel Odbor za kulturne zadeve. Vendar pa želim povedati, da je v tem času bilo predlaganih več kompromisov, za katere sem seveda upal, da bodo ohranjeni vse do končnega glasovanja. To ni bilo mogoče, saj so močne lobistične sile v zadnjem trenutku oslabile odločnost nekaterih vpletenih strank. Vendar bom na to opozoril in vidim lahko, hkrati pa sem tudi vesel, da so ti predlogi pripeljali do dobre razprave, tako da bomo sedaj lahko dosegli napredek pri 46 predlogih za boljšo komunikacijo v EU.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospod predsednik, kot bivša novinarka, sem z veseljem podprla to poročilo. Ker poznam obe strani te razprave – prej kot novinarka in sedaj kot političarka – menim, da obstaja nevarnost enačenja informacij z novinarstvom. Glede tega moramo biti zelo previdni.

Trenutno me skrbi, da je zaradi gospodarske krize ostalo brez dela veliko število novinarjev. To se dogaja na Irskem. Lokalni časopisi in lokalne radijske postaje zmanjšujejo osebje in obstaja pritisk za odpuščanje ljudi. To pomeni, da bo trpela kakovost novinarstva, saj ljudje ne bodo imeli časa in sredstev, da bi raziskali zgodbe in kakovostno pokrivali vprašanja.

Bojim se, da bo Evropa zaostala, saj so lokalne zgodbe pokrite, evropske zgodbe pa ne, če niso pomembne za ljudi v naših državah članicah. To predstavlja izziv za izvoljene poslance Parlamenta – , da doma postavimo delo, ki ga opravljamo, v ospredje, saj je zelo pomembno.

 
  
MPphoto
 

  Oldřich Vlasák (ECR). (CS) Pozitivna stvar tega poročila je vsekakor, da večkrat priznava vse večjo vlogo nacionalnih parlamentov in poudarja načelo subsidiarnosti. Prav tako vključuje različne predloge, kot so večja preglednost, objavljanje informacij, lažja akreditacija za novinarje in tako dalje, ki jih je vsekakor vredno podpreti. Na drugi strani pa vključuje ideje, ko so spornejše. Poročilo predlaga ustanovitev skupine dopisnikov, katerih naloga bi bila pokrivanje tem Evropske unije na bolj poučevalen način. Prav tak poziva vse države članice, da zagotovijo specializiran urad za zadeve EU, katerega vloga bi bila pojasniti vplive politik EU. Istočasno predlaga povečana sredstva za informacijski urad Parlamenta. Menim, da bi boljši rezultat bilo mogoče zagotoviti z izboljšanjem učinkovitosti in novimi metodami, ne pa s povečanjem proračuna. Zaradi tega sem zavrnil to poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Inese Vaidere (PPE).(LV) Hvala, gospod predsednik. Še posebej pozdravljam dejstvo, da nas to poročilo opozarja na obveznosti javnih glasil glede obveščanja ljudi o tem, kaj se dogaja v Evropski uniji in da bi bilo treba vprašanja, s katerimi se sooča Evropska unija, vključiti v šolski program. V razmerah, ko obstaja ogromno informacij o Evropski uniji, postaja vloga informacijskih uradov Parlamenta v državah članicah vse pomembnejša. Poudariti želim tudi potrebo po nadziranju tega, kar se dogaja v teh uradih in kako učinkovito so porabljena sredstva, ki jim jih Evropska unija zagotavlja. Še posebej dobrodošel je poudarek, ki ga poročilo namenja vlogi kanala Euronews TV. Poudariti želim, da bi moral ta kanal oddajati ravno tako, kot navaja poročilo; oddajati v vseh uradnih jezikih Evropske unije. V Latviji na primer prejemamo informacije s tega kanala v ruskem jeziku, informacij pa ni na voljo v latvijskem jeziku, uradnem jeziku. Neodvisno novinarstvo ima posebno vlogo. Prav tako želim predlagati, da uvedemo krovno zakonodajo Evropske unije, s katero bi lahko identificirali resnična javna glasila tudi v tistih državah, kjer ni dovolj politične volje, da bi uvedle tovrstno nacionalno zakonodajo. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Emma McClarkin (ECR). – Gospod predsednik, poročilo in resolucija o novinarstvu in novih medijih, o kateri smo danes glasovali, naj bi obravnavala načine, kako novi mediji spreminjajo novinarstvo. Namesto tega je postal seznam želja za poslance v EP, ki želijo povečati prisotnost v člankih in ki želijo manipulirati s tem, koliko se bo poročalo o EU. Predlogi vključujejo evropske programe usposabljanja za novinarje, več denarja za informacijske urade Parlamenta in še več denarja za komunikacijsko politiko EU.

Verjamem v svobodo govora. Prav tako verjamem v neodvisno, verodostojno novinarstvo. Siljenje in financiranje novinarjev in javno neodvisnih izdajateljev programa, da bi pokrivali zadeve EU in tako spodbujali evropske ideale, je očitna propaganda, zato sem glasovala proti tem poročilu in resoluciji. Da bi bilo mogoče zadovoljiti nečimrnosti, je bila zapravljena priložnost za obravnavo načinov, kako spodbujati demokratično delovanje prek socialnih medijev.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A7-0222/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za poročilo poljske kolegice gospe Geringer de Oedenberg o predlogu kodifikacije Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prostem gibanju delavcev v Uniji iz oktobra 1968, ki je bila spremenjena 1968, 1976, 1992 in dvakrat leta 2004. Aprila 1987 je Komisija svojim službam naložila, da nadaljujejo s kodifikacijo vseh pravnih aktov po njihovi deseti spremembi, hkrati pa je poudarila, da gre za minimalne predpise in da naj službe Komisije, zaradi jasnosti in pravilnega razumevanja določb, skušajo čim prej kodificirati besedila, za katere so bile odgovorne. Čeprav je bila 20. decembra 1994 v medinstitucionalnem sporazumu vzpostavljena delovna metoda za pospešitev, je žal prišlo do zamud pri kodifikaciji evropske zakonodaje. Te zamude so vplivale na naše državljane in države članice, predvsem na javne uprave, pravno stroko, študente in profesorje prava in tako dalje. Preveč je določb, ki so bile hitro spremenjene in so sedaj razmetane po izvornem besedilu in naslednjih novelah zakonov.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) V prizadevanjih, da bi podprla medvladni in ozemeljski pogled na politiko EU, sem vedno odločno zagovarjala načelo subsidiarnosti in nasprotovala dragim birokratskim in upravnim bremenom, ki jih EU pogosto nalaga državam članicam, državljanom in podjetjem.

Zato lahko glasujem le za poročilo gospe Geringer de Oedenberg, ki nas opozarja na pomembnost „boljše priprave zakonodaje“. To lahko deloma dosežemo s temeljitejšo oceno vpliva pravnih postopkov že preden Komisija osnutek danega zakona predstavi kot uradni zakonodajni predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Ta nov predlog vsebuje kodifikacijo Uredbe Sveta (EGS) št. 1612/68 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti. Ta predlog ohranja vsebino kodificiranih aktov in skuša zagotoviti pojasnila pri uporabiti pravnih standardov o prostem gibanju delavcev. Evropska unija mora doseči dolgoročni cilj in zagotoviti prosto gibanje delavcev v vseh državah članicah. Vsem delavcem mora biti zagotovljena pravica, da se svobodno gibljejo in pridobijo zaposlitev v državah članicah.

Evropska unija mora zagotoviti, da bo mobilnost delovne sile preglednejša, delavcem mora pomagati pri izboljšanju njihovih življenjskih razmer in pridobivanju ustreznega položaja v družbi, za to pa je treba brez izjem odpraviti diskriminacijo na podlagi nacionalnosti in pogojev zaposlovanja. Med državami članicami mora priti do boljšega sodelovanja pri izvajanju prožnejših pogojev zaposlovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Prost pretok je temeljna pravica in način povečanja možnosti za boljše delovne in življenjske pogoje. To pravico morajo brez diskriminacije uživati stalni, sezonski in obmejni delavci in tisti, ki s svojim delom opravljajo storitve v vseh državah članicah. Glasujem za to resolucijo, saj se zavedam, da prispeva k podpori, ki jo zavodi za zaposlovanje zagotavljajo državljanom drugih držav članic, k enaki obravnavi in pravici do splošne izobrazbe, pripravništva in usposabljanja za otroke državljanov držav članic, ki so ali so bili zaposleni v drugi državi članici.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta uredba naj bi nadomestila uredbo iz leta 1968 o prostem gibanju delavcev, kot tudi različne akte, ki so bili vključeni vanjo. Gre torej za postopek kodifikacije, v katerem, z vidika mnenja posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ni prišlo do nobenih znatnih sprememb. Brez zadržkov podpiram to pobudo, katere cilj je poenostaviti in pojasniti zakonodajo Unije, ki je bila predmet nenehnih sprememb in pokriva številne akte. Le na ta način bomo sposobni zagotoviti večjo preglednost v zakonodaji Unije, s tem pa bo tako dostopnejša in razumljivejša navadnim Evropejcem, kar jim bo zagotovilo nove priložnosti in možnosti, da uveljavijo svoje specifične pravice ter tako pripomorejo k oblikovanju Evrope državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, da bi tako bilo mogoče zagotoviti državljanom ene države članice, ki delajo na ozemlju druge, enako obravnavo v zvezi z zaposlovanjem in delovnimi pogoji, kot so je deležni delavci, ki prihajajo iz te države, pa tudi v zvezi s plačilom, kadrovskimi presežki in ponovnemu vstopu na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta resolucija se omejuje izključno na enostavno kodifikacijo obstoječih besedil o prostem pretoku delavcev v Uniji brez pomembnih sprememb, zato sem glasoval za njeno sprejetje. Želim pa omeniti, da ta prost pretok s sabo prinaša povečano politično povezovanje. Prost pretok delavcev brez socialnih problemov, tudi brez socialnega dumpinga je mogoče zagotoviti le z novim konceptom socialnosti v Evropski uniji, ki lahko zagotavlja vse minimalne socialne pravice v Evropi.

Mislim, da moramo zaradi tega prostega pretoka uvesti minimalne standarde na področju zdravstva, izobraževanja in socialnih pokojnin, ki morajo biti zagotovljeni na ravni EU. Z vidika socialnih pravic vzpostavitev teh minimalnih standardov povečuje homogenost pogojev zaposlovanja in ureja pretok delovno intenzivnih dejavnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Pozdravljam to poročilo, ki ustrezno navaja pomembnost Švice in EGA za trgovinske zadeve EU. Poročilo izrecno navaja, da Parlament v celoti upošteva vzroke posebne narave pri odnosih med Švico in EU. Sam bi šel še dlje in pozval k popolnemu spoštovanju državljanov vseh štirih držav EFTA pri sprejemanju odločitev glede odnosov njihovih držav z EU.

Ribištvo je področje skupnega interesa med EU in državami EGA, ki ne spada v obseg sporazumov o notranjem trgu. V zadnjih mesecih je Islandija enostransko določila kvoto staleža skuša, ki lahko ogrozi celo vzdržnost tega področja ribolova. Čeprav močno podpiram koncept nacionalnega nadzora nad ribištvom, mora le to potekati na podlagi regionalnega sodelovanja in mednarodnih zakonov. Islandsko vlado pozivam, da se usede za mizo s svojimi sosedami, da bi tako dosegla medsebojno sprejemljivo in odgovorno rešitev za te razmere.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. Ta postopek ohranja prost pretok delavcev v Skupnosti, ki je eden izmed največjih dosežkov EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Prost pretok delavcev v Uniji je eden izmed glavnih ciljev držav članic in prispeva k razvoju gospodarstev vseh držav EU. Zato na tem področju ne sme bili nikakršne diskriminacije. Zato je zelo pomembno, da so vsi predpisi, ki omogočajo uresničitev tega cilja, brezhibno zagotovljeni in kodificirani. S sprejetjem te uredbe bo mogoče vse države članice usmeriti k usklajevanju svojih politik zaposlovanja. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. – (HU) Evropska komisija veliko pozornost namenja poenostavljanju in krepitvi preglednosti prava EU, da bi tako bilo enostavneje in bolj dostopno državljanom držav članic. Vendar pa tega cilja ne bo mogoče uresničiti, dokler bodo številne znatno spremenjene uredbe tako široko razpršene. V trenutnih razmerah je potrebnega kar veliko raziskovanja, da bi bilo mogoče ugotoviti, katera zakonodaja je v veljavi. Ker je bil tudi Sklep Sveta o zaposlovanju v Evropski uniji večkrat spremenjen, je treba kodificirati tudi to besedilo. Pomembno je, da kar se da hitro kodificiramo te in podobne zakone EU. Zato sem glasoval za to uredbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Bolgarija in Romunija sta se prehitro pridružili Evropski uniji. Velike družbeno-ekonomske razlike med starimi in novimi državami članicami, predvsem v Bolgariji in Romuniji, povzročajo obsežno delovno migracijo z vzhoda na zahod EU. V tem primeru utemeljevanje na podlagi prostega pretoka delavcev ni ustrezen argument, saj so razlike tako velike, da na trgih dela starih držav članic povzročajo težave zaradi poceni delovne sile in vključevanja. Zato tega poročila nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za, saj gre za zelo pomembno temo, predvsem v času, ko poteka razprava o mobilnosti romskih državljanov v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE) , v pisni obliki. – (CS) Glasovala sem za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o prostem gibanju delavcev v EU in sicer v različici, ki upošteva pravne zadržke Evropskega parlamenta. Sprejetje na prvi obravnavi bo pospešilo izvajanje te uredbe, kar je pomembno. Vendar pa želim kljub temu povedati, da nekatere države članice še vedno postavljajo najrazličnejše ovire za prost pretok oseb v EU, to pa počnejo na najrazličnejših ravneh in pod različnimi pretvezami, s tem pa kršijo Pogodbe o delovanju Evropske unije. Pri tem želim opozoriti na trenutno neutemeljeno nadlegovanje čeških voznikov s strani nemške policije v obmejnih regijah. Včerajšnje delovno srečanje višjih policijskih uradnikov obeh držav je le malo pripomoglo k reševanju zadeve in se je celo končalo z besedno vojno, kar so prenašali tudi mediji. Komisijo pozivam, da to zadevo začne obravnavati z vso resnostjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – To je precej tehnično, a nekontroverzno poročilo. Zato smo ga Zeleni podprli.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za to poročilo, ki bo zaščitilo svobodo gibanja za delavce znotraj EU. Notranji trg je odvisen od usposobljenih delavcev, ki lahko brez omejitev prehajajo med državami članicami in zaradi tega sem tudi podprla to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Poenostavitev in pojasnitev evropske zakonodaje je ena izmed najpomembnejših stvari, če želimo, da bodo zakoni postali razumljivejši in dostopnejši javnosti. Enostavno razumljiva zakonodaja lahko ljudem zagotovi boljšo poznavanje svojih pravic, kar prispeva k nastajanju novih možnosti.

Kodifikacija določb, ki niso zbrane in so nenehno deležne sprememb, je nujna, če želimo zagotoviti, da bo evropsko pravo jasno, pregledno in če ga želimo približati javnosti.

To je še toliko pomembnejše na področju prostega gibanja delavcev: vprašanje, ki je postalo eno izmed najpomembnejših prizorišč za izgradnjo evropskega združevanja in je zagotovilo državljanom držav članic nove možnosti, saj imajo pravico, da svobodno delajo v drugi državi članici, ob enaki obravnavi in s prepovedjo vseh oblik diskriminacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prostem gibanju delavcev v Uniji, saj verjamem, da je prosto gibanje temeljno načelo EU in notranjega trga. Evropsko komisijo in Svet pozivam, da izkoristita to priložnost pri sprejemanju uredbe in pozoveta države članice, da odpravijo trenutne ovire, s katerimi se soočajo romunski in bolgarski delavci. Trenutne ovire preprečujejo prosto gibanje delavcev iz držav članic, ki so se Uniji pridružile po 1. maju 2004 in predstavljajo omejevanje pravic državljanov teh držav. Prav tako lahko pripeljejo do nezakonitega dela in socialnega dampinga. Z odpravo teh omejitev bodo migranti in lokalni delavci enako zaščiteni. Uresničenje tega cilja prav tako zagotavlja varovanje in spoštovanje temeljnih načel EU. Upam, da bodo tako države članice, kot tudi Komisija, pokazale potrebno politično voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Gospe in gospodje, prosto gibanje je temeljna pravica delavcev in njihovih družin. Poročilo jasno ugotavlja, da bi moralo biti gibanje delovne sile v Evropski uniji eno izmed načinov, s katerimi lahko državljani EU izboljšajo svoja življenja in pogoje dela. Gre tako za svobodo, kot tudi za dostojanstvo. V zvezi s tem je pridružitev EU močno vplivala na mojo državo Litvo. Z izjemo nekaterih držav lahko vsaj v teoriji prosto delamo v vseh državah članicah EU.

Sedaj doživljamo zlato dobo nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair, kar omogoča lažje potovanje. Ljudje lahko potujejo iz treh največjih letališč Litve v več kot 40 evropskih držav. To je tako blagoslov, kot tudi prekletstvo. Zaradi nenehnih migracij obstaja velika zaskrbljenost, da Litva doživlja beg možganov. V Združenem kraljestvu živi skoraj 60 000 Litovcev, medtem, ko jih je v letu 2001 tam živelo manj kot 5 000.

Približno 90.000 Litovcev živi na Irskem. Smo majhna država in sedaj, ko smo jim zagotovili izobrazbo in vlagali v njihov študij, izgubljamo najaktivnejše ljudi, ki so v dvajsetih in tridesetih letih svojega življenja. Litva in nekatere druge države članice EU se morajo bolj potruditi, če želimo zaustaviti ta nevaren trend.

 
  
  

Poročilo: Slavi Binev (A7-0212/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Kot zadevno poročilo jasno navaja, predstavlja ponarejanje evrov resnično in pomembno grožnjo.

Ravno zaradi tega razloga lahko sprejetje specifične uredbe pomaga znatno zmanjšati število ponarejenih kovancev v obtoku z izvajanjem skupnih postopkov za preverjanje pristnosti kovancev v obtoku in mehanizmov za nadzor teh postopkov s strani organov oblasti. Zato sem glasoval za poročilo gospoda Bineva, hkrati pa bi se mu rad zahvalil za delo, ki ga je opravil.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Ta predlog resolucije opredeljuje ukrepe, ki so potrebni za zaščito evra pred ponarejanjem. Med drugim določa, da morajo kreditne institucije in nekateri drugi gospodarski subjekti, kot so prevozniki gotovine, preveriti pristnost eurobankovcev in eurokovancev, ki jih prejmejo in jih nameravajo dati nazaj v obtok. Prav tako od njih zahteva, da identificirajo ponaredke. Vendar zaradi neobstoja zavezujočega skupnega standarda, namenjenega preverjanju kovancev, države članice uporabljajo različne prakse, kar pomeni, da ne moremo zagotoviti dosledne zaščite valute v Uniji. Kot poročevalka za svojo skupino sem tesno sodelovala z gospodom Binevom pri predlogu te resolucije. Kot gospod Binev tudi jaz podpiram predlog Evropske komisije in v skladu s tem sem tudi glasovala.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Obstoj mehanizmov in pravnega okvira, ki zagotavljajo, da lahko ustrezni organi oblasti zagotovijo pregled vseh valut v obtoku, je ključen za zaščito finančnih institucij in trgov pred goljufijami. Za zagotavljanje veljavnosti valute in njenega obtoka je prav tako potrebna ustrezna obravnava, ki jo bo treba zagotoviti na nacionalni ravni. Ob upoštevanju tega je pomembno, da uvedemo zavezujoča pravila, ki bodo poenostavila izvajanje postopka preverjanja pristnosti eurokovancev z nadzorom nad temi postopki. Takšna vprašanja naj obravnavajo ustrezno usposobljeni strokovnjaki, ki so usposobljeni za te zadeve, da bi tako bilo mogoče zagotoviti učinkovitost postopkov. Poleg tega verjamem, da je ta poenostavitev ključnega pomena, če želimo da bodo potrošniki in celoten trg bolj zaupali v evrsko območje.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ponarejevanje eurokovancev pomeni pomembno grožnjo, predvsem pri kovancih najvišje vrednosti. Neobstoj obveznega skupnega okvira za preverjanje pristnosti kovancev lahko predstavlja oviro za zaščito kovancev. Pravkar sprejeta uredba je pravno zavezujoč instrument, ki omogoča uvedbo skupne metode za preverjanje pristnosti eurokovancev.

Eden izmed glavnih ciljev te uredbe je poskrbeti, da bodo institucije zagotavljale, da bodo eurokovance, ki jih vrnejo v obrok, pregledale s postopkom preverjanja pristnosti. Preverjanje pristnosti se izvaja z napravami za razvrščanje kovancev, vključenimi na seznam, naveden v odstavku 3, člena 5 ali pa to izvaja ustrezno usposobljeno osebje v skladu z metodami, ki jih določijo države članice. Ker pri preverjanju pristnosti eurokovancev stroške nosijo vpletene institucije, kot so kreditne institucije in številne druge institucije, kot so prevozniki gotovine, predlagam, da vključimo pravico institucij, da zaračunajo provizijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Boj proti ponarejevanju eurobankovcev in eurokovancev, kot tudi postopki za preverjanje njihove pristnosti so razlog za prejetje resolucije, ki bo omogočila uvedbo obveznega skupnega okvira za preverjanje pristnosti kovancev. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. (IT) Poročilo obravnava problem ponarejenih evrokovancev v obtoku.

Do sedaj so imele države članice različne prakse za umikanje ponarejenih evrokovancev iz obtoka. V zvezi s tem je namen predloga zagotoviti učinkovito izvajanje skupnih postopkov preverjanja pristnosti eurokovancev, ki so v obtoku, ter mehanizmov nadzora teh postopkov, ki jih izvajajo državni organi. Glasoval sem za, saj verjamem, da so enotni postopki po vsej Evropi ključnega pomena.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Kot član Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, sem dejansko sodeloval v in sledil zakonodajnemu postopku tega poročila, ki sem ga podprl.

Široka poenotenost sistemov, ki se uporabljajo v Evropi za boj proti ponarejanju evrokovancev, je nekaj kar si močno želimo, predvsem po tem, ko smo pridobili odlično zaščito v boju proti ponarejanju bankovcev. V skladu s predlogom, ki ga bomo sprejeli, bo mogoče nadzirati in spremljati obtok in količino ponarejenih evrokovancev v posameznih državah članica, ki trenutno v ta namen nimajo standardiziranih, dovolj varnih sistemov. Ostro se moramo boriti proti ponarejanju in sicer z učinkovitimi, naprednimi instrumenti, da bi tako preprečili velike obremenitve naših državljanov, podjetij in nacionalnih proračunov.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Ponarejevanje evrokovancev predstavlja pomembno grožnjo, predvsem pri kovancih najvišje vrednosti.

Pomanjkanje obveznega skupnega okvira za preverjanje pristnosti kovancev lahko v nekaterih državah članicah predstavlja zadržek za vpletene institucije, da bi aktivno iskale ponaredke; to prispeva k razlikam med stopnjo zaščite valute v EU.

Predlagana uredba predstavlja pravno zavezujoč instrument, ki je sedaj obvezen za vzpostavitev skupne metode preverjanja pristnosti evrokovancev, ki naj bi jo izvajale zadevne institucije in za potreben nadzor s strani držav članic. V zvezi s tem je namen trenutnega predloga zagotoviti učinkovito izvajanje skupnih postopkov v evrskem območju, da bi bilo mogoče izboljšati nadzor in izkoreniniti ponarejanje kovance.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Vsi ponarejeni kovanci in kovanci, neprimerni za obtok, morajo biti umaknjeni iz obtoka in poslani ustreznim nacionalnim organov, da jih uničijo.

Glasovali smo za to besedilo, kljub dejstvu, da ne vsebuje ukrepov za zaščito državljanov, ki imajo v lasti ponarejen denar, ne da bi za to vedeli, in ki morajo opazovati, kako jim ga njihove banke odvzamejo, ko ga želijo položiti. Pogosto so ravno starejši žrtve ljudi, ki v obtok dajejo ponarejene kovance in zaradi tega moramo uvesti sistem, s katerim bo vsaj deloma povrnjen njihov odvzet denar. Prav tako je treba uvesti strožje ukrepe za ponarejevalce in tiste, ki ponarejene kovance dajejo v obtok.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za to poročilo, ki predlaga vzpostavitev skupnih ukrepov za zagotavljanje učinkovitih ukrepov proti ponarejanju v državah evrskega območja. Trenutno ne obstajajo usklajevalna pravila za preverjanje pristnosti in odvzemanje evrokovancev, ki niso primerni za obtok. Takšna pravila bi pomagala varovati potrošnike pred ponarejenimi kovanci in ravno zaradi tega sem podprla to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, glasovala sem za poročilo gospoda Bineva, katerega namen je uvesti skupne postopke za preverjanje pristnosti kovancev in za ravnanje s kovanci, neprimernimi za obtok.

Banke in institucije, ki so odgovorne za dostavljanje denarja, so trenutno dolžne preverjati pristnost bankovcev in kovancev, ki jih prejmejo, preden jih posredujejo nazaj v obtok. Ob ugotovitvi, da gre za ponarejene kovance, jih je treba umakniti iz obtoka. Vendar pa se prakse za sledenje ponarejenim kovancem razlikujejo od ene do druge države Evropske unije: zato verjamem, da je dobro podpreti to pobudo, ki zagotovila enotno zaščito valute na celotnem evrskem območju.

 
  
  

Poročilo: Iuliu Winkler (A7-0242/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Naklonjen sem zagotavljanju makro-finančne pomoči Republiki Moldaviji, saj gre za državo, ki so jo posledice globalne gospodarske krize najbolj prizadele. Kot je navedeno v poročilu, bi ta ukrep dejansko pomagal kriti potrebe po zunanjem financiranju države v 2010 in 2011, predvsem pa bi okrepil zagon reform pri podpori vladnega gospodarskega programa vlade in njenih prizadevaj pri integraciji v EU. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podpiram ta predlog o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji. Moldavija je ena izmed držav vzhodnega partnerstva, ki jo je mednarodna finančna kriza resno prizadela, kar se kaže v velikem zmanjšanju proizvodnje, slabšanju fiskalnega položaja in naraščanju potreb po zunanjem financiranju. Zato verjamem, da bo pravočasna pomoč pomagala državi obravnavati posledice finančne krize hitreje in učinkoviteje, prav tako pa zmanjšati njene plačilnobilančne in proračunske potrebe.

Prav tako bodo vzpostavljeni pogoji za krepitev reform, ki v državi potekajo in sicer s podporo vladnega programa za gospodarsko stabilizacijo in njenih prizadevanj za integracijo v EU. Da pa bi bilo mogoče zagotoviti učinkovitost in preglednost dane pomoči, je treba okrepiti nadzorno in kontrolno vlogo Evropske komisije na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Globalna gospodarska kriza je hudo prizadela gospodarstvo Republike Moldavije. Ta država ima enega izmed najnižjih prihodkov na prebivalca med državami vzhodnega partnerstva Evropske unije. Če upoštevamo, da se je EU odločila pomagati državami vzhodnega partnerstva in da je nova vlada Republike Moldavije pokazala jasno naklonjenost Evropski uniji, menim, da je zagotavljanje makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji v skupni vrednosti do 90 milijonov EUR, pobuda, ki je več kot potrebna.

Omeniti moram, da je predlagana pomoč še posebej koristna, saj so resne gospodarske razmere Republike Moldavije še zaostrile hude poplave v tem poletju. Treba je omeniti, da je bil aprila podpisan medvladni sporazum, na podlagi katerega je Romunija ponudila Republiki Moldaviji nepovratno finančno pomoč v vrednosti 100 milijonov EUR, namenjeno podpori infrastrukture v Republiki Moldaviji. Na koncu želim povedati, da bo finančna pomoč EU prav tako pomagala Republiki Moldaviji na poti politične in gospodarske integracije v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem proti temu poročilu, predvsem zaradi praktičnosti in realizma. Ideja zagotovitve pomoči Republiki Moldaviji se načeloma zdi zelo dobra ideja, v smislu, da se lahko s tem, ko pomagamo državam blizu Evrope, izognemo težavam zaradi revščine in posledično imigraciji, ki je tako prisotna na naši celini. Kljub temu pa sem glasovala proti predlogu iz dveh razlogov. Prvič, močno dvomim v znatno in resno porabo sredstev, ki naj bi bili dodeljeni EU. Kljub besedam in zagotovilom, ki smo jih prejeli s strani moldavskih oblasti, vemo, da je v tej državi razširjena korupcija, njen finančni in gospodarski sistem pa sta še vedno zelo zastarela. Zato ni zadostnega zagotovila, da bodo evropska sredstva razumno in vestno porabljena. Tudi če bi imeli zadostna zagotovila glede učinkovite rabe sredstev, se predlagani znesek še vedno zdi nezadosten. Ne vidim, kako bi 90 milijonov EUR, ki so omenjeni v poročilu, resnično lahko pomagali državi, da stopi na pot notranje posodobitve ter gospodarskega in političnega oživljanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Republika Moldavija je ena izmed evropskih držav, ki jo je gospodarska kriza najbolj prizadela. Poleg tega se oblasti v Chişinău že več kot leto soočajo s politično negotovostjo, ki samo še zaostruje posledice gospodarske krize, ne le na prebivalstvo, ampak tudi na vladne finance. Zagotovitev približno 90 milijonov EUR Moldaviji, katerih poraba, ki bo nadzirana, je namenjena izključno za pokrivanje plačilne bilance in financiranje državnega proračuna, bi Moldaviji pomagala uresničiti makroekonomske cilje, ki jih je določil MDS, hkrati pa srednje- in dolgoročno spodbuditi verodostojnost države na globalnih finančnih trgih.

Pozdravljam dejstvo, da bosta Parlament in Komisija vzpostavila nadzorne mehanizme, s katerimi bosta zagotovila, da bo pomoč EU dosegla predviden cilj. Moldavija je v težkih političnih razmerah in zaradi skušnjave so lahko sprejete nekatere populistične politične geste v zvezi s približujočimi predčasnimi volitvami. Prav tako pozdravljam zagotovila predsednika vlade Filata in njegovo odločnost, da bo spoštoval svoje zaveze, ki bodo le pozitivno vplivale na gospodarstvo Moldavije. Mednarodna skupnost mora pokazati naklonjenost Moldaviji, saj je v težkih finančnih razmerah. V interesu Evropske unije je, da Moldaviji ponudi roko, da bo imela politično in gospodarsko stabilno državo na vzhodni meji.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Vzdržal sem se glasovanja o tem poročilu o finančni pomoči Moldaviji, kljub prepričanju, da bi EU morala zagotoviti finančno pomoč, da bi Moldavija tako lahko izpolnila svoje gospodarske obveznosti. Vendar pa je financiranje odvisno od skladnosti s pogoji, ki jih je za to državo določil MDS. Dejstvo, da je EU pogojila zagotovitev finančne pomoči s potrebo države, da deluje skladno s politikami, ki jih narekuje MDS, je moralno in politično nesprejemljivo. Katastrofalne posledice MDS so vidne v Grčiji in v drugih državah, skozi katere je šel ali v katerih je še vedno prisoten in temu nasprotujemo.

 
  
MPphoto
 
 

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za osnutek predloga o zakonodajni resoluciji Evropskega parlamenta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji. Kot poročevalec v senci za mojo politično skupino, sem pozval k temu, da bi bila finančna pomoč do višine 90 milijonov EUR kar se da hitro odobrena. Republiko Moldavijo, državo, ki sodeluje v vzhodnem partnerstvu, je gospodarska in finančna kriza močno prizadela. Istočasno je izvedla pomembne politične reforme, ki morajo biti usklajene in jih mora spremljati praktična uporaba evropskih standardov. Ravno zaradi tega gledam na odobritev te finančne pomoči, kot na način za oživljanje procesa reform.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na posledice, ki jih ima trenutna gospodarska in finančna kriza na Moldavijo in na pot integracije v EU, ki jo država skuša prehoditi, menim, da bi bilo za EU modro, če bi se odločila za odobritev makrofinančne pomoči. Solidarnost s tistimi, ki spadajo v evropsko sosedsko politiko, se ne bi smela uporabljati, kot način za podtikanje potrebe EU po izvajanju ustreznega nadzora na načinom, na katerega se ta pomoč uporablja, kot tudi za pričakovanje odgovornosti lokalnih organov, ki prejmejo podporo.

Če pomoč ne bo strogo nadzorovana, to ne bo koristilo nobenemu, lahko pa ima celo škodljive posledice na države, kot je Moldavija, ki si prizadevajo stabilizirati svoje institucije, okrepiti demokracijo in pravno državo.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Trenutno predlagana makrofinančna pomoč Moldaviji ne predstavlja oblike resnične, nepristranske pomoči. Ravno nasprotno: ta pomoč je pogojena z zahtevami in nadzorom Mednarodnega denarnega sklada (MDS) ter ključnimi načeli in cilji gospodarske reforme, določenimi v Memorandumu ekonomskih in finančnih politik, predvsem: presežki in zamrznitev delovnih mest v javnem sektorju; uvedba ukrepov za dodatno oslabitev delovnih razmerij, zmanjšanje delavskih pravic; dvig upokojitvene starosti; višje cene energije; privatizacija; zamrznitev plač v javnem sektorju; zmanjšana pomoč za kmete; povečana posredna in neposredna obdavčitev; zapiranje šol in podrejanje univerz zasebnim financam; ter deregulacija in dodatna liberalizacija notranjih in zunanjih naložb.

Ti razlogi so več kot dovolj, da ne podpremo zagotovitve makrofinančne pomoči Moldaviji. Ta paket ukrepov bo še dodatno pospešil siromašenje države, ki je že danes ena izmed najrevnejših v regiji. S tem, kot EU in MDS zagovarjata ta grob napad na pravice Moldavcev, bodo lahko rekli, da pri takšnih „prijateljih“ ne potrebujejo sovražnikov?

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek (PPE), v pisni obliki.(PL) Podpiram poročilo o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji. Pomoč Moldaviji je pomembno zadeva, saj lahko pomembno vpliva na prihodnost te države v Evropi. Med obiskom Evropskega parlamenta prejšnji teden, je poljski predsednik Bronisław Komorowski povedal, da bi moralo biti sodelovanje z Moldavijo prednostna naloga naše zunanje politike.

Številni poslanci so bili nekoliko presenečeni nad to deklaracijo, vendar pa je Moldavija nenazadnje evropska država in lahko nekoč postane država članice Evropske unije. Ravno zaradi tega moramo sodelovati z Moldavijo in resno razmisliti o idejah glede njene prihodnosti. Upam, da bo trenutne ustavne krize v Moldaviji kmalu konec in da bodo nove volitve pripeljale do parlamenta, ki bo lahko izvedel zgodovinske spremembe.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE) , v pisni obliki. – (DE) Evropska unija ima dobre politične in gospodarske odnose z Republiko Moldavijo in pomembno je, da jih ohranimo in še razširimo. Zaradi tega je vsekakor treba podpreti makrofinančno pomoč Republiki Moldaviji, ki jo je močno prizadela gospodarska kriza. Denar, ki ga je obljubila EU, je jasno pogojen in bo prišel na prav naslov. Finančna pomoč, skupaj s financiranjem s strani MDS, bo pomagala stabilizirati nacionalni proračun Republike Moldavije in bo pozitivno vplivala na pogajanja za pridružitveni sporazum s to državo. Podpiram paket makrofinančne pomoči, ki bo pomagal okrepiti politične in gospodarske vezi in ki bo na koncu prinesel koristi tako za Moldavijo, kot tudi za celotno EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Globalna finančna kriza je močno prizadela gospodarstvo Republike Moldavije, kar je razvodno iz slabšanja njenega proračunskega stanja in vse večje potrebe bo zunanjem financiranju. Zaradi poslabšanja gospodarskih razmer, je Republika Moldavija zaprosila za makrofinančno pomoč Evropske unije. Glasoval sem za odobritev te pomoči, saj verjamem, da Evropska unija mora sodelovati, skupaj z Mednarodnim denarnim skladom, Svetovno banko in drugimi mednarodnimi institucijami, pri blažitvi težkih razmer, v katerih je Republika Moldavija. Ta pomoč bo zagotovila ustrezno pomoč vladi v Chişinău z vidika financiranja primanjkljaja v plačilni bilanci in drugih proračunskih potreb. Istočasno pa bo ta ukrep okrepil dvostranske odnose med to državo in Evropsko unijo in bo EU omogočil, da izrazi svojo solidarnost z državo, ki je podpisnica vzhodnega partnerstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo, ki ga je predstavil naš kolega poslanec Iuliu Winkler, saj sem naklonjen odobritvi makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji, da bi ji tako pomagali v boju z gospodarsko krizo. Evropska komisija predlaga odobritev zneska 90 milijonov EUR v vsaj treh tranšah. Financiranje s strani EU bo dopolnjevalo finančno pomoč MDS in Svetovne banke, za katero je zaprosila ta država. Evropska makrofinančna pomoč je namenjena oživitvi procesa reform v Republiki Moldaviji, s tem, ko bo podprla gospodarski program vlade in njena prizadevanja pri pridružitvi EU.

Zveza za evropsko povezovanje, ki jo vodita predsednik Mihai Ghimpu in predsednik vlade Vlad Filat, je ponovila svojo zavezanost k spodbujanju demokratičnih reform in izvajanju evropskih standardov. Kot član parlamentarne skupščine Euronest in Romun, trdno verjamem, da je v interesu celotne Evropske unije, da ima za svoje vzhodne sosede stabilne, uspešne in prijazne države.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Finančna pomoč Mednarodnega denarnega sklada podpira proces gospodarske stabilizacije in okrevanja Moldavije. Moldavija je zaradi poslabšanja gospodarskih napovedi Unijo zaprosila za makrofinančno pomoč. Program makrofinančne pomoči je ključen tudi za izboljšanje finančne stabilnosti evropskih držav, ki so doživele nedavno globalno krizo in so jih prizadele posledice, ki jih je ta kriza imela na njihove glavne trgovinske partnerice. Finančna neravnovesja so povezana s proračuni in plačilno bilanco. Ta pomoč je pomembna za Moldavijo pri reševanju krize na najbolj razumljiv način. EU mora zato biti področje solidarnosti. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Gospodarstvo Republike Moldavije je resno prizadela mednarodna finančna kriza, kar se kaže v velikem zmanjšanju proizvodnje, slabšanju fiskalnega položaja in naraščanju potreb po zunanjem financiranju. Ker je ta država neposredna soseda EU in ima trdne vezi z državo članico EU Romunijo, je tudi v interesu EU, da stabilizira razmere v regiji in hitro zaustavi obsežno gospodarsko migracijo.

Gospodarsko stabilizacijo in oživitev gospodarstva v Republiki Moldaviji podpira tudi finančna pomoč Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Evropska komisija bi morala zagotoviti, da je makrofinančna pomoč Unije pravno in dejansko skladna z ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjih ukrepov in na drugih ustreznih področjih politike EU. Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Komisija bi morala z rednim obveščanjem o dogajanju v zvezi s pomočjo in s posredovanjem ustreznih dokumentov zagotoviti, da lahko Evropski parlament in Ekonomsko-finančni odbor spremljata izvajanje tega sklepa. S tem bi moralo biti zagotovljeno pravilno izvajanje odločitve in pazljivo ravnanje z denarjem davkoplačevalcev. Zato sem glasoval za sklep.

 
  
MPphoto
 
 

  Sławomir Witold Nitras (PPE), v pisni obliki.(PL) Z velikim zadovoljstvom opažam, da je bilo poročilo gospoda Winklerja o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji sprejeto. Ena izmed temeljnih vlog držav članic Evropske unije je, da z vsemi možnimi sredstvi podpremo tiste države, ki to pomoč potrebujejo. Ta zadeva je ključnega pomena zaradi tega, ker je treba večjo pozornost nameniti našim partnerjem na vzhodu, vključno z Moldavijo.

Močna Evropa je Evropa, ki nastopa enotno, kjer solidarnost v najširšem smislu pomena in vključno z gospodarsko solidarnostjo, predstavlja temeljno načelo. Menim, da bo stabilno gospodarstvo v Moldaviji vsekakor pomemben dejavnik, ki bo pripomogel k izboljšanju tamkajšnjih političnih odnosov.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Dosedanja politika Zelenih v zvezi z Večletnim sporazumom o financiranju je preveriti, ali obstajajo politični razlogi, zakaj ta sporazum ne bi bil potrjen. Ker trenutno ni posebnih problemov v zvezi z Republiko Moldavijo, ni nobenih razlogov, da bi zadržali izvajanje Večletnega sporazuma o financiranju. Zato smo zeleni v odboru glasovali za, prav tako pa smo to storili tudi danes na plenarnem zasedanju. Vendar pa Zeleni še naprej poudarjamo, da od Komisije pričakujemo, da bo končno le določila svoj okvir za politiko Večletnega sporazuma o financiranju.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Smo zelo skeptični glede tega, da bi Evropa prevzela breme finančnih prispevkov za države izven EU.

Eno je ukrepati v skladu s smernicami tako priljubljenega slogana Lega Nord – „Pomagajmo ljudem na njihovem domu“ – s projekti, ki so namenjeni zagotavljanju pomoči prebivalstvu z uporabo humanitarnih ukrepov, za boj proti revščini in za financiranje shem za varstvo otrok, povsem drugo pa je zagotavljanje makrofinančne pomoči za državo. Jasno je, da tovrstni ukrepi ne predstavljajo neposredne pomoči revnim, ampak državnemu sistemu, ki ni sposoben urejati svojih financ. Zaradi tega smo glasovali proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Sonik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Podpora politiki približevanja držav članic EU in Moldavije zahteva prizadevanja celotne Unije. Unija bi morala prisiliti Rusijo, da Moldaviji omogoči sprejetje neodvisne odločitve glede Pridnjestrske republike, ki je sestavni del Republike Moldavije. Zagotoviti je treba pogoje, v katerih bo mogoče pomoč Evropske unije učinkovito uporabiti v regiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Traian Ungureanu (PPE), v pisni obliki. – V funkciji poročevalca v senci za skupino EPP o poročilu o pridružitvenem sporazumu z Republiko Moldavijo pozdravljam sprejetje paketa o makrofinančni pomoči EU Republiki Moldaviji z veliko večino. Proevropska vlada Republike Moldavije nujno potrebuje to pomoč, medtem ko glasovanje Evropskega parlamenta predstavlja močno sporočilo podpore EU trenutnim moldavskim oblastem in njihovim prizadevanjem pri omejevanju negativnih posledic krize na več področjih.

Upam, da bo s tem podpora EU evropskim silam in poti Republike Moldavije postala opaznejša za njene ljudi in bo ponovno posredovala sporočilo, da bo Republika Moldavija še naprej uživala dejansko pomoč EU pri vseh njenih prizadevanjih za približevanje standardom EU in vrednotam, kot so dobro vodenje in krepitev demokratičnih institucij.

Na koncu obžalujem nesprejemljivo dolgotrajen proces sprejemanja odločitev EU glede odobritve makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji, hkrati pa pozivam institucije EU, da uporabijo izkušnje iz tega leta, da bi se v prihodnje izognile takšnim zamudam.

 
  
MPphoto
 
 

  Iuliu Winkler (PPE), v pisni obliki. – Kot poročevalec o predlogu makrofinančne pomoči za Republiko Moldavijo pozdravljam gladko sprejetje na plenarnem zasedanju, kjer je pomembna večina izrazila enotno podporo politične skupine v EP. Republika Moldavija je ena izmed držav vzhodnega partnerstva, ki jo je globalna kriza najbolj prizadela. Pomoč bo prispevala k prizadevanjem za oživljanje po krizi in pripomogla k potrebam zunanjega financiranja države. Poleg tega sem prepričan, da prispeva h krepitvi reform v Moldaviji in prizadevanjem sosednje države k integraciji v EU. V skladu s ključnimi načeli in cilji skupne EPP sem predložil spremembe, da bi bilo mogoče okrepiti učinkovitost, preglednost in odgovornost pomoči, zlasti sistemov za upravljanje javnih financ v Republiki Moldaviji.

Poročilo Evropski komisiji nalaga dolžnost, da redno obvešča Evropski parlament o dejavnostih, povezanih z upravljanjem pomoči, in da nam predloži ustrezne dokumente. Za glasovanje na plenarnem zasedanju EP je značilen izrazit evropski duh; izpostaviti želim soglasno odločitev za to poročilo v Odboru za mednarodno trgovino. Prav tako se želim zahvaliti Odboru za zunanje zadeve za podporo pri hitrem sprejetju tega poročila.

 
  
  

Poročilo: Danuta Maria Hübner (A7-0232/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to poročilo, katerega namen je okrepiti konkurenčnost gospodarskih subjektov na Azorih, da bi tako bilo mogoče zagotoviti stabilnejše zaposlovanje in premagati gospodarsko škodo, ki je posledica njihove geografske lege.

Ta začasna opustitev davkov bo omogočila lokalnim nosilcem gospodarske dejavnosti na Azorih in Madeiri, da uvažajo nekatere surovine, dele, komponente in dokončane izdelke brez carinskih dajatev na področjih, kot so ribolov, kmetijstvo, industrija in storitve. Tako bo v slabih gospodarskih razmerah mogoče povečati konkurenčnost in dolgoročno zagotoviti ugodnejši okvir za vlagatelje.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe ima Evropski parlament pomembno vlogo v evropskem zakonodajnem postopku. Zdaj ko je bilo to poročilo sprejeto, bo Evropski parlament vedno obveščen, ko bo pripravljen predlog o spremembi statusa delegiranih aktov (člen 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije). To je pomembno, saj mora biti Parlamentu zagotovljeno, da prispeva k razpravi o občasno potrebnih tehničnih spremembah seznama blaga, za katerega velja začasna opustitev avtonomnih dajatev skupne carinske tarife na uvoz nekaterih industrijskih izdelkov v avtonomni regiji Madeira in Azori.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Z navdušenjem glasujem za vsebino tega poročila. Izvajanje potrebnih ukrepov, s katerimi se je mogoče odzvati na specifične probleme najbolj oddaljenih regij Unije, je še posebej pomembno v času gospodarske krize. Zaradi geografske izoliranosti avtonomnih regij Madeira in Azori, so gospodarski subjekti, ki tam delujejo, deležni opaznih trgovskih negativnih učinkov. Ti negativni učinki negativno vplivajo na demografsko gibanje, na zaposlovanje ter gospodarski in socialni razvoj.

Regionalni gospodarstvi Madeire in Azorov sta v veliki meri odvisni od turizma, precej nestanovitnega gospodarskega vira, ki je pogojen s številnimi dejavniki, na katere pa ustrezni lokalni organi in portugalska vlada nimajo vpliva. Zaradi posledičnih omejitev trpi gospodarski razvoj Madeire in Azorov.

Glede na te okoliščine, je pomembno, da podpremo gospodarske sektorje, ki so manj odvisni od turizma, da bi tako kompenzirali nihanje v tej panogi ter tako stabilizirali zaposlovanje v regiji. Podpora je predvsem potrebna za lokalna mala in srednje velika podjetja ter kmete, da bodo tako lahko vlagali v in zagotovili stabilno zaposlovanje v regiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o „začasni opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife na uvoz nekaterih industrijskih izdelkov v avtonomni regiji Madeira in Azori“, saj zaradi mednarodne krize postaja vse bolj nujno, da okrepimo konkurenčnost lokalnih nosilcev gospodarske dejavnosti in tako zagotovimo stabilno zaposlovanje v teh najbolj oddaljenih regijah.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot sem povedal januarja o isti zadevi, verjamem, da je začasna opustitev avtonomnih dajatev skupne carinske tarife ključnega pomena za okrepitev konkurenčnosti nosilcev gospodarske dejavnosti v portugalski avtonomni regiji Azori in Madeira ter bo tako mogoče zagotovili stabilnejše zaposlovanje na teh otokih.

Odobritev te izjeme je ključnega pomena za razvoj teh portugalskih avtonomnih regij, ki sta močno odvisni od turistične dejavnosti in sta posledično zelo občutljivi na nihanja v tem sektorju. To pomeni, da je njun popoln gospodarski razvoj omejen z značilnostmi lokalnega gospodarstva in njihovega geografskega položaja. Ob upoštevanju tega, vsaka pobuda za lokalno industrijo vsekakor zagotavlja podporo, potrebno za izboljšanje življenjskih pogojev lokalnih prebivalcev in odpira pot za ustvarjaje delovnih mest na otokih, kar je bistvenega pomena, da bodo ljudje tam ostali in za vzpostavljanje pogojev, ki omogočajo razvoj.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Na zahtevo regionalnih oblasti Madeire in Azorov v avgustu in decembru 2007, o začasni opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife na uvoz nekaterih industrijskih izdelkov od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2019, Parlament sprejema uredbo Sveta ter hkrati uvaja potrebo po obveščanju in seznanjanju Parlamenta, če bo sprejet delegiran akt ali če Svet temu namerava nasprotovati.

Strinjamo se z začasno opustitvijo, za katero sta zaprosili ti dve regiji, saj predstavlja pomemben ukrep za razvoj regij, kot tudi za mala in srednje velika podjetja regij ter lokalne kmete in pridelovalce; gre za priznavanje omejitev s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije. Zato smo glasovali za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam sprejetje tega poročila, ki upošteva stvarnost, s katero se soočajo najbolj oddaljene regije. Te regije imamo krhka gospodarstva zaradi svoje narave in zelo specifičnih lastnosti, ki zahtevajo posebne odzive, prilagojene tem lastnostim. Sedaj sprejeti ukrepi so namenjeni krepitvi konkurenčnosti lokalnih nosilcev gospodarske dejavnosti, kar bi moralo biti v pomoč malim in srednje velikim podjetjem ter lokalnim kmetom pri vlaganju in ustvarjanju delovnih mest. To bo pripomoglo k stabilnejšemu zaposlovanju v avtonomnih regijah Madeiri in Azorih. Glede na razširjenost gospodarske krize gre za specifičen ukrep, namenjen srednjeročnemu spodbujanju gospodarske dejavnosti in zaposlovanja in za pomemben prispevek h koheziji in konvergenci v Evropi. Začasna opustitev dajatev bo trajala deset let in se bo nanašala na širok nabor izdelkov, kot so končni izdelki, ki se uporabljajo v industriji, surovine, deli in sestavine za uporabo v kmetijstvu, predelavi ali industrijskem vzdrževanju. Čeprav ni mogoče pripraviti točne ocene vpliva teh ukrepov, saj so del sklopa drugih ukrepov, prilagojenim specifičnim problemom teh avtonomnih regij, Evropska komisija napoveduje, da bodo ti dogovorjeni ukrepi vplivali na njena lastna sredstva in prihodke v višini približno 0,12 % letno v obdobju 2010-2019.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za poročilo, saj gre za vprašanje ključnih interesov dveh portugalskih regij.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE) , v pisni obliki. – (CS) Gospe in gospodje, izpostaviti želim, da je Komisija v svojem osnutku uvedbe, ob uveljavitvi Lizbonske pogodbe, pozabila, da ne more zaobiti Evropskega parlamenta glede sodelovanja in prenosa pristojnosti za sprejemanje tovrstnih aktov. Zdi se, da je pozabila, da je sedaj v veljavi Lizbonska pogodba. Poročevalcem se želim zahvaliti, da so ključne člene dopolnili tako, da mora sedaj Komisija pred sprejetjem aktov o prenesenih pooblastilih na področju carinskih dajatev, obvestiti Evropski parlament in upoštevati naša stališča. Menim, da bo to prav tako lekcija za Komisijo v drugih primerih.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Regionalne oblasti na Madeiri in Azorih so zahtevale začasno opustitev dajatev skupne carinske tarife, da bi spodbudile konkurenčnost lokalnih nosilcev gospodarskih dejavnosti in stabilizirale razmere na področju zaposlovanja v teh najbolj oddaljenih regijah Unije. Učinki te predlagane začasne opustitve bodo omejeni na zadevne regije in bodo v pomoč malim in srednje velikim podjetjem ter kmetom, ki bodo tako lahko vlagali in ustvarili delovna mesta v teh najbolj oddaljenih regijah. V začetnem poročilu je Odbor za regionalni razvoj podprl predlog. Predložene in podprte so bile spremembe (poenostavljen postopek – člen 46(2) Poslovnika), v katerih je bilo predlagano: vključitev še dodatnih izdelkov glede na začetni predlog (dodana nova oznaka KN) in nov datum uveljavitve uredbe (1. februar 2010, namesto 1. januarja 2010) ter njegova veljavnost vse do 31. decembra 2019. Na današnjem glasovanju smo Zeleni glasovali za, saj podpiramo ponovno posvetovanje in vključitev dolžnosti o obveščanju Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Začasna opustitev avtonomnih dajatev na uvoz nekaterih industrijskih izdelkov v Madeiro in Azore je ukrep, ki je namenjen krepitvi konkurenčnosti lokalnih gospodarstev, s tem pa tudi zagotavljanju zaposlovanja v teh dveh najbolj oddaljenih regijah Evropske unije. Začasna opustitev je odvisna od končne uporabe izdelkov in je v pomoč le nosilcem gospodarske dejavnosti teh regij, hkrati pa je namenjena privabljanju naložb s tem, ko zagotavlja dolgoročno perspektivo, ki bo omogočila vzpostavitev stabilnega gospodarskega in socialnega okolja v teh regijah.

S predlogom ne bo mogoče uveljaviti začasne opustitve le za industrije, ki so v območjih proste trgovine, ampak bo mogoče zagotoviti ugodnosti tudi za vse vrste nosilcev gospodarskih dejavnosti v teh regijah. Prav tako je bil razširjen obseg izdelkov, da sedaj vključuje končne izdelke, ki se uporabljajo v industriji, surovine in druge materiale, kot tudi dele in sestavine za uporabo v kmetijstvu, predelavi ali industrijskem vzdrževanju.

Gospodarstva najbolj oddaljenih regij so krhka in imajo specifične značilnosti, ki zahtevajo posebne odzive, prilagojene posebnostim teh regij. Čeprav je obžalovanja vredno, da se dokument ne nanaša na večje število izdelkov, daje pozitivno spodbudo gospodarstvom najbolj oddaljenih regij, zato ga tudi podpiram.

 
  
  

Poročilo: László Surján (A7-0240/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker ta predlog ne pomeni nobenih dodatnih stroškov, ampak le pojasnitev odobrenih upravnih in operativnih stroškov, zaradi česar je razdelek III proračuna bolj specifičen in točen, se pridružujem mnenju poročevalca in podpiram sklep Sveta.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Lizbonska pogodba podeljuje Parlamentu nove pristojnosti. To pomeni dodatno upravno delo, za kar pa poslanci potrebujejo usposobljeno osebje, ki bo znalo svetovati. Zaradi teh novih razmer sta se pojavila dva problema: višji stroški zaradi potrebe po večjemu številu pomočnikov in dodatnem prostoru, ki ga potrebujejo za izvajanje svojih dolžnosti v dobrih delovnih pogojih. To vodi v višje stroške. To je težko pojasniti v času krize, vendar pa odlično delo Parlamenta zahteva potrebna finančna sredstva in kadre.

 
  
  

Poročilo: Bernhard Rapkay (A7-0244/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Parlament je odgovoren za to, da zagovarja neodvisnost mandata poslancev v Parlamentu, ta neodvisnost pa ne more biti ogrožena. V tem primeru, ko je poslanec obtožen kaznivega dejanja ponarejanja računovodskih izkazov v zvezi s financiranjem politične stranke v obdobju pred njegovo izvolitvijo v Evropski parlament, le te niso povezane z dejavnostmi, ki jih opravlja kot poslanec Parlamenta. Zato mu bomo morali odvzeti imuniteto. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Vzdržal sem se glasovanja o imuniteti za kolega poslanca Viktorja Uspaskicha, saj na imuniteto ne gledam, kot na „majhno spremembo“. Ali imaš imuniteto, ali je pa nimaš. Imuniteta omogoča poslancem, da opravljajo svoje delo in jih varuje pred morebitnimi pritiski. Menim, da imuniteta ne more biti odpravljena brez obsodbe Evropskega sodišča.

Nisem prepričan, da je sodišče v Litvi ravnalo pošteno, saj sta vlada in predsednik Litve pogosto omenjala visoko stopnjo korupcije v Litvi. Kakšna zagotovila imamo, da je bila sodba objektivna? Če se danes odločimo za odpravo imunitete Viktorju Uspaskichu, potem moramo odstraniti koncept imunitete iz Poslovnika Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Glasoval sem poti odvzemu imunitete gospodu Uspaskichu, saj je ob pozornejšem pregledu dokumentov jasno, da se proti njemu ukrepa deloma tudi zaradi politične motiviranosti. Kot član ruske manjšine, je bil sam in njegova stranka v Litvi, izpostavljen nenehnim javnim napadom s strani vlade. Sedaj je obtožen, da je nepravilno izračunaval finance stranke v obdobju treh let. Zanimivo je, da proti finančniku ni bil sprožen noben postopek. Poleg tega je bil gospod Uspaskich koordinator stranke ter tako odgovoren le v prvem letu. Nepravilno vodenje postopka v Evropskem parlamentu, kjer je bila gospodu Uspaskichu celo zavrnjena možnost, da predstavi svoje mnenje ali poda izjavo v Odboru za pravne zadeve, le zaokrožuje to sliko. Zaradi tega je jasno, da je social demokratski poročevalec vpleten v ta politični proces. To je treba zavrniti, saj mora vsak tak proces biti obravnavan v skladu z merili pravne države, kar pa vsaj v tej zadevi ne drži.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Ta tema je bila v zadnjem trenutku dodana na dnevi red prvega delnega zasedanja v septembru. Prejšnji teden se je Odbor JURI odločil, da bo gospodu Uspaskichu odvzel imuniteto. Naša skupina je bila naklonjena odločitvi Odbora JURI, saj gre za primer lažnih obračunov v zvezi s financiranjem politične skupine in se ne nanaša na izražena mnenja ali glasovanje pri opravljanju dolžnosti v funkciji poslanca v Evropskem parlamentu. To stališče smo izrazili danes na plenarnem zasedanju, s tem, ko smo glasovali za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Poročilo gospoda Rapkaya je nezakonito. Evropski parlament je kršil mojo pravico do obrambe. Poročevalcu sem predložil pomemben dokaz o političnem pregonu, vendar je ravnal zahrbtno in ga ni posredoval drugim članom Odbora za pravne zadeve.

Ni mi bilo dovoljen dostop do osnutka sklepa ali da bi podal pripombe nanj med zasedanjem odbora. Ni mi bilo dovoljeno spregovoriti o dejstvih, da mi je uradno priznano, da sem žrtev političnega pregona v Rusiji ali da podam pripombe na precedens Evropskega parlamenta. V osnutku sklepa je poročevalec navedel lažno različico in razlago Litovske ustave – poslanci v Seimas (litovskem parlamentu) imamo imuniteto tudi za dejanja, izvedena pred volitvami. Ni mi bilo dovoljeno, da spregovorim o zadevi med zasedanjem.

Poleg tega je Evropski parlament kršil svojo obvezno sodno prakso. Še nikoli v zgodovini EU imuniteta ni bila odvzeta v razmerah, kot so moje: prvič, imam uraden status žrtve političnega pregona; drugič, kot je Seimas sam priznal, je oddelek državne varnost, ki je sprožil napad, spolitiziran – kot je pričal eden izmed vodij oddelka, je predsednik Seimas izdal nalog za začetek napada; tretjič, tožilci mi prepovedujejo, da bi se sešel z volivci – da bi potoval v drugo mesto v Litvi, so mi pa med samimi volitvami dovolili oditi na počitnice, da sem se udeležil športnih prireditev in obiskal kraje verskega pomena; četrtič, v skladu s precedensom, ki so ga postavili Herkotz, Blumenfeld, Venelzi, Amadei, Gaibisso, Marchiani, politični vodja ne more biti odgovoren za računovodstvo.

Glede tega nezakonitega sklepa se bom pritožil na Sodišče Evropskih skupnosti, ki ga bo zavrnil.

 
  
  

Priporočilo: Salvatore Iacolino (A7-0209/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, na tem posebnem razpotju v zgodovini, se globalizacija odraža na vseh področjih vsakodnevnega življenja, to pa žal velja tudi za kriminaliteto. Kot poročilo ustrezno pojasnjuje, statistike o kazenskem sodnem sodelovanju med posameznimi državami članicami in Japonsko kažejo, da morajo evropski in japonski organi sodelovati, tudi če ni pravnega okvira za to.

Zaradi tega štejem glasovanje za to poročilo kot dolžnost in pozdravljam to priložnost, da se zavalim gospodu Iacolinu za odlično delo.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Mednarodno sodelovanje v kazenskih zadevah je danes cilj, ki bi mu morala EU slediti z največjo možno predanostjo. Trenutno povečanje organiziranega kriminala, ki deluje na mednarodni ravni, sili države, nacionalne in mednarodne organizacije k temu, da morajo vzpostaviti sporazume, ki lajšajo birokratske in upravne formalnosti ter poenostavljajo postopke preiskave in pregona kaznivih dejanj. Sporazum med Evropo in Japonsko, o katerem bomo glasovali, ponuja zadostna zagotovila glede spoštovanja prava in osebnih individualnih pravic. Predvsem pa gre za zgodovinsko priložnost, saj prvič pravno sankcionira voljo dveh subjektov, da se dogovorita o sodelovanju v kazenskih zadevah in zadevah boja proti kriminalu. Zato sem glasovala za poročilo gospoda Iacolina.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Namen tega sporazuma je vzpostaviti učinkovitejše sodelovanje na ravni medsebojne pravne pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami EU in Japonsko. Verjamem, da podpis tega sporazuma ni pomemben samo zaradi tega, ker omogoča vzpostavitev jasnega in razumljivega pravnega okvira, ki bo urejal sodelovanje, ampak tudi zaradi tega, ker pred tem ni bilo dvostranskih sporazumov med državami članicami in Japonsko na tem področju. Izzivi, ki jih trenutno predstavlja globalizacija, vse bolj silijo k zagotavljanju transnacionalnih odzivov: Jasen dokaz za to je boj proti kaznivim dejanjem, v katerem imata ključno vlogo sodelovanje in pomoč med dvema državama mednarodne skupnosti .

V skladu s tem sporazumom je mogoče predložiti uradno zahtevo ali pa je lahko le podlaga za spontano izmenjavo informacij, na primer pričanja in izjave, evidence, bančne izpiske ali iskanje in identifikacijo oseb. Zaprošena država ima vedno možnost, da zavrne to zahtevo na podlagi „tradicionalnih“ razlogov za zavrnitev, vendar pa se morata vpleteni državi pred zavrnitvijo posvetovati med sabo.

Zato podpiram ta sporazum, ki omogoča učinkovitejšo pravno pomoč, hkrati pa daje ustrezno raven zagotovil.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Organiziran kriminal se je že pred časom razširil prek meja posameznih držav in se sedaj razteza po številnih območjih sveta. Te razmere, ki so stvarnost našega časa, zahtevajo usklajen, enoten odziv mednarodnih organizacij, držav in ljudi, ki so žrtve kriminalnih dejanj. Sporazum med Evropsko unijo in Japonsko o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah je še dodaten korak v tej smeri. Pravne države so dolžne zagotoviti, da kriminalci ne izrabljajo mej, ki jih ločujejo v smislu mednarodnega prava, da bi se tako izognili pravici, obsodbi in s tem odrekli njihovim žrtvam pravico do poštenega nadomestila.

Bolj učinkoviti kot so policija in pravni organi v posameznih državah, boljše rezultate za vse bo mogoče zagotoviti z izmenjavo informacij in sprejetjem najboljših praks, boljše rezultate pa bo zagotavljala tudi medsebojna pravna pomoč. Upam, da se bo to uresničilo.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Februarja 2009 je Svet odobril začetek pogajanj o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Japonsko o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah. Svet je odobril podpis tega sporazuma z izjavo z dne 30. novembra 2009 na podlagi členov 24 in 38 Pogodbe o Evropski uniji. Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe naj bi Parlament sprejel sklep Sveta v skladu s členom 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Sporazumi so oblikovani na drugih, predhodno sklenjenih sporazumih o pravnem sodelovanju, predvsem o sodelovanju pri poizvedovanju ali pridobivanju dokazov, kot tudi o drugih dejavnostih, kot je priglasitev sporočil v zadevni državi. Najpomembnejše določbe sporazuma vključujejo zaslišanje prič ali izjave, kar mogoča zaslišanja prek videokonferenc; pridobivanje evidenc, dokumentov ali bančnih izpiskov; in celo iskanje ali identifikacijo oseb; ali predložitev predmetov, ki so v lasti zakonodajnih, upravnih ali pravosodnih organov zaprošene države ali njenih lokalnih organov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. (FR) Urejanje pravnega sodelovanja v kazenskih zadevah, da bi bilo poizvedovanje lažje, s tem pa bi bil učinkovitejši tudi boj proti čezmejnemu kriminalu: to so cilji in namen mednarodnih sporazumov o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, pa tudi v tem konkretnem sporazumu med Evropsko unijo in Japonsko o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah. Ni si težko predstavljati težav, s katerimi bi se soočal evropski preiskovalec (policija, pravi ali carinski organ) pri zbiranju dokazov v tretji državi, danes pa globalizacija in čezmejna kriminaliteta pomenita, da sta pravni okvir in operativni vmesnik med Evropsko unijo in tretjimi državami ključnega pomena pri kazenskih zadevah. Dodana vrednost tega sporazuma je več kot očitna: poizvedovanje, pridobivanje dokazov, zaslišanje prič, pridobivanje bančnih dokumentov in identificiranje ali lociranje oseb so področja, kjer je od sedaj naprej predvideno uradno vzpostavljanje sodelovanja med Evropsko unijo in Japonsko, da bi tako bilo mogoče zagotoviti hitrejšo odzivnost in učinkovitost. Parlament je zato potrdil sklenitev tega mednarodnega sporazuma in to toplo pozdravljam.

 
  
MPphoto
 
 

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. (IT) Najprej želim čestitati gospodu Iacolinu za odlično delo.

Glasoval sem za to poročilo, saj verjamem, da veliko število postopkov pravnega sodelovanja v kazenskih zadevah med posameznimi državami članicami in japonsko v zadnjih letih, odraža potrebo po enotnem pravnem in zakonodajnem okviru, predvsem pa zaradi nerazumljive odsotnosti dvostranskih sporazumov med državami članicami EU in Japonsko.

Sporazum je oblikovan na podlagi drugih, predhodno sklenjenih sporazumih o pravnem sodelovanju, predvsem o sodelovanju pri poizvedovanju ali pridobivanju dokazov, kot tudi o drugih dejavnostih, kot je priglasitev sporočilo v zadevni državi. V sporazum vključene določbe so zasnovane tako, da zagotavljajo pravno pomoč, ki je kar se da učinkovita in se lahko uporablja pri reševanju vsakodnevnih izzivov, do katerih lahko pride, hkrati pa zagotavlja ustrezna varovala.

V zvezi z razlogi za zavrnitev želim opozoriti na pomembnost določbe, ki države članice ščiti pred morebitno uporabo sporazuma v postopkih za kazniva dejanja, ki se kaznujejo s smrtno kaznijo. Vse to je popolnoma v skladu s stališčem, ki ga je Evropska unija že večkrat poudarila, ko poziva k odpravi smrtne kazni ali vsaj k moratoriju izvajanja te kazni.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Globalizacija, ki je značilna za naše obdobje, ne poteka le v gospodarskem smislu, ampak se zdaj širi tudi na druga področja, tudi na kriminal. Ravno zaradi tega je pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah med državami vedno na dnevnem redu. V primeru Japonske so evropski in japonski pravni organi sodelovali kljub neobstoju pravnega okvira. Zato je zelo pomembno, da začnemo s pogajanji o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Japonsko o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Rad bi se zahvalil gospodu Iacolinu za odlično delo pri tem poročilu. Sodna in postopkovna podlaga tega poročila je odlična in pomeni odločen napredek pri pravnem sodelovanju – ne samo z Japonsko – in upam, da bo služila kot model za prihodnja poročila o sodelovanju s tretjimi državami.

Evropski državljani v tujini večkrat zakrivijo kaznivo dejanje in včasih se ne zavedajo, da kršijo predpise države gostiteljice. Ključnega pomena je, da zagotovimo pravno in sodno pomoč, ki se začne s prevodom, možnostjo izražanja v materinem jeziku in možnostjo za pridobitev pomoči v materinem jeziku. Vsekakor moramo upoštevati nekatere težave, povezane z različnimi pravnimi sistemi, vendar menim, da moramo nekatera zagotovila spoštovati in upoštevati v vseh primerih.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Globalizacija, ki je značilna za obdobje, v katerem živimo, je prisotna v vseh sektorjih vsakodnevnega življenja, tudi v kriminalu.

Statistike o postopkih pravnega sodelovanja v kazenskih zadevah med posameznimi državami članicami in Japonsko kažejo, da so evropski in japonski pravni organi dolžni sodelovati, čeprav ni pravnega okvira za to.

Svet je februarja 2009, po tem, ko je opozoril, da med državami članicami Evropske unije in Japonsko ni dvostranskih sporazumov in izpostavil prednosti usklajenega in jasnega pravnega okvira, odobril začetek pogajanj za sklenitev sporazuma o pravni pomoči v kazenskih zadevah med Evropsko unijo in Japonsko.

Zdi se, da so standardi o varovanju, ki izhajajo iz tega sporazuma, višji od standardov, zagotovljenih v podobnih sporazumih, vključno z nekaterimi, ki so bili sklenjeni nedavno. Glede na to ni nobenega posebnega razloga, da bi nasprotovali sprejetju tega sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) To je še en ključen korak k vzpostavitvi širokega pravnega sodelovanja s tretjimi državami.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Prav je, da si prizadevamo za sodelovanje med Evropsko unijo in državami, ki niso v EU na področju boja proti kriminalu, saj se zaradi globalizacije širijo tudi nacionalne kriminalne mreže; spomnimo se mafije ali triad.

Krepitev in širitev teh sporazumov na države z visoko stopnjo kriminala lahko pripelje tudi do zmanjšanja širitve kriminala v Evropski uniji. Zato smo glasovali za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Rui Tavares (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Glede na poročilo iz leta 2008, ki ga je pripravila Mednarodna federacija za človekove pravice (FIDH), „Japonska storilce kaznivih dejanj še naprej obsoja na smrtno kazen ter jih za več desetletij protipravno zapira v zapore, kjer sta tajnost in izolacija pogosti.“ Stopnja usmrtitev se je v zadnjih letih povečala, predvsem v 2008. Od leta 1986 ni bilo niti enega samega ponovnega sojenja v primerih, kjer je bila izrečena smrtna kazen. Sporazum, ki ga bo EU sklenila, ne zagotavlja postopkov izročitve.

Omogoča pa pridobivanje različnih dokazov, ki se lahko uporabijo pri izrekanju morebitnih kazni. To vključuje začasen izročanje oseb v pripor za namene pričanja. Člen 11 omogoča državam članicam EU, da zavrnejo zahtevo za pomoč pod določenimi pogoji, vendar ne prepoveduje izvedbe zahteve, kadar je lahko rezultat sojenja smrtna kazen.

Podpiram pravno sodelovanje v kazenskih zadevah, če se spoštujejo pravice do obrambe, postopkovnih zagotovil in človekovih pravic. V primeru Japonske so razmere milo rečeno zmedene. Ravno zaradi tega ne morem podpreti te nove pogodbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za besedilo, ki ga je pripravil gospod Iacolino, saj predstavlja zelo pomemben sporazum o pravnem sodelovanju in resničen korak k posodobitvi mednarodnega pravnega sistema, katerega namen je boj proti organiziranemu kriminalu.

Evropske in japonske oblasti so pogosto dolžne sodelovati v boju proti organiziranem kriminalu in ta mednarodni sporazum brez dvoma zagotavlja prednosti, ki jih prinaša razvoj usklajenega in jasnega pravnega okvira v medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med Evropsko unijo in Japonsko.

Izpostaviti želim, da sporazum med Evropsko uniji in Japonsko zagotavlja višje standarde zaščite, kot jih zagotavljajo podobni sporazumi o pravosodnem sodelovanju, ki so bili podpisani.

 
  
  

Poročilo: Kurt Lechner (A7-0218/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podprl sem to poročilo. Povezovanje poslovnih registrov je ustrezen način za spodbujanje nadaljnje integracije gospodarskega območja v EU in izboljšanje pravne varnosti za podjetja in stranke. Poslovni registri se običajno upravljajo na nacionalni ali regionalni ravni. Vendar pa je zaradi povečanja čezmejnih gospodarskih dejavnosti boljša povezanost poslovnih registrov nujna za pravno varnost in preglednost; prav tako bi pomenila prihranek časa in denarja.

Trenutna finančna kriza je še enkrat pokazala, kako pomembna je preglednost na vseh finančnih trgih. Z ukrepi za oživljanje finančnega statusa, in sicer s povečanjem možnosti za uporabo najnovejših finančnih informacij o podjetjih, bi bilo mogoče povrniti zaupanje v vse evropske trge.

V tem pogledu so poslovni registri zelo pomembni; vpisujejo, preučujejo in hranijo informacije o podjetjih, kot so informacije o pravni obliki podjetja, njegovem sedežu in kapitalu, zakonitih zastopnikov ter javnosti omogočajo dostop do teh informacij. Tako nastale razmere bodo upnikom, poslovnim partnerjem in potrošnikom omogočile pridobivanje uradnih in zanesljivih čezmejnih informacij o podjetju, s tem pa bo mogoče zagotoviti tudi potrebno preglednost in pravno gotovost na vseh trgih EU.

 
  
MPphoto
 
 

  António Fernando Correia De Campos (S&D), v pisni obliki. (PT) Povezanost poslovnih registrov je ključnega pomena, glede na to, da trenutna obstoječa razdrobljenost ne škodi le poslovnemu svetu, ampak je zaradi tega manjše tudi zaupanje potrošnikov. Še posebej pereči so problemi, ki jih ta razdrobljenost povzroča malim in srednje velikim podjetjem, ki so ključni element evropskega gospodarstva, ustvarjanja novih delovnih mest, gospodarske rasti in socialne kohezije v EU ter v čezmejnih odnosih; to predstavlja očitne težave za enotni trg EU.

Povsem se strinjam z vzpostavitvijo enotne točke dostopa do informacij, ki mora biti dostopna v vseh jezikih EU in skrbno objavljena, da bi tako bil zagotovljen dostop do visokokakovostnih, zanesljivih, najnovejših informacij v zvezi s poslovnim registrom EU.

V teh okoliščinah, v katerih se sprejemajo daljnosežni ukrepi za izhod iz krize, lahko ta instrument predstavlja dodano vrednost pri krepitvi zaupanja 500 milijonov Evropejcev v enotni trg in pri izboljšanju čezmejnih trgovinskih odnosov. Zato pozdravljam poročilo, o katerem je danes v Parlamentu potekalo glasovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Ko govorimo o notranjem trgu, moramo razumeti, da je ena izmed njegovih posledic povečana čezmejna trgovina. To je zaželeno in je treba spodbujati, vendar pa prinaša tudi potrebo po zagotavljanju javnosti uradnih in zanesljivih informacij o podjetjih, ki delujejo znotraj EU. Zaradi pomanjkanja enotnosti med podatki, vključenimi v različne poslovne registre, obstaja tudi pravna negotovost. To ne koristi niti podjetjem, niti potrošnikom v EU. Zato moramo nujno vzpostaviti centraliziran Evropski portal, ki bo na standardiziran način vseboval podatke vseh držav članic.

S tem se bo povečala preglednost, učinkovitost in pravna varnost, prav tako pa se bo okrepilo zaupanje 500 milijonov evropskih potrošnikov, kar je ključnega pomena, če želimo, da si bo Evropa opomogla od krize. Na koncu želim znova izpostaviti, pri tem sledim Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, potrebo po novem sistemu ali portalu, da bi se tako lahko izognili dodatnemu upravnemu bremenu za evropska podjetja. Ta sistem mora olajšati življenja vseh akterjev na trgu, ne pa predstavljati dodatno birokratsko oviro, ki jo je treba premagati.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi povečanja čezmejnih gospodarskih dejavnosti je boljša povezanost poslovnih registrov nujna za pravno varnost in preglednost. Prav tako bi prispevala k nižjim stroškom in večji učinkovitosti. Povezovanje poslovnih registrov je ustrezen način za spodbujanje nadaljnje integracije gospodarskega območja v EU in izboljšanje pravne varnosti za podjetja in stranke.

Poslovni registri se vodijo na nacionalni ali regionalni ravni, v njih pa se hranijo samo informacije o podjetjih, ki so registrirana na območju – državi ali regiji – v njihovi pristojnosti. Obstajajo različni mehanizmi, ki povezujejo poslovne registre: pobuda evropski poslovni register (EBR) in projekt interoperabilnosti poslovnega registra po vsej Evropi (BRITE). EBR in BRITE sta prostovoljna, poleg tega pa je BRITE samo raziskovalni projekt. Z enotno točko dostopa do poslovnih informacij o vseh evropskih podjetjih bi bilo mogoče prihraniti čas in stroške. Zato mora biti sodelovanje držav članic obvezno.

 
  
MPphoto
 
 

  Edvard Kožušník (ECR), v pisni obliki. (CS) Podpiram pobudo Evropske komisije o povezovanju poslovnih registrov. Menim, da možnost posredovanja informacij čez meje predstavlja način za oživljanje notranjega trga, pa tudi za krepitev verodostojnosti trga in pravne varnosti za vse stranke, ki poslujejo na notranjem trgu. Prav tako ne smemo pozabiti na izjemen učinek z vidika zmanjšanja upravnega bremena za podjetja. Po navedbah skupine za zmanjšanje upravnega bremena, ki jo vodi Edmund Stoiber, bi možnost čezmejnega elektronskega dostopa do poslovnih informacij podjetjem prihranila upravne stroške v višini 160 milijonov EUR letno.

Vendar pozivam Komisijo, da je pri izvedbi tega načrta pozorna na medobratovalnost in tehnično nevtralnost celostne rešitve. Ne bi bil vesel, če bi na eni strani bilo mogoče prihraniti 160 milijonov EUR zaradi manjšega upravnega bremena, na drugi strani pa bi bilo treba porabiti enak znesek za tehnične rešitve in izvedbo medsebojne povezave poslovnih registrov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Nobenega dvoma ni, da zaradi gospodarske globalizacije potrebujemo med seboj povezane poslovne registre. Zdaj se informacije o podjetjih vodijo le na nacionalni in regionalni ravni, zato jih je zaradi večjega povpraševanja po dostopu do informacij o podjetjih v okviru čezmejnega sodelovanja treba razširiti na vse države članice. Zelo važno je, da med sabo povežemo poslovne registre in tako preprečimo gospodarske izgube in težave, ki vplivajo na vse partnerje, ne glede na to, ali gre za podjetja sama, njihove zaposlene, potrošnike ali splošno javnost. -

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Predvsem v poslovnem svetu je ključnega pomena, da so nekateri podatki javno dostopni. V zvezi s tem je smiselno upravljati poslovne registre na nacionalni in regionalni ravni – , da bi bilo mogoče na eni strani zagotoviti pravno varnost in delovati v skladu z načelom subsidiarnosti na drugi strani – hkrati pa omogočiti čezmejni dostop do podatkov. Zagotovljena mora biti medobratovalnost, predvsem za podjetja, ki poslujejo tudi čezmejno, na primer zaradi prestavitve sedeža podjetja ali združitve. Zaradi upravnega sodelovanja ne sme pod nobenim pogojem prihajati do upravnih ovir, prav tako pa je treba upoštevati probleme, povezane z jezikom in kakovostjo. V tem smislu bi to moralo utreti pot direktivi za storitve. Vendar pa čezmejno sodelovanje ni povsem zadovoljivo, predvsem v zvezi s poklicnimi predpogoji.

V Avstriji je na primer treba opraviti intenzivno usposabljaje in preverjanje znanja, če želite delati kot komercialni turistični vodič, v drugih državah pa to ni potrebno. Enakovrednosti in preverjanja, obljubljena za razreševanje tovrstnih problemov, so precej neustrezne. Glede na visoko kakovost poklicnega usposabljanja v Avstriji, sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za obravnavano poročilo.

Povezovanje poslovnih registrov je ustrezen način za spodbujanje nadaljnje integracije gospodarskega območja v EU in izboljšanje pravne varnosti za podjetja in stranke. Informacij, ki jih zagotavlja poslovni register, ni mogoče primerjati z drugimi informacijami, ki so na voljo v gospodarstvu. Njihova pomembnost in pravni pomen se v državah članicah razlikujeta, uporabniki pa se morajo tega pri dostopanju do podatkov kategorično zavedati.

Glede na posebno stanje, bi morala povezava registrov in dostop do podatkov potekati v posebnem sklopu, ki je enostaven za uporabo in dostopanje. Če želimo, da bo projekt resnično uspešen, morajo sodelovati vse države članice, zato mora to postati obvezno takoj, ko bodo povsem vzpostavljeni tehnični standardi.

 
  
MPphoto
 
 

  Evelyn Regner (S&D), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za poročilo o povezovanju poslovnih registrov, saj sem lahko kot poročevalka v senci za Skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, dosegla dober kompromis s poročevalcem gospodom Lechnerjem. Moji glavni pomisleki so sledeči -

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo gospoda Lechnerja je nesporno iniciativno poročilo, ki ga lahko podpremo.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Ideja o povezavi poslovnih registrov, da bi tako lahko zainteresirane stranke do njih dostopale, je v skladu z zahtevami glede preglednosti, ki so jih predstavile trgovske zveze trgovska združenja.

Podjetja zaradi globalizacije nenehno delujejo v in izven EU, dejstvo, da lahko vse zainteresirane stranke prosto dostopajo do teh registrov pa je dobra stvar. Vse prevečkrat fiktivna podjetja zagrešijo goljufijo ravno zaradi tega, ker izkoriščajo možnost, da jih ni mogoče z gotovostjo identificirati kot podjetja, zato lahko na to pobudo gledamo le kot na ugodno.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Soullie (PPE), v pisni obliki. (FR) Želim čestitati poročevalcu za to zelo dobro besedilo, ki ga je sprejela velika večina v Parlamentu. Kot pripravljavka mnenja za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov o poslovnih registrih, želim poudariti pomen tega poročila. Podatki o trgovini znotraj Evropske unije so ključnega pomena za pozitiven razvoj in rast našega enotnega trga in z veseljem pričakujem zakonodajne predloge Komisije glede tega vprašanja.

Obvezno sodelovanje vseh držav članic v skupnem poslovnem registru bi koristilo celotni Uniji. Vendar pa je to mogoče le, če bo zagotovljeno, da to ne bo predstavljajo dodatnega upravnega bremena za naša podjetja in če bodo zasebni podatki ostali zasebni, da bi tako bilo mogoče ohraniti vzdušje zaupanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za to poročilo, saj sem prepričana, da lahko povezanost poslovnih registrov pomaga pri izboljšanju preglednosti pravnih in poslovnih transakcij. Splošni namen tega projekta je bil akterjem na trgu olajšati dostop do informacij. Namen je bil omogočiti vsem, da ugotovijo, kdo dejansko stoji za posameznim podjetjem, ne glede na njegovo pravno obliko. V skladu s tem bi lahko povezanost prav tako bila v interesu varstva potrošnikov in upnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, glasovala sem za poročilo gospoda Portasa o povezanosti poslovnih registrov, saj je dobro razmisliti o obveznem povezovanju evropskih poslovnih registrov vseh evropskih držav z namenom odprave trenutnih ovir za mobilnost podjetij znotraj EU.

Uvedba enotnega evropskega portala, kot dostopne točke do poslovnih registrov; veljaven in dostopen portal v 27 evropskih državah članicah, ki omogoča vsem državljanom, da dostopajo do informacij o evropskih podjetij, je vsekakor dober način za racionalizacijo razvoja podjetij v Uniji.

 
  
  

Poročilo: Elisabeth Schroedter (A7-0234/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za, saj verjamem, da mora novo trajnostno gospodarstvo temeljiti na razpoložljivosti delovnih mest za kvalificirane delavce, ki spodbujajo inovacije v sektorjih, ki predstavljajo strateško prednost za prihodnost Evrope, predvsem energija in raziskave. Večja vrednost teh področij znanja, možnosti za premestitev, ki jih ponujajo in način, na katerega lahko temeljijo tako na obrobnih, kot tudi osrednjih regijah Evrope, predstavlja ogromen potencial v zvezi z novimi tehnologijami in njihovo sposobnostjo, da se prilagodijo na nove okoljske in kadrovske razmere.

Ključnega pomena bo vlaganje v sektorje, ki spodbujajo preprečevanje in omejevanje posledic podnebnih sprememb. Tu bodo pomembno vlogo odigrale morske regije, skupaj z alternativnimi načini za pridobivanje energije, uporabo naravnih virov, ki jih je mogoče najti v vseh evropskih regijah.

Znanje, povezano z okoljskimi inovacijami, predstavlja prihodnost za novo gospodarstvo, saj mora biti poudarek na uporabi znanja za nove načine uporabe v gospodarstvu. To pomeni, da znanje lahko ustvari dodano vrednost, vendar pa lahko ustvari delovna mesta le s pomočjo sinergije med raziskovalnimi centri, proizvodnjo in distribucijo, kar zagotavlja nova delovna mesta na najrazličnejših področjih, od raziskav, do storitev in trgovine.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) Trenutna negotovost glede zaposlitev na trgu dela močno vpliva na delovne razmere mladih ljudi v Uniji. Pozdravljam poudarek, ki ga poročilo namenja dostopu do trga dela, izboljšanju možnosti za zaposlitev za mlade ljudi in izboljšanju programov usposabljanja.

Mladim morajo biti deležni ugodnosti trga dela in posebej pozdravljam izboljšave odnosov med centri za usposabljanje, univerzami in poslovnim sektorjem. Ti odnosi bodo pomagali mladim, da prvič vstopijo na trg dela, prav tako pa bodo vzpostavili zaposlitvene možnosti za diplomante in usposobljene mlade ljudi.

Drugič, podpiram, kar poročilo prav o vzpostavitvi večplastnega usklajevanja med Evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi programi financiranja.

Ne podpiram pa njegove določbe o spremembi neposrednih mehanizmov podpore za okoljsko trajnostno kmetijstvo, saj so neposredni mehanizmi najboljši način za varstveni dodatek kmetom.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podprl sem to poročilo. Da bi bilo mogoče doseči trajnostno gospodarstvo v EU, moramo zagotoviti uravnotežen gospodarski in socialni razvoj. Zagotoviti je treba, da bo gospodarska rast manj odvisna od porabe virov in energije, da se bodo zmanjšale emisije, ki negativno vplivajo na podnebje ter tako ukrepati proti globalnemu segrevanju. Prav tako moramo izkoristiti potencial za ustvarjanje zelenih delovnih mest v storitvenem sektorju in socialnoekonomskem sektorju. Da bi to lahko uresničili, mora Komisija pripraviti strategijo za ustvarjanje zelenih delovnim mest, ki jo bodo upoštevali regionalni organi pri sprejemanju regionalnih razvojnih strategij. Izvajanje te strategije mora biti financirano iz sredstev EU, nacionalnih in regionalnih sredstev, katerih porazdelitev je treba skrbno usklajevati. Pomoč bi bila na primer namenjena raziskavam in razvoju, prilagajanju inovacij in infrastrukture ter ustvarjanju novih tehnologij na področjih obnovljive energije in energetske učinkovitosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Finančna kriza še naprej divja po Evropi in številnih regijah sveta, kar vodi v nazadovanje, ne da bi se politiki spraševali, kako bi to bilo mogoče rešiti. Še več, številni izmed njih celo menijo, da zadostuje že vedrenje pred nevihto, da bodo razmere spet takšne, kot so bile pred septembrom 2008.

S tem stališčem se ne strinjam. Če v naših razpravah ne upoštevamo okolja, bodo isti vzroki povzročili enake posledice. Okolje predstavlja priložnost, da pripravimo nov razvojni model. Potencial za nova delovna mesta je velik, če se bomo le opremili s sredstvi, s katerimi bo mogoče zagotoviti trajnostno gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Strinjam se s tem poročilom, saj zagovarja ustvarjanje trajnostnih delovnih mest, povedano drugače, delovnih mest, kjer so potrebe trenutne generacije upoštevane na tak način, da možnosti prihodnjih generacij niso ogrožene. Prav tako poudarja, da morajo ta delovna mesta zagotoviti socialno varstvo in morajo tako služiti ljudem in naravi. Cilj novega trajnostnega gospodarstva bi morala biti skupna ekološka in socialna vzdržnost, ki bo prispevala k dolgoročnim možnostim za povečanje konkurenčnosti, socialnega varstva in boljšega varovanja okolja. Z večanjem števila pogodb za priložnostne zaposlitve nizkokvalificiranih delavcev, je vprašanje kakovosti delovnih mest še posebej pomembno in tako to poročilo zagovarja tudi ustvarjanje dobrih delovnih mest.

Ta delovna mesta morajo zagotoviti stabilno in družbeno usmerjeno delo, pri tem pa je posebna pozornost namenjena zdravju in varnosti delavcev, dostojnemu delu in zahtevam glede usposobljenosti. Zato pozivam države članice, da ne ustvarjajo delovnih mest le za visoko kvalificirano delovno silo, ampak okrepijo status delovnih mest za srednje in nizko kvalificirane delavce, s tem ko zagotavljajo dobre pogoje dela. Prav tako se strinjam s pobudo o prilagoditvi strategij za vseživljenjsko učenje potrebam starejših delavcev, da bi tako bilo mogoče zagotoviti tudi visoko udeležbo delavcev, starejših od 55 let.

 
  
MPphoto
 
 

  Alain Cadec (PPE), v pisni obliki. – (FR) Kohezijska politika EU igra ključno vlogo pri razvoju zaposlitvenega potenciala trajnostnega gospodarstva, saj pomaga pri odpravljanju regionalnih razlik in spodbujanju gospodarstva. S tega vidika bi morale regionalne in lokalne ravni bolj izkoristiti evropske strukturne sklade ter sprejeti pobude za ustvarjanje novih, trajnostnih in trajnih delovnih mest. Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) pomaga pri vzpostavljanju regionalnih grozdov, s tem ko na lokalni ravni združuje raziskave, inovacije in infrastrukturo v sklopu novih tehnologij.

Regionalni in lokalni organi so v najboljšem položaju in imajo največ možnosti za ustvarjanje pogojev, potrebnih za razvoj teh grozdov, ki bi lahko bistveno spodbudili lokalni gospodarski razvoj in omogočili ustvarjanje novih delovnih mest v regiji. Pri spodbujanju inovacij v Evropi imajo zelo pomembno vlogo tudi mala in srednje velika podjetja. Spodbujati jih moramo, da uporabijo Evropski socialni sklad kot sredstvo za krepitev podjetniškega duha in usposobljenosti.

Vendar pa pomanjkanje usklajenosti med EU, nacionalnimi in regionalnimi programi financiranja predstavlja oviro za uresničevanje teh ciljev. Zato obstaja potreba po boljšem večplastnem usklajevanju, s katerim je mogoče doseči boljšo sinergijo med različnimi skupnimi politikami.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, saj se zavedam, kako pomembno je ustvarjanje „zelenih delovnih mest“ za gospodarstvo, ki si prizadeva doseči vzdržnost. „Zeleno delovno mesto“ mora prav tako prispevati k varčevanju z energijo in naravnimi viri, uporabi obnovljive energije, ohranjanju ekosistemov in zmanjševanju vpliva zaradi odpadkov in onesnaževanja zraka. Pozitiven stranskih učinek spodbujanja teh sektorjev je velik in ga moramo še razširiti. Hkrati pa moramo zagotoviti ustrezne delovne pogoje ter poklicno izobraževanje in usposabljanje ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem za poročilo, saj kritizira strategijo EU 2020, ki z ničemer ne obravnava brezposelnosti in socialne kohezije in zaradi tega, ker poziva k spremembam Sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada, tako da bosta resnično spodbujala zaposlovanje in pravično vključevanje v družbo. Poročilo prav tako namerava sprožiti razpravo o in sprejeti posebne ukrepe za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, s polno plačo in socialnim zavarovanjem in sicer s spodbujanjem okoljske in socialno trajnostne rasti.

Poročilo v tem okviru zagovarja močno vlogo javnega sektorja, s spodbujanjem njegovega trajnostnega razvoja z javnimi storitvami in infrastrukturami, ki ustrezajo okoljskim in socialnim standardom. Zagovarja novo industrijsko, izobraževalno politiko in politiko usposobljenosti, s katerima bo mogoče ustvariti vzdržno gospodarstvo s spodbujanjem enakosti spolov in močnejše vloge za predstavnike delavcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. Podpiram poročilo, ki navaja, da je treba poleg optimizacije zaposlitvenega potenciala posebno pozornost nameniti tudi dostojnemu delu ter zdravju in varnosti zaposlenih. Da bi predvideli spremembo in se izognili brezposelnosti, je ključnega pomena, da spodbujamo socialni dialog in kolektivne pogodbe (ki pogosto ne obstajajo v novih sektorjih), skupaj s krepitvijo socialne varnosti, sistemov za dohodkovno podporo in proaktivne pobude za sektorsko usposabljanje, enakost med spoloma in družbeno vključujoč trg dela. Poročilo temelji na opredelitvi zelenih delovnih mest Mednarodne organizacije dela (MOD), v skladu s katero vsa delovna mesta, ki spodbujajo trajnostni razvoj, štejejo kot zelena delovna mesta. Za zagotavljanje socialno pravičnega prehoda morajo imeti delavci dejavno partnersko vlogo v postopku. Poročilo poziva k vključitvi predstavnikov zaposlenih, pristojnih za ustvarjanje okolju prijaznejših delovnih mest, kot jih opredeljuje Mednarodna organizacija dela – z namenom ustvarjanja trajnostnejših delovnih mest, podjetij in panog. Povečano trajnost moramo kot enega izmed prednostnih ciljev vključiti v finančni okvir različnih skladov, vključno s strukturnimi skladi in kohezijskim skladom. Ustvarjanje trajnostnih delovnih mest moramo postaviti na vrh agende EU s postopnim prehodom na in vlaganji v kakovostna in okolju prijazna delovna mesta.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o „razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva“, saj trdi, da na ustvarjanje zelenih delovnih mest ne smemo gledati le z vidika številčnosti. Prav tako je treba vedeti, kako zagotoviti dobre delovne pogoje in kako je mogoče spremembe k trajnostnemu gospodarstvu izvesti na socialno pravičen način

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Število parlamentarnih odborov, ki so sodelovali pri pripravi osnutka poročila – šest – kaže na veliko pomembnost, ki ga ima danes vprašanje zaposlovanja in način, na katerega je koncept trajnosti sedaj neizogiben izraz v politični razpravi. Trajnost gospodarstva in njegov potencial za ustvarjanje delovnih mest predstavljata probleme, ki so skupni vsem delavcem, poslovnim ljudem in politikom, tehničnim delavcem in laikom, okoljevarstvenikom in industrialcem ter še mnogim drugim. Eden izmed glavnih problemov je strošek trajnosti in kako je porazdeljen.

Sprašujemo se, v kakšni meri ta potreba, ki ni vedno opazna ali dovolj uresničljiva, negativno vpliva na sposobnost trga za pobudo ali organizacijo, ali predstavlja še dodatne težave za gospodarstvo, ki sta ga že tako ali tako prizadela kriza in negotovost. Danes obstaja vse večja potreba po tem, da bi trajnost bila več kot le krovni izraz in je zaradi tega nekaj, kar je težko uresničiti. Namesto tega bi morala biti izvedljiva predpostavka za spremembo delovanja ljudi v svetu, vključno v gospodarskem smisli, da bi tako lahko predstavljala korist za vse, ne samo za peščico radikalcev.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Razvoj je trajnosten, ko zadovoljevanje potreb sedanje generacije ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Potrebujemo pristop, ki upošteva gospodarske, socialne in ekološke interese, intenzivnejši socialni dialog, večjo socialno odgovornost podjetij in sprejetje previdnostnega načela in načela „onesnaževalec plača“. Razmišljati moramo dolgoročno, da bi tako dosegli konkurenčnost ter socialno, gospodarsko, ozemeljsko in okoljsko kohezijo. Zato zagovarjamo naložbe v kader, socialni in okoljski kapital, tehnološke inovacije in nove ekološke storitve.

S to zavezo se vključujemo v boj proti podnebnim spremembam. EU se je zavezala, da bo zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 20 % do 2020, zagotavljala 20 % svojih energetskih potreb z obnovljivo energijo in povečala energetsko učinkovitost za 20 %. Glede na poročilo medvladnega foruma o podnebnih spremembah, lahko globalno segrevanje omejimo na 2 °C le, če bodo industrijsko najbolj razvite države do 2050 zmanjšale emisije toplogrednih plinov za 80-90 % glede na raven iz leta 1990. Zato zagovarjamo ustvarjanje „zelenih delovnih mest“, ki prispevajo k trajnostni rasti na podlagi socialne pravičnosti in okoljske učinkovitosti, kot tudi spodbujanje zaposlovanja na podeželju, da bi tako lahko preprečili opuščanje podeželja.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To samoiniciativno poročilo vsebuje pozitivne vidike na številnih področjih in povzema del mnenja, za katerega sem bila odgovorna v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko, čeprav ne izpostavlja potrebe po večji osredotočenosti na posebne lastnosti vsake države članice, tako kot bi moralo. Izpostavila bom nekaj pozitivnih vodikov:

- poudarja, da mora novo trajnostno gospodarstvo EU zagotoviti uravnotežen gospodarski in družbeni razvoj, pri čemer je izpostavljena pomembnost javnega sektorja.

- Poziva k ambiciozni trajnostni industrijski politiki s poudarkom na učinkovitosti virov in poudarja, da mora zeleno gospodarstvo omogočati dostojna, dobro plačana delovna mesta s poudarkom na energetski učinkovitosti ali da tudi sama prispevajo k industrijski raznolikosti.

- Izpostavlja, da je prehod na novo trajnostno gospodarstvo zelo zahteven in je zaradi tega treba posebno pozornost nameniti tistim področjem, ki so prizadeta zaradi deindustrializacije, in sicer z uvedbo ustreznih finančnih mehanizmov podpore, kot tudi celostnim intervencijam, ki so osredotočene na trajnostni razvoj in na bolj inovativno naravnano gospodarstvo, ki lahko ustvarja dostojna, dobro plačana delovna mesta s pravicami, medtem ko istočasno zmanjšuje socialne neenakosti in regionalne neskladnosti, ob posvetovanju s socialnimi partnerji, pri čemer je podpora za mala in srednje velika podjetja še posebej pomembna.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Primerno je, da danes glasujemo o tem poročilu, na dan, ko je škotska vlada najavila, da je Škotska na pol poti pri uresničevanju svojih ciljev 2020 glede emisij toplogrednih plinov. V nedavnem poročilu je bilo izpostavljeno, da bi na Škotskem le z vetrnimi elektrarnami na morju bilo mogoče ustvariti 48 000 delovnih mest, škotska vlada pa je zavezana, da bo v ospredju prizadevanj EU pri ustvarjanju novih delovnih mest v trajnostnem gospodarstvu. Žalostno je, da vlada v Westminstru še naprej diskriminira škotske dobavitelje energije s kaznovalnimi stroški v omrežju, ter tako zavira razvoj, ki je pomemben za celotno EU. Glasoval sem za pozive, ki izhajajo iz tega poročila, in pozivam vlado Združenega kraljestva, da pozorno prisluhne.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Povečanje števila kratkoročnih pogodb s slabšimi pogoji zaposlovanja je danes še posebej opazno med mladimi. Gre za resno oviro, ki državljanom onemogoča stabilno življenje, posledično pa onemogoča tudi trajnostno gospodarstvo. Ekološke smernice pri razvoju in industrijskih inovacijah so namenjene lažjemu uresničevanju rasti zaposlovanja, hkrati pa prispevajo tudi k varstvu okolja.

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane predlaga, da bodo okolju prijazne tehnologije, ki bodo v kmetijstvu obvezne, prispevale k rasti zaposlenosti in prihodkov kmetov. To je zanimiva trditev, ki prav zagotovo zahteva razpravo in poglobljeno analizo. Prav tako je vredno podpreti predlog o izvajanju tehnoloških kampanj, s katerimi se bodo državljani zavedli pomembnosti ekologije.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. Trajnostna oskrba z energijo je eno izmed glavnih vprašanj, ki jih danes skuša rešiti Evropa, prav tako pa lahko postane eden izmed glavnih virov zaposlovanja v prihodnjih letih. To pobudo podpiram, saj spodbuja ustvarjanje delovnih mest in varuje pravice delavcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE) , v pisni obliki. – (DE) Gospodarska kriza, ki se počasi umika, bi morala spodbuditi Evropsko unijo, da konkurenčneje in skrbneje upravlja vire. To je možno le s trajnostnim pristopom h gospodarstvu, kar prinaša tudi številne prednosti za okolje in naše državljane. Vzpostaviti moramo stabilne splošne pogoje, v katerih lahko uspeva potencial za zaposlovanje v zelenem gospodarstvu EU, kar zagotavlja trajnostni razvoj za podjetja. Glasujem za to poročilo, saj se gospodarska rast, varstvo okolja in socialna kohezija med sabo dopolnjujejo in podpirajo. Namen ne sme biti le ustvarjanje novih, trajnostnih „zelenih“ delovnih mest, ampak tudi spodbujanje poslovne skupnosti in družbe, kot celote, da aktivno sodeluje pri tem novem načinu delovanja. V celoti moramo izkoristiti potencial „zelenega“ gospodarstva ter hkrati prispevati h globalni podobi Evrope, kot vzornice z vidika napredne, trajnostne in okoljsko ozaveščene gospodarske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Gospodarska rast in zaposlovanje sta zaradi krize v Evropski uniji postala nujna prednostna naloga. Glasoval sem za poročilo, saj verjamem, da je ključno za ustrezno osredotočena prizadevanja, potrebna za povečanje stopnje zaposlenosti s pomočjo politik za spodbujanje aktivnega staranja in za vključevanje mladih ljudi, invalidnih ljudi, zakonitih priseljencev in drugih ranljivih skupin na trg dela. Te politike je treba, skupaj s kakovostnim izobraževanjem in strokovnim usposabljanjem, dopolniti z učinkovitimi pobudami, namenjenimi vseživljenjskemu učenju in zagotavljanju možnosti za izboljšanje usposobljenosti.

Drug segment, ki ga ne moremo spregledati, so mladi diplomanti. Zagovarjati moramo trdno partnerstvo med državami članicami in socialnimi partnerji, kar bo pomagalo tem mladim pri iskanju prve zaposlitve ali pa bodo tako deležni novih možnosti za dodatno usposabljanje, vključno s pripravništvom. V zvezi s tem morajo države članice mobilizirati in v celoti izkoristiti sredstva EU, ki so jim na voljo, predvsem Evropski socialni sklad.

 
  
MPphoto
 
 

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE), v pisni obliki. (RO) Potrebujemo ukrepe, namenjene ustvarjanju novih delovnih mest, predvsem sedaj, ko se države članice soočajo z resno gospodarsko in socialno krizo. Glede na to ima kohezijska politika EU ključno vlogo pri razvoju potenciala za ustvarjanje novih delovnih mest v trajnostnem gospodarstvu, s tem ko zmanjšuje regionalne razlike in vzpostavlja družbo z zaposlitvami za poln delovni čas. Spodbujati moramo regije, da strukturne sklade izkoristijo za financiranje nacionalnih, lokalnih in regionalnih projektov, kot tudi Evropski socialni sklad, da bi tako zagotovile boljše možnosti za izobraževanje in zaposlovanje.

Evropski socialni sklad predstavlja rešitev za države članice, ki želijo vlagati v krepitev usposobljenosti, zagotavljati zaposlovanje in usposabljanje, poklicno preusposabljaje in poklicno svetovanje za brezposelne, da bi tako lahko ustvarile več in boljša delovna mesta. Da bi bilo mogoče podpreti skupnosti in regije v državah članica, sem pozvala Evropsko komisijo, da financira pilotni projekt, namenjen zagotavljanju usposabljanja in lažji izmenjavi modelov najboljših praks za tiste, ki neposredno sodelujejo pri upravljanju in dodeljevanju evropskih sredstev na lokalni in regionalni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Mann (PPE), v pisni obliki. – (DE) Danes sem glasoval za samoiniciativno poročilo gospe Schroedter o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva. Bistvo poročila so „zelena delovna mesta“. Gre za delovna mesta v skoraj vseh ustreznih industrijskih in storitvenih sektorjih, ki prispevajo k trajnostnemu gospodarstvu. Varstvo okolja lahko postane gonila sila gospodarstva, če bomo pravočasno vzpostavili predvidljive, naložbam prijazne okvirne pogoje. Uvedba številnih dodatnih razpisnih meril je v nasprotju z navedenimi cilji EU o zmanjšanju birokracije. Veseli me, da smo se lahko dogovorili o omejitvi povečanja meril na najnižje socialen standarde. Večina evropskih podjetij je nedvomno vodilnih na področju uspešne politike varstva okolja. Da bi jim zagotovili lojalno konkurenco, moramo preprečiti, da bi se proizvodnja selila iz EU v tretje države, kjer obstajajo nizki okoljevarstveni standardi. Evropska komisija in države članice moramo izvesti hitre in odločne ukrepe, da bi zaustavile ta potek. Mojo spremembo v zvezi s tem je danes podrla večina.

Na delovnih mestih je treba spodbujati nediskriminacijo in enako obravnavo. Mehanizmi sankcioniranja in kvote so napačen način za doseganje tega. Obvezna 40 % udeležba žensk v upravah podjetij je nerealna zahteva in zato ta predlog ni bil podprt. Ženske ne potrebujejo kvot. Potrebujejo boljše možnosti za uresničevanje poklicnih karier. Zato je treba odpraviti ovire, ki ženskam preprečujejo razvoj na poklicnem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi koncepta zaposlovanja v novem trajnostnem gospodarstvu nastaja nov vzorec glede gospodarskih proračunov, na katere smo do zdaj gledali kot na temelj za gospodarski razvoj in ustvarjanje delovnih mest. Za trajnostno gospodarstvo so potrebne velike spremembe v zvezi z zaposlitvenimi možnosti, saj bodo podjetja iz sektorja energetske učinkovitosti odigrala ključno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest v svetu. Primer Nemčije na tem področju zelo nazorno ponazarja uspeh podjetij v tem sektorju pri ustvarjanju novih delovnih mest. Zato je ključnega pomena, da primeru Nemčije sledijo tudi druge države EU, da bi tako lahko dosegli multiplikacijski učinek pri zaposlovanju v trajnostnem gospodarstvu v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Še enkrat smo deležni odličnih besed v poročilu EU. Govori na primer o optimalnih zaposlitvenih možnostih za ženske in moške v novem, trajnostnem gospodarstvu, dostojno delo, socialno pravično preoblikovanje in zahteve glede usposobljenosti. Istočasno pa se mora EU zavedati, da se je ravno zaradi širitve na vzhod znatno povečal pritisk v nekaterih sektorjih trga dela in nič ne kaže, da bi se to izboljšalo. Še več, v zadnjih nekaj letih so se močno razmahnili negotovi pogoji dela, kot je začasno delo prek zaposlitvenih agencij, delo s skrajšanim delovnim časom, „MacJobs“ in navidezno samozaposlovanje. Danes niti visoko kakovostna usposobljenost ne predstavlja zagotovila za pridobitev dela.

Vse dokler se bo še naprej govorilo o zelenih kartah za delavce iz tretjih držav, da bi trgovini in industriji bilo mogoče zagotavljati poceni delovno silo, namesto, da bi domačim delavcem skušali zagotoviti ustrezne kvalifikacije, bo vse to predstavljalo le prazne besede. Zahteve se zdijo dobre, vendar papir prenese vse. Ker ni mogoče pričakovati, da bodo sledili ustrezni ukrepi, ki bi dejansko lahko omogočili izvedbo tega, sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospode Schroedter, saj se strinjam z njegovim sporočilom in pristopom.

Trajnostni razvoj upošteva potrebe trenutne generacije na tak način, da pri tem niso ogrožena možnosti prihodnjih generacij, da bi zadovoljile svoje potrebe. Poleg obravnave gospodarskih in ekoloških interesov, sklepi Sveta predvidevajo naložbe v kadre in socialni kapital, kot tudi v inovacije, z namenom, da bi bilo mogoče vzpostaviti pogoje za konkurenčnost, blaginjo in socialno kohezijo.

Poleg tega se zelo pomemben vidik v dokumentu nanaša na opredelitev zelenih delovnih mest. Teh delovnih mest ni mogoče omejevati na sektorje zaposlovanja, ki so neposredno povezani z varstvom okolja. Vključujejo vsa tista, ki prispevajo k prehodu na trajnostno upravljanje, s tem ko pomagajo varčevati z energijo, uporabljajo energijo iz obnovljivih virov in preprečujejo nastajanje odpadkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Trajnostna rast mora temeljiti na socialni pravičnosti in ekološki učinkovitosti. Preoblikovanje evropskih gospodarstev v ekološko učinkovita gospodarstva na vseh ravneh – lokalno, nacionalno, regionalno in na evropski ravni – bo temeljito spremenilo proizvodnjo, distribucijo in potrošnjo. Podpiram prizadevanja za izvedbo kampanj obveščanja in ozaveščanja javnosti, s čimer bi bilo mogoče izpostaviti, da je naša strategija za prehod na zeleno, trajnostno gospodarstvo, socialno pravična in da bo pomagala pri povečevanju zaposlenosti.

Poudariti želim, da se moramo posebej osredotočiti na biotsko raznolikost v sklopu ustvarjanja novih zelenih delovnih mest po Evropi, predvsem pri vzpostavljanju mrež Natura 2000. Pozivam Komisijo, da do leta 2011 predloži strategijo z zakonodajnimi in nezakonodajnimi ukrepi za spodbujanje zelenih delovnih mest, ki bodo vir rasti in blaginje za vse.

Komisijo in države članice pozivam, da vključijo politike, namenjene preusposabljanju delavcev za zelena delovna mesta v vse svoje druge politike EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. (FR) Razvoj zelenih delovnih mest v Evropi je ključnega pomena. Ta delovna mesta na eni strani omogočajo podpro trajnosti rasti, na drugi strani pa so del uresničevanja ambicioznih opredeljenih ciljev, ki si jih je EU sama zastavila v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam. Glasoval sem za poročilo kolegice poslanke, gospe Schroedter, ki zagovarja izvajanje ukrepov, ki spodbujajo k temu. Da bi bilo mogoče povečati zelena delovna mesta, je treba še posebej spodbujati podjetja, da vlagajo v čiste tehnologije, predvsem mislim na izvajanje davčne olajšave za mala in srednje velika podjetja. Prav tako je treba spodbujati regije, da pri ustvarjanju novih, trajnostnih in trajnih delovnih mest uporabljajo evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad. Vendar pa moramo zagotoviti, da bodo nacionalni sistemi usposabljanja in izobraževanja lahko zadostili potrebam glede usposobljenih delavcev, kot tudi zagotavljali, da bodo tisti, katerih delovna mesta so zaradi teh strukturnih sprememb ogrožena, preusposobljeni.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE), v pisni obliki (CS) Vzdržala sem se glasovanja o poročilu o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva, ker nisem istega mnenja, kot poročevalka, da bomo rešili problem brezposelnosti z zmanjšanjem emisij za 90 % v naslednjih 40 letih. Poročilo vsekakor podpira uvedbo novih tehnologij, vendar to ne pomeni nujno tudi delovnih mest za evropske državljane. Smo del liberaliziranega globalnega trga, ki hkrati podjetjem, skupnostim in potrošnikom prav tako ponuja novo tehnologijo iz Azije, ki tekmuje z evropsko tehnologijo predvsem zaradi nizkih cen. To ne pomeni, da ne smemo uvesti standardov za izboljšanje okolja, vendar se pri tem ne pretvarjamo, da to predstavlja rešitev za brezposelnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Pozdravljam dejstvo, da je Evropski parlament danes sprejel poročilo o zaposlitvenih možnostih trajnostnega gospodarstva, ki ga je pripravila moja nemška kolegica Zelenih Elisabeth Schroedter. Kot je povedala po glasovanju, Zeleni že dolgo zagovarjajo stališče, da se Evropa zaveže resničnemu zelenem New Dealu, s tem ko pospeši prehod na zeleno gospodarstvo, kot edini razumni odziv na trenutno gospodarsko krizo. Zato je zelo dobrodošlo, da je velika večina poslancev v EP iz različnih političnih skupin podprla to poročilo, ki izpostavlja velik potencial za ustvarjanje novih zelenih delovnih mest in preoblikovanje obstoječih delovnih mest v zelena delovna mesta v Evropi in ki tudi vsebuje priporočila v ta namen.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Čeprav podpiramo nekatera načela, ki jih vsebuje to poročilo, smo glasovali proti.

Razvoj novih delovnih mest v zelenih sektorjih, uporaba obnovljivih virov, obnovitev ekosistema in varčevanje z energijo so zaželeni in jih je treba podpreti. Vendar pa ne moremo dovoliti, da bi stroške prehodna na trajnostna delovna mesta preložili na naša podjetja, predvsem v tem času krize.

Za podjetja, ki jih zanima popoln ali delni prehod v sektor, ki je ekološko vzdržen, je treba zagotoviti vire financiranja. Prav tako je treba poenostaviti postopke za zamenjavo sistemov, ki povzročajo visoko stopnjo onesnaženosti s sistemi, ki imajo majhen vpliv na okolje, saj jim ljudje nasprotujejo, kar se pogosto dogaja v Italiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Edward Scicluna (S&D), v pisni obliki. – Z veseljem podpiram to poročilo. Pomembno je, da gospodarska in socialna kriza ne odvrne držav članic od tega, da bi dosegle napredek k trajnejšemu, nizkoogljičnemu gospodarstvu, ki učinkovito uporablja vire. Tako bodo naša gospodarstva odpornejša, konkurenčnejša in manj odvisna od vse dražjega uvoza. Komisija mora posebno pozornost nameniti zelenim delovnim mestom, še posebej sedaj, ko je OECD navedel, da ima sektor naravnih dobrin in storitev potencial za zagotavljanje delovnih mest, kjer so potrebne najrazličnejše usposobljenosti in zmogljivosti, vključno z nizko kvalificiranimi delavci. Prav tako si želim, da bi države članice vzpostavile sisteme financiranja in finančne spodbude, s katerimi bi usmerjale mala in srednje velika podjetja k politikam zelenega zaposlovanja. Čeprav bo nova evropska strategija opredelila „zelena delovna mesta“ v širšem smislu, je treba razlikovati med nadzorovanjem onesnaževanja, recikliranjem, upravljanjem vodnih virov, ohranjanjem narave, proizvodnjo okoljskih tehnologij in tehnologij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter med raziskavami in razvojem na področju okolja. Z „zelenim“ gospodarstvom je mogoče zagotoviti gospodarsko rast in se spopasti z vse večjo negotovostjo v zvezi z delovnimi mesti, ki se je v zadnjih desetletjih pojavila v EU, predvsem med mladimi. Da bi to lahko uresničili, potrebujemo ustrezne programe usposabljanja in izobraževanja. Le tako bomo lahko razvili zaposlitvene možnosti novega trajnostnega gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Evropski svet je opredelil razvoj kot trajnostni razvoj, če izpolnjuje trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe. V poročilu je veliko govora o ustvarjanju zelenih delovnih mest. Obstaja velik potencial za ustvarjanje novih delovnih mest na področju obnovljivih virov energije in to je izjemno pomembno dejstvo. V Evropi je Nemčija dober primer odgovornega izvajanja takšne politike. Pri prehodu na trajnostno gospodarstvo moramo pozornost prav tako nameniti socialni pravičnosti, saj bo s tem mogoče zagotoviti, da bodo državljani sprejeli spremembo. V zvezi s tem je pomembno tudi ustrezno usposabljaje in sistematično izboljševanje usposobljenosti delavcev. Pri trajnostnem razvoj je treba poleg okoljskih standardov spoštovati tudi standarde na področju zaposlovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) V celoti podpiram poročilo o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva. Gospa Schroedter se sklicuje na opredelitev Mednarodne organizacije dela (MOD), ki navaja, da je delovno mesto zeleno, če prispeva k trajnostnemu upravljanju in socialni Evropi, s tem pa ta opredelitev vključuje več, kot le visoko tehnološka delovna mesta v energetskem sektorju in sektorju ravnanja z okoljem, na katera se sklicuje Komisija. Eden izmed ciljev je na primer ambiciozna, trajnostna industrijska politika, s poudarkom na energetski učinkovitosti, pa tudi na dostojnih, dobro plačanih delovnih mestih. Priporočeno je, da se v ta namen poveča vključenost industrije, da se regionalne oblasti spodbuja k prilagajanju zakonskega okolja, nadzornih instrumentov za tržno gospodarstvo, subvencij in javnih naročil, in da se zagotovi boljši ciljni odziv ne samo zaradi potrebe po novih sposobnostih in znanjih, ampak tudi po vzpostavitvi socialnega dialoga ali kolektivnih pogodbah v novih sektorjih.

V novih sektorjih obstaja močen pritisk na produktivnost, zelo malo pa je pripravljenosti po zagotavljanju dobrih delovnih pogojev. Zato je zelo težko prepričati delavce v tradicionalnih industrijah s tradicijo zanesljive socialne varnosti, da zamenjajo industrijo. Unija se je dolžna spopasti z globalnim segrevanjem, zato pa je potrebna dobra strategija za socialo pravičen prehod na bolj zeleno gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za to poročilo, ki poziva k razvoju evropske zaposlitvene strategije za trajnostno gospodarstvo. Prav tako podpira pozive znotraj Sveta glede ponovnega pregleda subvencij, ki imajo negativen vpliv na okolje, hkrati pa poudarja potrebo po dostojnem delu.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za poročilo o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva, saj verjamem, da morajo države članice preiti na konkurenčno, učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. Zato pozivam EU, da razvije trajnostno industrijsko politiko in vključi industrijski sektor v ekološke inovacije, da bi tako gospodarska rast bila manj odvisna od porabe virov in energije ter da bi bilo mogoče zmanjšati škodljive emisije. Če želimo ustvariti delovna mesta v ekološko učinkovitem gospodarstvu, moramo vlagati v energetsko učinkovitost, v uporabo obnovljivih virov energije in v zelene tehnologije pri zgradbah, v prometnem sektorju in kmetijstvu. Pozivam k razvoju evropske zaposlitvene strategije za doseganje trajnostnega gospodarstva, kot del strategije EU 2020, hkrati pa izpostavljam vlogo regionalnih oblasti pri tem.

Poleg tega pozivam k razvoju učinkovitih sistemov financiranja in davčnih spodbud, ki bi malim in srednje velikim podjetjem pomagali pri zagotavljanju zelenih inovacij in proizvodnih procesov. Verjamem, da lahko ima zaposlitvena politika ključno vlogo v boju proti revščini in socialni izključenosti, hkrati pa pozivam države članice, da za spodbujanje novih spodobnosti in znanj, potrebnih za ekološko učinkovit gospodarski razvoj, uporabljajo Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Gospe in gospodje, izvajanje trajnostnega gospodarstva ni le ekološka nujnost; prav tako predstavlja enega izmed temeljnih stebrov naše strategije o socialni Evropi. Vendar pa bodo takšne spremembe obrodile sadove le, če bodo socialno pravične, bodo pripeljale do višje zaposlenosti, izboljšale delovne pogoje in povečale socialno varnost.

Zato mora trajnostno gospodarstvo poleg socialne in ekološke vzdržnosti, vključevati tudi tehnološko in gospodarsko vzdržnost. To ne bi smelo predstavljati nasprotja. Potrebujemo ustvarjalne ukrepe.

Za primer vzemimo energetsko učinkovitost. V Litvi je gospodarska kriza najbolj prizadela gradbeništvo. Večina starih zgradb v Litvi je zelo neekonomičnih – uvožena energija se uporablja neučinkovito, kar je razvidno tudi iz visokih računov za ogrevanje, ki jih prejemajo državljani.

Zelo verjetno je, da bodo nacionalni projekti za zagotavljanje izolacije in povečanje energetske učinkovitosti zgradb ponovno dovedli denar na trg prek plač in naložb v gradbeništvu. Istočasno pa bo to Litvi omogočilo, da bo manj odvisna od uvožene energije.

Seveda je to samo en primer in ni nujno, da velja za vse države članice. Vendar pa ponazarja, da moramo še posebej v času krize razmišljati ustvarjalneje in združiti napore tam, kjer moramo vzpostaviti temelje za trajnostno prihodnost.

 
  
  

Poročilo: Rafal Trzaskowski (A7-0216/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki. (CS) Podprla sem to poročilo o EGP-Švica: Ovire pri dokončnem oblikovanju notranjega trga, predvsem zaradi tega, ker izpostavlja in spodbuja Evropsko komisijo k najrazličnejšim ukrepom, namenjenim lajšanju in poglabljanju gospodarskega sodelovanja med Evropsko unijo in Švico. Poročilo predvsem opozarja, povsem upravičeno, na nepotrebno zapleten sistem 120 dvostranskih sporazumov v posameznih gospodarskih sektorjih med Švico in EU. Težnja, da bi po svojih najboljših močeh poenostavili in približali zakonodajo, je dobra, predvsem z vidika odpravljanja ovir, ki podjetjem EU preprečujejo dostop na švicarski trg in obratno. Poročilo na primer izpostavlja povsem nepotrebno pravno zahtevo, da podjetja, ki vstopajo na švicarski trg, zagotovijo finančno garancijo. Menim, da je to odvečna ovira, ki jo je treba odpraviti in ki je v poročilu tudi povsem upravičeno omenjena.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to poročilo, saj sta popolno uveljavljanje notranjega trga in njegovo učinkovito delovanje tako pomembna za EU, kot za njene trgovinske partnerice, predvsem za države članice Evropskega združenja za prosto trgovino. Model gospodarske integracije Švice – po obsegu četrte najpomembnejše trgovinske partnerice EU – ne temelji na pristopu, ampak na dvostranskih panožnih sporazumih. To dejstvo predstavlja dodatne probleme zanjo, saj v nasprotju s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru, v teh dvostranskih sporazumih ni nobene določbe o avtomatskih mehanizmih za prilagoditev njihove vsebine v skladu s spremembami ustreznega pravnega reda EU.

Kljub pozitivnemu poteku v zvezi s sporazumom o prostem pretoku oseb med državami članicami EU in Švico, obstajajo vprašanja glede izvajanja tega sporazuma, kar zahteva dodatno pozornost. Zato menim, da morajo biti določene vse možnosti, namenjene boljšemu izvajanju FMPA, med drugim tudi boljše usklajevanje pri izvajanju in večja konvergenca med zakonodajo Unije in švicarsko zakonodajo na področju notranjega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Švica ima zgodovino in posebne značilnosti, ki se ne odražajo le v načinu notranjega vodenja, ampak tudi v načinu, kako se je odločila sodelovati z drugimi državami ter v zadržkih in ugovorih, ki jih nalaga v zvezi s temi odnosi. Odpor Švice po vključevanju v večje mednarodne organizacije ali vstopu v trajne zavezujoče pogodbe, ki vplivajo na njen pravni sistem, je dolgoleten, prav tako pa ni ničesar novega v zvezi z njeno prednostno obravnavo svojih državljanov in podjetij, ki imajo sedež v državi na škodo tuje konkurence, ki je zaradi tega pogosto deležna nerazumnih pravnih ali upravnih ovir.

Kljub temu je Švica pomembna partnerica Evropske unije in je že podpisala več kot sto dvostranskih sporazumov, ki urejajo odnose med njima. Čeprav odločitev Švice, da bo ostala izven Evropskega gospodarskega prostora ni pomagala pospešiti in olajšati gospodarskih odnosov EU s to državo, prav tako ni preprečila, da bi bili doseženi na celovit pozitiven način. Upam, da se bodo ti odnosi okrepili in poglobili.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Štiri države članice (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica) Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta) so veliki trgovinski partnerji EU – Švica in Norveška sta po obsegu četrti oziroma peti najpomembnejši trgovinski partner EU in spadata v skupno kulturno območje z vidika temeljnih vrednot ter kulturne in zgodovinske dediščine.

Ker bi lahko novi predpisi Lizbonske pogodbe upočasnili izvajanje zakonodaje na področju notranjega trga v državah Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Efte, se strinjam s tem, da mora Komisija formalizirati postopek priglasitve novih predpisov in zakonodaje EU, ki sodijo v področje sporazuma EGP, ter tako skrajša obdobje med sprejemom nove zakonodaje in njenim morebitnim prevzemom v državah EGP/Efte.

Prav tako se strinjam, da morajo biti parlamenti v državah EGP/Efte tesneje povezani z zakonodajnim postopkom EU pri predlogih, ki so pomembni za EGP. Zato predlagam, da Komisija nacionalnim parlamentom držav EGP/Efte zagotovi zakonodajne predloge, ki jih z namenom posvetovanja pošilja nacionalnim parlamentom držav članic EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. (GA) Kot predsednik delegacije Evropskega parlamenta za odnose s Švico in EGP, dobro poznam vprašanja, izpostavljena v tem poročilu. V Evropskem združenju za prosto trgovino so štiri države članice: Švica, Islandija, Norveška in Lihtenštajn. Leta 1994 so s podpisom sporazuma EGP del notranjega trga postale tri od teh štirih držav. Švica se je na referendumu odločila, da ne bo sodelovala v EGP s 50,5 % proti in 49,7 % za. Se tem se je odločila, da bo imela s preostalo Evropo ločene odnose. Švica je z EU sklenila približno 120 dvostranskih sporazumov.

Ti sporazumi se nanašajo na prost pretok oseb, cestni promet, civilno letalstvo, znanstvene raziskave, tehnične ovire pri trgovanju, trge javnih naročil in kmetijske zadeve. Švica je druga najpomembnejša gospodarska partnerica EU, v švicarskih podjetjih pa je zaposlenih več kot milijon ljudi po vsej EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, saj pozdravljam napredek, ki je bil dosežen pri liberalizaciji čezmejnega zagotavljanja storitev med EU in Švico in zlasti pozitivne učinke sporazuma o prostem pretoku oseb. Stalno naraščanje števila napotenih delavcev in samozaposlenih ponudnikov storitev iz EU, ki delujejo v Švici, med letoma 2005 in 2009 (po statistikah je v EU ali državah EFTA približno 200 000 čezmejnih delavcev, ki se vsak dan odpravijo na delo v Švico), se je izkazalo koristno za obe strani. Verjamem, da bi morala švicarska vlada in organi posameznih kantonov v obdobju, ki je pred nami, uporabiti izkušnje EU in EGA na področju deregulacije storitvenega sektorja in sicer s prenosom direktive za storitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Švica je skupaj z Islandijo, Norveško in Lihtenštajnom del Evropskega združenja za prosto trgovino in pomembna trgovinska partnerica EU. Vendar pa so Islandija, Norveška in Lihtenšajn še bolj utrdili svoje trgovinske odnose z EU, ko so sprejele Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Ker je Švica po obsegu četrta najpomembnejša trgovinska partnerica EU, je sprejetje sporazuma EGP zelo pomembno. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) To poročilo ne namenja dovolj pozornosti suverenosti Švice. Zato sem glasoval proti predlogu Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nujno je treba vzpostaviti resničen Evropski gospodarski prostor, kot je navedeno v Pogodbi iz Porta.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Zeleni smo podprli to poročilo, ki vključuje vrsto pripomb glede ovir za izvajanje predpisov na področju notranjega trga v Švici in državah EGP. Predvsem vsebuje naslednje ideje: Evropska komisija bi morala po uveljavitvi Lizbonske pogodbe zagotoviti nacionalnim parlamentom vseh držav EGP EFTA zakonodajne predloge, ki so poslani v obravnavo v nacionalne parlamente EU. Države EGP EFTA naj namenijo ustrezna sredstva za izvajanje direktive za storitve, predvsem za vzpostavitev enotnih kontaktnih točk, prav tako pa naj okrepijo sodelovanje v razpravah, med drugimi predlogi, o direktivi o pravicah potrošnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Glasovali smo za to poročilo, saj odpravlja ovire za prosto trgovino med državami EU in pomembnimi evropskimi trgovinskimi partnericami.

Prepričani smo, da bi lahko obsežnejše izvajanje predpisov na področju notranjega trga v Švici pozitivno vplivalo na naša podjetja in delavce, kar se še posebej nanaša na Italijo. Pozdravljamo odločitev, da se je Švica že odločila in znatno zmanjšala bančno tajnost, da bi tako zadovoljila potrebi po preglednosti, kot jo je k temu pozvala Evropska unija.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za to poročilo, ki priporoča večje sodelovanje in izmenjavo dobrih praks, skupaj z nasveti glede sprememb, ki jih je treba izvesti po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Poročilo predstavlja obetajoče besedilo in navaja povprečni primanjkljaj pri prenosu v višini 0,7 %, kar se približno ujema z državami članicami EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Rafał Trzaskowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Zelo sem vesel, da je bilo to poročilo v Parlamentu sprejeto s tako veliko večino. Upam, da vaši glasovi za sprejetje prav tako pomenijo, da podpirate, tako kot podpiram tudi sam, dva osnovna cilja poročila. Prvič, sam in Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov smo želeli na program odbora, ki obravnava bistvo EU – notranji trg – vključiti države Evropskega gospodarskega prostora, ki niso članice EU in Švico. Upam, da bodo te partnerice, saj so nenazadnje največje gospodarske partnerice Unije, tam vedno tudi sodelovale. Drugi cilj je bil končno obravnavati posebne ovire za uresničevanje tega sodelovanja, predvsem tiste, ki obstajajo med Brusljem in Bernom. Upam, da bo glasovanje Parlamenta o tej zadevi prepričalo obe strani – Evropsko komisijo in oblasti Švicarske konfederacije – , da ponovno preučijo mehanizme s katerimi o trenutno urejeni medsebojni odnosi.

 
  
  

Poročilo: Pablo Zalba Bidegain (A7-0210/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Sporazumi o prosti trgovini omogočajo državam podpisnicam, da so deležne ugodnosti pri trgovanju z najrazličnejšimi produkti in krepijo svoje relativno moč. Zato sem vesela, da bo Evropska unija kmalu podpisala sporazumu o prosti trgovini z Južno Korejo. Vendar moramo biti vedno zelo pozorni pri pogojih predlaganih trgovinskih sporazumov. V tem primeru se moramo izogniti hitrim spremembam, ki bi lahko destabilizirale trgovinske tokove. Zato potrebujemo zaščitne klavzule, tudi za zaščito avtomobilske industrije. Vesela sem, da je bilo poročilo sprejeto, saj poziva poslance Evropska parlamenta, da omogočijo začetek preiskave o prilivu uvoza na zahtevo države članice, Evropskega parlamenta, domače svetovalne skupine, pravne osebe ali združenja, ki deluje v imenu industrije Unije in predstavlja vsaj 25 % industrije Unije, ali na pobudo Komisije. Če znatno povečanje uvoza določenega izdelka resno vpliva na evropske pridelovalce, je mogoče uvesti zaščitne ukrepe v obliki carin.

 
  
MPphoto
 
 

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo o izvajanju dvostranske zaščitne klavzule sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo. Zaščitna klavzula bo ščitila evropsko industrijo in delovna mesta pred negativnimi vplivi, ki so posledica uvoza iz Koreje. Še posebej pomembna vidika sta pozorno spremljanje toka izvoza in hitro odpravljanje vseh nepravilnosti pri spoštovanju načela lojalne konkurence. Zato menim, da mora Parlament pokazati Svetu in Komisiji, da želi kar se da hitro sprejeti to uredbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Parlament je odobril vključitev sprememb zaščitne klavzule v sporazum o prosti trgovini z Južno Korejo. Vendar gre šele za prvo glasovanje: končno glasovanje je bilo preloženo na delno zasedanje 18.-21. oktobra, s tem pa bomo imeli dovolj časa, da s Svetom na prvi obravnavi dosežemo sporazum. Vse presoje vplivov Evropske komisije so pokazale, da bo imela Južna Koreja več trgovinskih koristi kot EU. Komisija nam lahko zagotovi vsaj verodostojno zaščitno klavzulo. Menimo, da je naša zahteva za regionalne zaščitne ukrepe utemeljena, saj lahko odprtje trga EU za izdelke iz Južne Koreje zelo različno vpliva na posamezne države članice. Veliko lažje je predvideti vpliv evropskega izvoza na državo s 50 milijoni prebivalcev (v primerjavi s 500 milijoni). Prav tako je ključnega pomena, da lahko Parlament in ustrezne industrijske panoge sprožijo preiskavo za namene varovanja in da ima Parlament večji vpliv pri odobritvi ali zavrnitvi zaščitnih ukrepov.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Upam, da bo Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Južno Korejo obojestransko koristen in da bo čim manj omejitev proste trgovine za obe strani. Zaščitni ukrepi so namenjeni preprečevanju resnih negativnih učinkov na industrijo EU. Dvostranski zaščitni klavzuli, ki vključuje v oktobru podpisan sporazum z Južno Korejo, je treba nameniti več pozornosti, da bodo ustrezno določeni najrazličnejši vidiki njenega izvajanja in da bo pregledna in hkrati vključevala tudi nasprotno stranko.

Ker predstavljajo te klavzule oviro za prosto trgovino, bi morale biti omejene na nuje stvari, da bi se tako bilo mogoče izogniti večji škodi, prav tako pa morajo biti sorazmerne in primerne razmeram, v katerih so bile pripravljene. Upam, da bo evropska industrija vse bolj stabilna in ustvarjalna, da se nam ne bo treba zatekati k tej možnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta predstavlja pravni instrument, potreben za uveljavitev zaščitne klavzule v Sporazumu o prosti trgovini med EU in Korejo (FTA). 15. oktobra 2009 je bil med EU in Republiko Korejo sklenjen sporazum o prosti trgovini. Sporazum vsebuje dvostransko zaščitno klavzulo, ki zagotavlja možnost ponovne uvedbe najugodnejše stopnje dajatve, kadar se zaradi liberalizacije trgovine uvoz tako poveča in poteka pod takšnimi pogoji, da povzroča ali predstavlja možnost resne škode za industrijo EU, ki proizvaja podobne ali neposredno konkurenčne izdelke. Da bi ti ukrepi zaživeli v praksi, je treba zaščitno klavzulo vključiti v pravo EU, saj je treba določiti procesne vidike uveljavitve zaščitne klavzule in pravice zainteresiranih strani.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Sprejetje te zaščitne klavzule, ki označuje tragične posledice liberalizacije in deregulacije svetovne trgovine, ne odpravlja nevarnosti in pomislekov, ki so povezani s prosto trgovino med EU in Južno Korejo in se nanašajo na prihodnost najrazličnejših sektorjev gospodarske dejavnosti. To še posebej velja v nekaterih državah članicah, kot je Portugalska in v regijah, ki so najbolj odvisne od teh sektorjev.

Ne pozabimo na industrijo tekstila in oblačil, ki je še posebej prizadeta zaradi tega sporazuma; spomnimo se študije Generalnega direktorata za zaposlovanje in Eurofund, ki predstavlja scenarije, po katerih naj bi se v tem sektorju do leta 2020 število delovnim mest v Uniji zmanjšalo za 20 do 25 %, pri tem pa izpostavlja tudi scenarij po katerem bi bilo v Evropski uniji izgubljenih 50 % trenutnih delovnih mest. Prav tako se spomnimo sektorjev, kot sta industrija elektronike in sestavnih delov za motorna vozila.

Neoliberalni fundamentalizem EU še naprej žrtvuje delovna mesta in proizvodno zmogljivost na oltarju proste trgovine, samo zaradi dobičkov svojih multinacionalk; še naprej povečuje primanjkljaj in spodbuja zunanjo odvisnost od tujih trgov, kot tudi kronična in vse večja nesorazmerja v trgovini. Ta ideologija še naprej opravičuje napade na pravice delavcev, socialni damping in uničenje več milijonov malih proizvajalcev ter številnih malih in srednje velikih podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. (FR) Ta sporazum je prvi trgovinski sporazum, sklenjen po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, prvi sporazum, ki ga bo odobril Evropski parlament, zato je pomembno, da Parlament jasno poudari svoje stališče. Da bi potrdili nove pristojnosti Parlamenta pri oblikovanju trgovinske politike EU, smo glasovali za spremembe, ki jih je danes predložil parlamentarni Odbor za mednarodno trgovino (INTA), nismo pa glasovali za besedilo resolucije, kot celoto, da bi tako s Svetom lahko dosegli boljši sporazum. Boljši sporazum, pri katerem je treba ponovno pogledati številne točke: želimo resnično zaščitno klavzulo, s katero bo mogoče obravnavati regionalna nesorazmerja med različnimi državami članicami EU in s katero bo predvsem mogoče preprečiti razmere, v katerih bi lahko nastale „resne posledice“ za proizvajalce v Evropski uniji. Tu je tudi vprašanje pravice Parlamenta, da sproži pobudo o preiskavi v skladu z zaščitno klavzulo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo je zelo pomemben za gospodarski razvoj držav članic EU. Da ne bi prišlo do izkrivljanja in da bi bilo zagotovljeno ravnotežje med uvozom in izvozom za obe strani, potrebujemo dvostranske zaščitne klavzule. S temi klavzulami lahko preprečimo resno škodo, ki bi morebiti lahko nastala za industrijo EU v primeru prekomernega povečanja uvoza nekaterih izdelkov. Zato moramo prej omenjene zaščitne ukrepe vključiti v zakonodajo EU, da bi bilo tako mogoče izvajati te ukrepe.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) V primerjavi z drugimi državami, s katerimi se je Evropska unija pogajala ali je že sklenila sporazume o prosti trgovini, ima nekdanja japonska kolonija Južna Koreja višje socialne standarde in standarde delovnega prava. Pomembno je in sorazmerno, da lahko uvede zaščitne klavzule za omejeno obdobje na regionalni ravni v posameznih državah članicah EU. Pretekle izkušnje so pokazale, da je pomembno, še posebej v zvezi z izvozom in uvozom blaga, da lahko posredujemo, tako da je mogoče izvesti vse potrebne strukturne prilagoditve ali podobne ukrepe.

Prav tako je ključno, da poteka nadzor nad izvozom in uvozom na tistih področjih, kjer obstaja največja možnost, da bo prišlo do vpliva, da bi se tako bilo mogoče izogniti znatni škodi za industrijske panoge v Uniji. Načeloma sklenitev trgovinskih sporazumov spodbuja gospodarsko rast znotraj EU in zato sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristiana Muscardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) V celoti podpiram besedilo resolucije, ki vzpostavlja regulacijo, s katero bo mogoče uveljaviti zaščitno klavzulo v primerih, ko bi uvoz iz Južne Koreje negativno vplival na Evropske proizvajalce in predelovalno industrijo, po uporabi Sporazuma o prosti trgovini.

Uporaba te klavzule na regionalni ravni omogoča ne le državam članicam, ampak tudi industriji in Parlamentu, da zahtevajo začetek preiskave, s katero bi bilo mogoče zaščititi evropski izvoz v zelo kratkem času. Z glasovanjem za resolucijo gospoda Zalbe bomo lahko sprejeli jasno in odločno stališče do Sveta, ter tako potrdili vlogo Parlamenta, ki je partner v evropskih trgovinskih politikah in ne le izvršitelj.

Zelo smo presenečeni, da je belgijsko predsedstvo na dnevni red naslednjega srečanja Sveta za zunanje zadeve uvrstilo predlog glede odločitve o podpisu in začasni uporabi pogodbe, še preden je Parlament začel z njeno obravnavo in preden je znan izid glasovanja v Parlamentu o zaščitni klavzuli, brez uradnega trialoga, čeprav se zaveda neznank, povezanih s končno vsebino. Jasno je, da je treba pozvati vse institucije, da izkazujejo večje medsebojno spoštovanje, kot je določeno v Lizbonski pogodbi.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska unija je najzahtevnejše proizvodno območje pa tudi najprepustnejši trg na svetu. Te razmere imajo za posledico skrajno resne probleme, predvsem za naše proizvajalce, ki imajo včasih s tem, ko morajo spoštovati najrazličnejše zakone, ki jih močno obremenjujejo, višje proizvodne stroške, kot njihova konkurenca v drugih delih sveta. Če bodo ti konkurenti pridobili prost dostop do naših trgov, bo to predstavljalo sistem nelojalne konkurence, ki je ne proizvajalci ali predelovalci, industrija ali trgovci ne morejo prevzemati; to bo imelo kratkoročno zelo negativne posledice na evropsko družbo.

Zato z navdušenjem pozdravljam to poročilo o trgovini med Evropsko unijo in Južno Korejo. S tem ko vključuje določbo o dvostranski zaščitni klavzuli, s katero je mogoče preprečiti znatno škodo za evropsko industrijo v primeru velikega obsega uvoza, poročilo izpostavlja ta kronični problem in predstavlja začetek izvajanja ustreznih ukrepov, da bi ga bilo mogoče omejiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, 23. aprila 2007 je Svet pooblastil Komisijo, da začne pogajanja z Republiko Korejo z namenom, da sklene sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo.

Sporazum je bil podpisan 15. oktobra 2009. Vsebuje dvostransko zaščitno klavzulo, ki predvideva možnost ponovne uvedbe najugodnejše stopnje dajatve (MFN), kadar zaradi liberalizacije trgovine, povečanja uvoza do takšnega obsega – gledano absolutno ali relativno na domačo proizvodnjo – in poteka pod takšnimi pogoji, da povzroča, ali predstavlja možnost resne škode za industrijo EU, ki proizvaja podobne ali neposredno konkurenčne izdelke.

Da bi ti ukrepi zaživeli v praksi, je treba zaščitno klavzulo vključiti v pravo EU, tudi zaradi tega, ker je treba določiti procesne vidike uveljavitve zaščitne klavzule, kot tudi pravice zainteresiranih strani. Predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, ki je pred nami, predstavlja pravni instrument, potreben za izvedbo zaščitne klavzule v Sporazumu o prosti trgovini med EU in Korejo

 
  
MPphoto
 
 

  Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. – (SV) Sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo je za EU zelo pomemben sporazum. Kot liberalci zelo pozitivno gledamo na sporazume o prosti trgovini in verjamemo v pozitivne učinke, ki jih imajo na evropsko gospodarstvo in trgovino. Zato smo zelo skeptični glede regionalnih zaščitnih klavzul, ki jih želi Evropski parlament vključiti v sporazum, kot način za omejevanje proste trgovine. Namesto tega želimo poudariti pomembnost proste trgovine za razvoj EU. Če želimo, da bo EU konkurenčna akterka na področju globalne trgovine, bi moral Evropski parlament olajšati in zagotoviti možnosti za trgovino s preostalim svetom s pomočjo sporazumom o prosti trgovini brez omejitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Zeleni nismo predložili sprememb k osnutku poročila, ker se odmikamo od predloga, saj bomo glasovali proti Sporazumu o prosti trgovini s Korejo v takšni obliki na naslednjem postopku soglasne privolitve, zaradi tega, ker nasprotujemo okoliščinam, v katerih industrijsko podobo EU samovoljno določa en sam Sporazum o prosti trgovini. Poleg tega nasprotujemo dogovorjenim izjemam EU v Sporazumu o prosti trgovini, ki dovoljujejo izvoz potratnih avtomobilov v Korejo, ki ne ustrezajo strožjim omejitvam in rokom glede emisij CO2 v Koreji. Poleg tega menimo, da je namen strategije EU 2020 sprožiti industrijsko politiko na ravni EU, kar pa bi moral spremljati začasni moratorij na Sporazume o prosti trgovini, ki so v pripravi in ki bi lahko bili v nasprotju z vzpostavitvijo takšne politike.

Vendar pa v teh razmerah podpiramo oblikovanje strožjih varoval in to posebno varovalo bo postala osnova za vse druge Sporazume o prosti trgovini. Prav tako smo podprli poročevalca pri tem, ko je izrazil nestrinjanje z razmerami, v katerih bi bilo varovalo za Korejo oblikovano izključno za interese avtomobilske industrije ter s prizadevanji, da bi bil upoštevan celoten sklop trgovinskih odnosov in morebitnih potreb po obrambnih trgovinskih mehanizmih.

 
  
  

Poročilo: José Bové (A7-0225/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to poročilo, za katerega sem bil odgovoren v Skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, saj verjamem, da je potrebno za uravnoteženje odnosov, vzpostavljenih v verigi preskrbe s hrano, ter za zagotavljanje njihove preglednosti, ob sočasnem varovanju poštenega in konkurenčnega okvira dobre prakse in nadzornega sistema, s katerim bo mogoče zagotoviti njeno brezhibno delovanje. Upam, da bo Komisija upoštevala priporočila, ki jih je danes sprejel Parlament, in da se bodo odražala v zakonodajnem predlogu, ki nam bo predstavljen ob koncu leta.

 
  
MPphoto
 
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Poročilo se omejuje na izjave o tragičnih razmerah v verigi preskrbe s hrano, ki so vsak dan slabše, in kritizira Komisijo zaradi pomanjkljivosti v njeni komunikaciji. Vendar pa sprejema komercializacijo hrane in predlaga rešitve znotraj okvira izboljšane konkurenčnosti, preglednosti in informacij na prehranskem trgu, ne da bi se dotaknilo osnovnega razloga za problem, ki je posledica kapitalistične proizvodne metode, ki malim in srednje velikim kmetijam jemlje sadove dela, delovnim potrošnikom pa njihove prihodke. V Grčiji je politika EU, PASOK in vlad Nove demokracije, naravnana proti navadnim ljudem, podpirala nadzor, ki so ga izvajali monopoli nad prehranskim trgom in nastajanje kartelov prehrambnih proizvodov, kot so mlečni izdelki in moka. Zaradi tega so se maloprodajne cene močno dvignile, kar je še dodatno povečalo ogromne dobičke prehrambne industrije, navadne, delavske družine pa si jih enostavno ne morejo privoščiti.

Potrebe po prehrani ljudi bodo zadovoljene le, če se bodo lahko delavski razredi, lastniki malih in srednje velikih kmetij ter razredi navadnih ljudi skupaj borili proti monopolom, s tem ko si bodo prizadevali za razbitje in odpravo politike, naravnane proti navadnim ljudem in njenim zagovornikom, za ponovno vračanje pristojnosti ljudem, kar bo omogočalo, da bodo sredstva za pridelavo družbena lastnina ter z organiziranjem načrtovane kmetijske pridelave na podlagi potreb delavskih in navadnih družin znotraj ovira gospodarstva za ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za to poročilo, saj iz točke 3 izhaja, da so bili v zvezi s kmetijstvom uresničeni vsi cilji, ki so navedeni v Rimskih pogodbah (povečanje produktivnosti, zadostna preskrba s hrano, primerne potrošniške cene, stabilizacija trgov), z izjemo cilja, ki se nanaša na zagotavljanje primernega dohodka v kmetijstvu. Komisija bi morala to ustrezno upoštevati v vseh proračunskih predlogih.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Naši kmetje morajo imeti možnost, da zaslužijo dostojen dohodek za svoje delo, hkrati pa pridelujejo živila, ki ustrezajo strogim standardom kakovosti in so dostopna potrošnikom. Zahvaljujoč delu, ki ga je opravil Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, je poročilo gospoda Bovéja uravnoteženo in predlaga številne rešitve za te izzive. Krepitev organizacij proizvajalcev, zagotavljanje tipskih pogodb v nekaterih panogah in spodbujanje samourejanja: to so dobre rešitve, ki jih je po mojem mnenju vredno raziskati. Zato sem glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) Prihodki kmetov so v letu 2009 povprečno upadli za 12 %, operativni stroški pa so se povečali za 3,6 %. Glede na trenutne razmere kmetje ne bodo več dolgo delovati v verigi preskrbe s hrano – kjer so se cene, ki jih plačujejo potrošniki vse od leta 1996 povečevale 3,3 % letno.

Veriga preskrbe s hrano je celovita struktura, ki trenutno ne deluje učinkovito. Kmetje ne prejemajo ustreznega plačila za čas in naložbe, ki jih vlagajo v kakovostno pridelavo hrane. Če želimo, da bodo kmetje zagotavljali zanesljivo preskrbo s hrano v Evropi, moramo obravnavati tržna nihanja in popačenja v verigi preskrbe s hrano. Zagotoviti je treba pošten dohodek za kmete.

Zagotoviti je treba poštene cene za kmete, ustrezno preglednost trga in poštene maloprodajne cene za potrošnike. Komisija mora preiskati verigo preskrbe s hrano, sam pa podpiram tiste, ki želijo, da bi bila pozorno pregledana tudi porazdelitev marž, da bi tako bilo mogoče identificirati, kje točno v tej verigi prihaja do popačenj, ki negativno vplivajo na konkurenčnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podprl sem to poročilo in pomislek, ki iz njega izhaja, glede razmer, v katerih so se znašli kmetje EU. Globalna gospodarska in finančna kriza ter nestanovitnost cen hrane in proizvodov sta kmetijskim proizvajalcem povzročile hude težave in nakazujeta, da potrošnikom ni zagotovljena poštena obravnava. Cene, ki jih dobijo kmetje, so se kljub 3,3-odstotnemu letnemu zvišanju cen hrane od leta 1996 zvišale le za 2,1 %, medtem ko so se operativni stroški povečali za 3,6 %, kar je dokaz za nepravilno delovanje verige preskrbe s hrano. Poleg tega se je povprečni dohodek kmeta v EU-27 zmanjšal za več kot 12 % v 2009, zaradi česar s svojim delom ne ustvarijo dovolj prihodka. Kljub temu morajo kmetje in agroživilska industrija še vedno proizvajati živila, ki izpolnjujejo izredno zahtevne kakovostne standarde, po cenah, dostopnih potrošnikom. Strinjam se, da potrebujemo več preglednosti v kmetijskem sektorju in da mora Evropska komisija prevzeti vodilno vlogo ter predlagati uvedbo obveznega letnega poročila največjih trgovcev, predelovalcev, trgovcev na debelo in drobno o njihovem tržnem deležu.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Pri vsaki krizi na področju kmetijstva kmetje in potrošniki navajajo sledečo ponavljajočo se zahtevo: naj cene in prihodki kmetov enkrat za vselej postanejo pregledni za vse v verigi kmetijske pridelave. Tudi to poročilo sledi temu, zato ga pozdravljamo. Žal pa obžalujem, da je bilo, le za nekaj glasov, zavrnjen predlog o odobritvi prednostne obravnave zadružnikov, malih in srednje velikih podjetij ter organizacij proizvajalcev pri oddaji javnih naročil.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Preglednost, konkurenčnost in oskrba so le nekateri vidiki, ki jih je obravnaval gospod Bové, ki poziva Komisijo in Svet, naj posredujeta in izboljšata delovanje verige preskrbe s hrano.

Odločila sem se, da bom glasovala za poročilo gospoda Bovéja, saj sem trdno prepričana, da morajo ukrepi za izboljšanje učinkovitosti verige preskrbe s hrano vključevati tudi odpravo nepravičnih poslovnih praks, spremljanje cen ter večjo vključenost proizvajalcev in potrošnikov v oblikovanje meril kakovosti in razvoj lokalnega gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Glasoval sem za poročilo „Pošteni prihodki za kmete: bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi“, ker verjamem, da bi temu vprašanju morali posvečati več pozornosti v okviru Evropske Unije. Vendar pa imam glede tega poročila zadržek. Menim, da je napaka, da ne posveča več pozornosti neenaki pogajalski moči kmetov v primerjavi s predelovalci. Medtem, ko je živilskopredelovalna industrija povezana in gospodarsko močna, so kmetje pogosto nepovezani in v neizogibno slabšem položaju, ko pride do poslovnih pogajanj. Kljub temu želi Komisija podpreti večje vključevanje živilskopredelovalne industrije na notranji trg v okviru spodbujanja konkurence v evropski verigi preskrbe s hrano.

Poročilo skoraj ne omenja, kako zagotoviti, da bodo kmetje enakopravni z živilsko industrijo in poslovnimi verigami. Prav tako me je presenetila zahteva po zaustavitvi razvoja nacionalnih in regionalnih sistemom označevanja porekla, ki naj bi jih v sklopu politike kakovosti nadomestil nov okvir geografskih označb. Po mojem mnenju bi regionalni sistemi označevanja lahko bili ustrezen dodatek evropskemu sistemu označevanja, če pri tem ne omejujejo prostega pretoka blaga na notranjem trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Alain Cadec (PPE), v pisni obliki. – (FR) Evropski parlament je danes, 7. septembra sprejel to poročilo o cenah živil in prihodkih kmetov v Evropi. To poročilo je rezultat obsežnega sodelovanja med vsemi političnimi skupinami, h kateremu je znatno prispevala skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov).

Pozdravljam predloge, namenjene Evropski komisiji, glede okrepitve položaja proizvajalcev pri njihovih pogajanjih z distributerji. Strinjam se s poročevalcem, ki poziva k sprejetju evropskega konkurenčnega prava, da bi tako bilo mogoče preprečiti zlorabo prevladujočega položaja.

Menim, da je predlog glede oblikovanja tipskih pogodb, ki vključujejo določbe o obsegu in ceni, ki bodo omogočile kmetom, da prejmejo poštene prihodke, pomemben. Potrebujemo novo ureditev trga, ki bo skupni kmetijski politiki zagotovila inštrumente, s katerimi se bomo bolje borili proti krizam.

Tako kot pri ribištvu in proizvodih iz akvakulture, tudi tu veliko pozornost namenjam spodbujanju kakovostnih izdelkov in trajnostne proizvodnje. Da bi bilo mogoče preprečiti nelojalno konkurenco, je pomembno, da izdelki, uvoženi iz tretjih držav, izpolnjujejo iste zahteve, kot evropski izdelki.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi težav v verigi preskrbe s hrano na evropski in globalni ravni moramo nujno poiskati rešitve. Poročilo predlaga nekaj rešitev, od katerih bi izpostavila potrebo po spodbujanju večje dodane vrednosti evropske agroživilske proizvodnje; pomembnost obravnave ukrepov za odvračanje od zlorab, kot so uvedba kazni in „imenovanje ter izpostavljanje“ podjetij, ki ne delujejo skladno; in ustanovitev evropskega observatorija za kmetijske cene in marže. Prav tako menim, da je bistveno spodbujati racionalizacijo verige preskrbe s hrano, da bi zmanjšali okoljski vpliv prevoza hrane, spodbujali trženje lokalnih živil in razvili gospodarstvo na podeželju na trajnosten način.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem za poročilo gospoda Bovéja, ne le zato, ker je na pravi poti in vsebuje zelo pomembne informacije, ampak tudi zato, ker vsebinsko prazno besedilo Komisije dopolnjuje s številnimi pomembnimi spremembami. Poročilo spodbuja raznolikost proizvodov, kulturno dediščino v kmetijstvu, maloprodajna mesta, kjer kmetje neposredno prodajajo izdelke, delovna mesta in financiranje malih in srednje velikih kmetij ter zadrug na način, s katerim bo mogoče zagotoviti prehrambno samozadostnost in varstvo okolja. Poudarja potrebo po zaščiti poštenega prihodka za kmete in s tem poziva Komisijo, da upošteva vse proračunske predloge. Poročilo teži k izboljšanju zakonskega okvira za zasebne oznake kakovosti, da bi se bilo mogoče izogniti njihovemu povečanju, potrošnikom zagotoviti večjo preglednost, proizvajalcem pa lažji dostop do trga.

Poročilo prav tako poziva, da se na ravni Skupnosti prepove prodaja pod nabavno ceno in spodbuja Komisijo, naj pregleda merila, ki se trenutno uporabljajo za ocenjevanje protikonkurenčnega obnašanja, saj kljub temu, da je indeks Herfindahl mogoče uporabiti za ocenjevanje monopolističnih tveganj, le ta ne more dati realne slike o protikonkurenčnih dogovorjenih in oligopolnih praksah, ki so, kot kaže, del stvarnosti velikih organiziranih maloprodajnih verig.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glavni cilj skupne kmetijske politike (SKP) je vedno bil zajamčiti poštene prihodke za kmete. Po pregledu, ki ga je sprožila Komisija, so bila v prvotnem načelu ugotovljena številna neskladja, ki jih ne moremo spregledati. Naši kmetje so prepričani, da je njihovo delo v ekonomskem smislu podcenjeno.

Na njihov prehod iz prve faze v verigi preskrbe s hrano, da bi tako postali pomembni akterji v drugi fazi, se danes ne gleda več, kot na odločilen dejavnik za stabilizacijo končne cene, ki naj bi jo plačali potrošniki. Nadzirati je treba nihanja cen blaga, ki prizadenejo le potrošnike. Menim, da bi bilo dobro ponovno pregledati, kako blago potuje po verigi preskrbe s hrano, da bi tako bilo mogoče preprečiti zvišanje cen blaga, ki ni skladno s pošteno porazdelitvijo stroškov glede na opravljeno delo.

Preveriti je treba, ali se neskladnost stroškov izdelka med prvimi in zadnjimi fazami verige preskrbe s hrano povečuje in s tem škoduje potrošnikom. Lahko se pojavi nevarnost dajanja izdelkov na trg po višjih cenah, ki ne bi odražale povečanja kakovosti. Da bi bilo mogoče zagotoviti poštene prihodke za vse subjekte v verigi preskrbe s hrano, morajo potrošniki odigrati vodilno vlogo.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. (RO) Glede na to, da je kmetijstvo eden izmed sektorjev, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela, menim, da mora Evropska komisija vzpostaviti in zagotoviti ukrepe, namenjene spodbujanju kmetov, da bi dosegli trajnostno in etično pridelavo, kot tudi zagotavljanju nadomestil za opravljene naložbe. S tem bi bilo doseženo ravnovesje, ki bi pripomoglo k izboljšanju delovanja evropske verige preskrbe s hrano.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Kriza s hrano ter posledična nestabilnost cen hrane in osnovnih izdelkov, so sprožile pomisleke glede načina, na katerega delujejo verige preskrbe s hrano na evropski in svetovni ravni. Prav tako izpostavljajo razliko med 3,3 % letnim povečanjem cen hrane in 2,1 % povečanjem cen, ki jih prejmejo kmetje, v primerjavi s 3,6 % povečanjem njihovih izdatkov; to odraža pomanjkanje preglednosti cen v verigi preskrbe s hrano. Za vsebino tega poročila sem glasoval zato, ker verjamem, da uravnoteženi trgovinski odnosi ne bi zagotovili le boljšega delovanja verige preskrbe s hrano, ampak bi koristili tudi kmetom.

Zato še enkrat ponavljam, da bi temeljni cilj skupne kmetijske politike moral biti ohranjanje konkurenčnosti evropskega kmetijstva in podpora kmetijstvu v EU, da bi tako bilo mogoče zagotoviti pridelavo hrane na lokalni ravni in uravnotežen ozemeljski razvoj. To pa mora biti uresničeno, ne da bi pri tem bila zanemarjena možnost zagotavljanja poštenih prihodkov v kmetijstvu. Proizvodne sisteme, ki so trajnostni in etični, je mogoče spodbujati le, če kmetje prejemajo ustrezno plačilo za naložbe in zaveze na teh področjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), in writing.(FR) Evropski parlament je pozval k bolj poštenim prihodkom za kmete v sklopu boljšega delovanja verige preskrbe s hrano. Ni sprejemljivo, da so prihodki kmetov vedno manjši, medtem ko se prihodki prehrambne industrije, multinacionalnih veletrgovcev in prodajalcev na drobno povečujejo. Zato pozivamo Evropsko komisijo, naj uvede nekaj praktičnih ukrepov (za boj proti prevladujočemu položaju, zlorabam poslovnih in pogodbenih praks, zamudam pri plačilu in tako dalje), da bi tako vzpostavili pregledno, učinkovito gospodarstvo, v katerem se blago prodaja po pošteni ceni, kmetje pa imajo pošten dohodek.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo, saj obravnava problem nepravičnega razdeljevanja dobičkov znotraj verige preskrbe s hrano, še posebej v zvezi s poštenimi prihodki kmetov.

Povprečen prihodek kmetov se je v letu 2009 v EU-27 zmanjšal za 12 %, medtem ko se potrošniki soočajo z nenehnim zviševanjem cen končnih izdelkov, ki jih kupujejo, kar ponazarja pomanjkanje preglednosti cen v verigi preskrbe s hrano, kot tudi vse višje nihanje cen blaga. Da bi bilo mogoče zaustaviti zlorabe supermarketov in predelovalne industrije, si moramo prizadevati za večjo preglednost v verigi preskrbe s hrano.

 
  
MPphoto
 
 

  Diane Dodds (NI), v pisni obliki. – Načeloma podpiram to poročilo, saj verjamem, da obravnava najpomembnejše probleme v verigi preskrbe s hrano. Sprijazniti se moramo s stvarnostjo, da je v sistemu trenutno moč neenakomerno porazdeljena. Prodajalci na drobno imajo preveč moči, zaradi česar glavni pridelovalci cene le sprejemajo in jih ne postavljajo. Čeprav se strinjam z načeli tega poročila, imam kar nekaj zadržkov glede rešitev, ki jih je predlagal poročevalec. Ne verjamem v prekomerno urejanje. Več birokracije bo znotraj trenutnega sistema prineslo le še dodaten pritisk in strošek. Prav tako se ne strinjam, da bi organ na ravni EU nadzoroval vse tržne transakcije. Stroški, povezani s takim organom, bi bili previsoki.

Na ravni države članice bi to vlogo lahko opravljal varuh potrošnikovih pravic. Čeprav se strinjam z nekaterimi spremembami ECR, se bojim, da bi prehiter prehod na bolj odprti trg škodil proizvajalcem v mojem volilnem okraju. Njihovo nasprotovanje boju proti moči trgovcev v verigi preskrbe s hrano ne bo zagotovilo nadaljnje preskrbe s hrano glavnih proizvajalcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za predlog „pošteni prihodki za kmete: bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi“, saj so za zagotavljanje poštenejših prihodkov za kmete, boljše preglednosti cen za potrošnike in boljše delovanje verige preskrbe s hrano potrebni ukrepi, predvsem s pomočjo zakonodajnih predlogov za odpravo nepoštenega razdeljevanja dobičkov znotraj verige preskrbe s hrano ter da bi se tako bilo mogoče odzvati na nihanje cen in zmanjšati ranljivost kmetov.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Vsi se strinjamo, da so kmetje zaradi določenih značilnosti njihovega dela še posebej izpostavljeni nihanju cen. Poročilo predlaga nekaj dobrih rešitev za njihovo zaščito, medtem ko druge le vzbujajo dvome. Prvič, obstaja nevarnost, da bo obvezno poročanje o tržnih deležev le birokratski ukrep. Nekaj pomislekov imam tudi glede izpostavljanja pojava zlorab prevladujočega položaja in nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrano, kajti če se zlorabe in nepoštene prakse dejansko dogajajo, je treba za kaznovanje kršiteljev izvajati trenutne zakone na področju konkurence.

Ravno zaradi tega ne vidim nobene resnične potrebe po novih odnosi med pravili konkurenčnosti in skupno kmetijsko politiko. Glede zasebnih blagovnih znamk že vemo, da potrošnikom omogočajo večjo svobodo izbire, raziskave pa kažejo, da dajejo tem izdelkom prednost. Tako trg deluje. V tem poročilu tako obstajajo številna vprašanja, ki jih je treba še dodatno obravnavati.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Kmetje morajo imeti poštene dohodke. Nesprejemljivo je, da so se cene, ki jih dobijo kmetje, od leta 1996 zvišale le za 2,1 %, medtem ko so se operativni stroški povečali za 3,6 %. Cene hrane pa so se višalepo stopnji 3,3 % letno, kar pomeni, da so na slabšem ravno kmetje. Opazimo lahko, da se je povprečen prihodek kmeta v EU-27 zmanjšal za več kot 12 % v 2009.

V zvezi s kmetijstvom so bili uresničeni vsi cilji, ki so navedeni v Rimskih pogodbah – povečanje produktivnosti, zadostna preskrba s hrano, primerne potrošniške cene, stabilizacija trgov –, z izjemo cilja, da se zagotovi primeren dohodek v kmetijstvu. Zato pozivamo Komisijo, naj izboljša evropski mehanizem za spremljanje cen, da bi tako bilo mogoče zadovoljiti potrebe potrošnikov in kmetov glede večje preglednosti pri določanju cen hrane. Pozivam Komisijo, naj hitro izvede poskusni projekt za ustanovitev evropskega observatorija za kmetijske cene in marže ter naj ta instrument dopolni s podatki o cenah, maržah in količinah, za katerega sta Parlament in Svet v proračunu za leto 2010 določila 1,5 milijona EUR sredstev.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Poročilo ne izpolnjuje pričakovanj, ki se lahko porodijo glede naslova. Besedilo vsebuje le malo predlogov – skoraj nič – glede tega, kako zagotoviti poštene prihodke za kmete in navaja le nedorečene ali celo dvoumne izraze; Komisiji prepušča, da predstavi predloge, ki bi jih moral predstaviti Parlament.

Kot prvo je za doseganje poštenih prihodkov za kmete potrebna jasna prekinitev s politikami liberalizacije kmetijskih trgov, o katerih se odloča v okviru reforme skupne kmetijske politike, kot tudi izključitev kmetijstva iz Svetovne trgovinske organizacije in „sporazumov o prosti trgovini“, katerih procesi so bili pozitivni za nekatera velika podjetja, vključena v verigi, za male in srednje velike kmete pa katastrofalni. Potrebujemo cenovno politiko, ki upošteva občutljivo naravo te dejavnosti in ki, med drugimi ukrepi, določa tudi pošteno minimalno plačilo kmetom.

Potrebujemo količinsko spremljanje uvoza; zagotovljena mora biti naklonjenost izdelkov iz EU in sicer s prednostno obravnavo lastne proizvodnje hrane in suverenosti pri preskrbi s hrano vsake države. Supermarketi se so dolžni prodajati pomembne kvote izdelkov domače proizvodnje iz vsake države, pri tem pa morajo biti posebej pozorni na nacionalne ravni kmetijsko-živilske odvisnosti, kot tudi njihovo trgovinsko in kmetijsko-živilsko uravnoteženost.

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. (IT) Poročilo gospoda Bovéja o boljšem delovanju verige preskrbe s hrano v Evropi predstavlja prvi pomemben korak za poštenejšo prerazporeditev prihodkov in priznanje prave vrednosti proizvajalcev, ki so bili v preteklosti najbolj prizadeti zaradi nepoštenih trgovskih praks. Verjamem, da moramo posredovati v sektorju ter tako uvesti ukrepe, namenjene povečevanju pogajalske moči pridelovalcev. Tako kot večino evropskih proizvajalcev, je tudi proizvajalce v moji regiji močno prizadelo neravnovesje prihodkov v verigi preskrbe s hrano in padec cen kmetijskih izdelkov, kar je vplivalo na mnoge pridelke in črede. Število kmetijskih gospodarstev, ki jih je bilo leta 2005 v Benečiji registriranih več kot 91 000, se je zmanjšalo za 14 %, predvsem je šlo za male pridelovalce; tiste, ki so za trg manj pomembni. Zato bom glasoval za samoiniciativno poročilo in upam, da mu bo sledil predlog Sveta, ki bo prav tako prilagojen izrednim razmeram, ki vplivajo na mnoge proizvajalce.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. (GA) Pozdravljam to poročilo – , ki je bilo sprejeto danes – o izboljšanju delovanja verige preskrbe s hrano.

Nobenega dvoma ni, da v verigi preskrbe s hrani obstajajo problemi in da zaradi tega najbolj trpijo kmetje. Cene, ki jih prejemajo kmeti, morajo biti jasno in odkrito določene. Evropsko komisijo pozivam, da vključi predloge tega poročila v Sporočilo o skupni kmetijski politiki za obdobje po letu 2013, sporočilo, ki naj bi bilo objavljeno pozneje letos.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabetta Gardini (PPE), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, gre za zelo star problem, razmere pa so se z večjo močjo in koncentracijo verige preskrbe s hrano le še poslabšale.

Mali in srednje veliki kmetijski proizvajalci se borijo za dostojen prihodek, potrošniki pa se soočajo s stalnim višanjem cen. Nobenega dvoma ni, da pravila v verigi preskrbe s hrano narekujejo velike organizirane maloprodajne verige, partnerice, ki imajo vso pogajalsko moč. Zato je zelo pomembno, da v boju proti nepošteni trgovinski praksi izvedemo neposredne ukrepe in vzpostavimo mehanizme za preglednost cen, določene v tej direktivi, ki sem jo na glasovanju podprl. Vendar to še ne zadostuje, da bi kmetom zagotovili poštene stopnje dobička, kar je cilj SKP.

Še dodatno moramo izboljšati mehanizem za nadzor cen; zagotoviti pobude za ustanavljanje organizacij pridelovalcev, da bi tako povečali pogajalsko moč posameznih kmetij in izboljšali delovanje verige preskrbe s hrano, pri čemer moramo upoštevati raznolikost kmetij in posebnosti različnih tržišč.

Če povzamem, za zagotavljanje poštenih prihodkov za vsak člen v verigi preskrbe s hrano, se moramo lotiti zadeve učinkoviteje in na globalni ravni, še posebej, če želimo zagotoviti kakovost in zaščititi potrošnike.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Cilj kmetijske politike ne sme biti samo zagotavljanje dostopnih ali nizkih cen za potrošnike. Cilj mora biti tudi zagotavljanje poštenega prihodka za kmete, spodbujanje kratkih verig preskrbe s hrano, spodbujanje potrošnikov, proizvajalcev, predelovalcev in distributerjev, da razmišljajo „lokalno in sezonsko“ – kakovostni izdelki in tako naprej – in prenehanje izvajanja nekaterih praks, ki se jih poslužujejo posredniki ali distribucijski sektor.

Kot smo v Parlamentu že večkrat povedali, se kmetijstvo razlikuje od drugih gospodarskih dejavnost, saj ljudem zagotavlja hrano, ohranja krajino in ker predstavlja temelj civilizacije.

Kot tako ne bi smelo biti predmet pravil konkurence in nikakor ne mednarodnih pravil konkurence. Nezaslišano je, da so kmetijski pridelki, od katerih so odvisna življenja ljudi, obravnavani kot finančni produkti na zelo špekulativnem trgu. Poročilo gospoda Bovéja je korak v pravo smer. Škoda, da ga je zaradi proevropske večine v Parlamentu še vedno mogoče v veliki meri umeščati v zgrešen temeljni okvir Evropske unije in njene dogme.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. (FR) Odločno sem glasovala za to besedilo, ki poziva Evropsko komisijo, naj sprejme posebne ukrepe, s katerimi bodo kmetje lahko deležni poštenih prihodkov, veriga preskrbe s hrano v Evropi pa bo bolje delovala. Gre za pomembno glasovanje, saj kmetje ne prejemajo poštenega plačila za to kar pridelajo, večkrat pa so ravno oni žrtve zlonamernih trgovinskih praks. To besedilo predstavlja napredek, saj navaja, da je treba uravnotežiti pogajalska izhodišča vseh strani in vzpostaviti lojalno konkurenco trgov za živila, da bi tako bilo mogoče zagotoviti poštene dohodke za kmete in preglednost cen za potrošnike. Zato pozdravljam sprejetje tega besedila, ki je pomemben korak naprej za kmete in potrošnike. Če želimo ohraniti dinamično kmetijstvo in če hočemo imeti v Evropi kakovostno verigo preskrbe s hrano, od katere imajo koristi potrošniki, morajo kmetje prejeti več za svoje proizvode.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za to besedilo, saj bi lahko vplivi „pogodbenega“ kmetovanja, ki ga zahtevajo kupci, oslabili pogajalski položaj kmetov.

Če želimo glavne pridelovalce tesneje povezati z drugimi povezavami verige in za potrošnike zagotoviti preglednost cen, potrebujemo novo zakonodajo.

Predlog o pripravi tipskih pogodb, ki bi vključevale klavzule o količini in ceni, bi pridelovalcem omogočil, da okrepijo svoje pogajalsko izhodišče glede na ostale v verigi. Te tipske pogodbe bi lahko služile kot instrument pri preprečevanju praks, kot so sprememba pogodbenih pogojev, zamude pri plačilih in preprodaje z izgubo. V nekaterih sektorjih bi morale te pogodbe postati celo obvezne.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Bovéja o cenah hrane, ker moramo zagotoviti stabilne prihodke za kmete, hkrati pa zaščititi cene življenjskih potrebščin. Zaradi številnih nedavnih nihanj cen prehrambnih proizvodov, kot v primeru mleka, so bile izpostavljene resne razmere, v katerih so se znašli mnogi kmetje. Prodajne cene padajo in pridelovalci ne morejo več zaslužiti dostojnega dohodka. Na drugem koncu verige pa potrošniki nimajo nikoli koristi, če in ko se cene znižajo. Ko pa se cene dvigajo, tudi zaradi dejavnosti špekulantov, se to takoj prenese na končno ceno. Nujno potrebujemo večjo preglednost glede vloge posrednikov, predvsem velikih distributerjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. Glasoval sem za to poročilo saj je prav neprijetno gledati kako velike multinacionalke goljufajo kmete. Blaginja mora biti pošteno porazdeljena v verigi preskrbe s hrano. Upam, da se bo Komisija hitro odzvala in predlagala mehanizme za reševanje vprašanj, ki se pojavljajo. Ta pobuda, če bo uveljavljena, bi močno olajšala preživetje kmetijskih skupnosti na Irskem in zato jo podpiram.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Podpiram poročilo gospoda Bovéja o boljšem delovanju verige preskrbe s hrano. Poročilo obravnava vprašanja, ki so ključnega pomena za prihodnji razvoj kmetijskega sektorja, s tem pa zagotavlja tudi nadzirano oskrbo zdrave, sveže hrane za evropsko prebivalstvo. Kmetje so predvsem zaskrbljeni zaradi preglednosti cen, lojalne konkurence, omejevanja zlorab kupne moči, izboljšanja pogodb, krepitve statusa skupnosti proizvajalcev in omejevanja špekulacij s kmetijskimi surovinami. Poročilo v času globalne gospodarske krize malim družinskim kmetijam pošilja jasno sporočilo Parlamenta. Poročilo je prav tako uperjeno proti vsem akterjem v verigi preskrbe s hrano, ki prispevajo k težavam z oblikovanjem cen. Rešiti moramo vprašanje visokih marž vzdolž verige preskrbe s hrano. Ne smemo dovoliti, da bi kmetje prejeli cene pri proizvajalcih, ki so nižje od njihovih stroškov pridelave.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU bo lahko imela močan kmetijski sektor, ki je lahko samozadosten, če bodo kmetje dobili poštene zaslužke in če to, kar pridelajo, prodajo po pošteni ceni. Vendar pa so se zaradi velikih pritiskov glavnih živilskih preskrbovalnih verig cene, ki jih prejmejo kmetje, znižale hkrati pa so se povišale cene pridelkov za potrošnike. Nujno je, da se povečanje cen za potrošnike odraža v cenah, izplačanih kmetom, saj bo le na ta način mogoče doseči uravnotežene poslovne odnose. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Marine Le Pen (NI), v pisni obliki. (FR) Medtem, ko na eni strani pozdravljam dosežene sklepe v tem poročilu o katastrofalnih razmerah v evropskem kmetijstvu, pa na drugi strani obžalujem, da se edini predlog, ki nam je bil predstavljen, nanaša na več in več Evrope, več evropskih zakonov in več proevropskega, birokratskega posredovanja.

Glede na naše različne lokalne, regionalne in nacionalne identitete in tradicije ter bistvene razlike glede praks in potreb različnih gospodarskih in socioloških razmer, v katerih so kmetje EU, bi se morali vprašati o delu, ki so ga opravili zagovorniki Evrope. Imamo politiko, ki je neuspešna in ki je le še pospešila zapuščanje podeželja, kvazi monopol in nepoštene prakse velikih distributerjev in kupcev, skupaj z najrazličnejšimi oblikami špekulacij, ki uničujejo naše kmete.

Čeprav moramo vsekakor podpreti kmete, da bi prejeli poštene prihodke znotraj varne, bolje delujoče verige preskrbe s hrano, je to hkrati smiselno narediti na nacionalni ravni. Ponovno moramo nacionalizirati skupno kmetijsko politiko (SKP), ne da bi pri tem upoštevali liberalne, internacionalistične argumente Evropske komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE), v pisni obliki. – (DE) Ker mi je bilo preprečeno, da bi spregovorila med razpravo o poročilu gospoda Bovéja in tako nisem mogla navesti razlogov, zakaj nisem glasovala zanj, želim še enkrat izpostaviti, da trenutno še vedno živimo v Evropski uniji in ne v Sovjetski zvezi.

Zato zavračam vse rešitve gospoda Bovéja, ki niso skladne z našim sistemov socialno tržnega gospodarstva.

Strinjam se, da obstajajo resne posledice problemov, kot so zloraba prevladujoče kupne moči, zamude pri plačilih, omejen dostop do trga in številne druge laži, ki se skrivajo za nepravilnim delovanjem verige preskrbe s hrano.

Zato moramo ukrepati in to smo tudi pripravljeni narediti. Kmetom moramo zagotoviti pošten prihodek, ne da bi prikrajšali predelovalno industrijo ali trgovino v svetu. Predelovalna industrija in trgovina se v nasprotju z nacionalnimi organi soočata z resničnim gospodarstvom. Če pa se pomoč, do katere so kmetje upravičeni in na katero vsekakor računajo, izplačuje z več kot 12 mesečno zamudo, bo ta graje vredna praksa prav tako negativno vplivala na prihodek kmetov, kot nekatere prakse, ki jih uporabljata predelovalna industrija in trgovina in ki jih moramo ponovno pregledati.

Če ne bodo uspešno odpravljene nedoslednosti, ki so v nasprotju s sistemom, ne bom glasovala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marisa Matias and Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasovali smo za to resolucijo, saj vsebuje številne predloge, namenjene zagotavljanju ravnovesja med odnosi moči različnih akterjev, ki sodelujejo v verigi preskrbe s hrano in proizvodnje živil. Danes so najšibkejši člen v tej verigi male in srednje velike kmetije in brez poštenih prihodkov se ne bo mogoče uspešno spopasti z opuščanjem podeželja ter istočasno preoblikovati kmetijstva majhnega obsega in povezane predelovalne industrije z okoljskih vidikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Strinjam se z vsemi stališči, ki so navedena v poročilu gospoda Bovéja. Neproduktiven odnos Evropske komisije do kmetov in njena nenehna želja po dvigovanju davkov na pridelavo in oskrbo, prodajo in skladiščenje lahko pripeljeta do razmer, v katerih bi se lahko delež kmetijske pridelav v Evropi zmanjšal za 30 % na 50 % v primerjavi s trenutnim obsegom.

Evropejci bi tako bili povsem odvisni od oskrbe iz Kitajske, Indije, Južne Amerike in Rusije, kjer so stroški tega sektorja znatno nižji. Poročilo gospoda Bovéja pošilja Evropski komisiji jasno sporočilo, da poslanci v Evropskem parlamentu ne bomo dopustili gospodu Barrosu in njegovim komisarjem, da pritiskajo na kmete in jim odrekajo prihodek na račun javnih financ EU. Vse tiste, ki želijo kmetom otežiti in zaplesti življenje, moramo „s palico po roki“.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) V verigi preskrbe s hrano je nekaj narobe. Cene v trgovinah niso sorazmerne s cenami, ki jih prejemajo majhna kmetijstva za trdo delo. Vedno znova smo priče zlorabam moči prevladujočega kupca in nepoštenih praks. Kadar verige supermarketov na primer praznujejo obletnice ali izvajajo načrt prestrukturiranja, morajo to pokriti distributerji. Neusmiljeno se pritiska na mala podjetja, zaradi česar podjetja uporabljajo podlo goljufivo označevanje izdelkov, ki jim je pretekel rok, kar je doseglo višek v primeru Gammelfleisch & Co.

Če ne želimo, da bi se kmetijske regije še naprej krčile in bi se zmanjševalo število kmetov, potem je skrajni čas, da prenehamo z izplačevanjem kmetijskih subvencij velikim večnacionalnim kmetijskim koncernom in milijonarjem ter jih namenimo tistim, ki jih rabijo za preživetje. Če to zaradi centralizacije EU ni mogoče in če Bruselj krivi mehanizme preusmerjanja, potem je edina smiselna rešitev ponovna nacionalizacija kmetijskih subvencij. To poročilo ne bo prispevalo k izboljšanju razmer, čeprav vsebuje nekaj pravih pristopov. Zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da je pozitivno za italijansko prehrambno industrijo.

Predvsem je pomembno, da sprejmemo orodja, s katerimi bo mogoče podpreti razvoj kratkih verig preskrbe s hrano in trge, ki jih neposredno upravljajo kmetje, zaradi česar se bo zmanjšalo število posrednikov. To bo koristilo potrošnikom, saj bodo lahko izdelke kupovali po poštenejših cenah. Prav tako pozivam Komisijo, da sprejme resne ukrepe proti nelojalni konkurenci, ki negativno vpliva na male pridelovalce.

 
  
MPphoto
 
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Zaradi gospodarske recesije in nestanovitnega podnebja, se evropski kmetje soočajo z neizogibnimi težavami. Zaradi nihanja cen osnovnih kmetijskih proizvodov in proizvodov živilskega sektorja prihaja do znatnih problemov. Sporočilo Evropske komisije omenja preglednost cen, konkurenco in izboljšano kakovost proizvodov, vendar manjkajo nekateri pomembni elementi, zato je danes sprejeta resolucija, v kateri Evropski parlament izraža svoje mnenje in opozarja na močno neizenačen pogajalsko moč, zaradi katere so različni udeleženci na kmetijskem trgu zlorabili obstoječe razmere ter pri tem izkrivili prihodke kmetov in sklepali nepoštene pogodbe ter kartelne dogovore, zelo pomembna. Glasovala sem za to resolucijo, saj verjamem, da moramo zagotoviti boljše delovanje verige preskrbe s hrano in si prizadevati za poštene prihodke kmetov, spodbujati preglednost cen po celotni verigi preskrbe s hrano, konkurenco, boj proti nihanju cen in za boljšo izmenjavo informacij med partnerji na trgu, ob upoštevanju novih izzivov, kot so podnebne spremembe in izguba biološke raznovrstnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za poročilo gospoda Bovéja, ki obravnava trenutne težke probleme in vsebuje koristne ukrepe za njegovo blažitev. Sem pa glasoval proti členom, ki so namenjeni le spodbujanju gospodarske svobode in konkurenčnosti. Nikoli ne smemo pozabiti, da nam je na voljo le poštena gospodarska politika. To načelo je treba upoštevati tudi v kmetijstvu, kljub posebni naravi tega sektorja. Še enkrat bi rad izrazil osuplost nad tem, da se potočilo z ničemer ne sklicuje na politike razvoja podeželja. Upam, da bo Komisija vključila koristne ukrepe v prihodnje zakonodajne predloge.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Poročilo vsebuje nekatere zelo pozitivne in pomembne elemente, kot je poskus boja proti monopolom v kmetijskem sektorju, da bi tako bilo mogoče zagotoviti prihodek za male kmete. Vendar nasprotujem v poročilu navedenemu pristopu, ki vključuje reševanje problemov v kmetijskem sektorju s še dodatnim uvajanjem predpisov EU. To je napačna pot. Potrebujemo obsežen prenos pristojnosti nazaj na nacionalno in regionalno raven, kjer je treba najprej začeti reševati izzive. Zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za poročilo EU o poštenih prihodkih za kmete, saj še vedno nismo uresničili enega izmed ključnih ciljev skupne kmetijske politike EU – zagotavljanje ustreznih prihodkov za kmete. Čeprav so se cene hrane od leta 1996 vsako leto zvišale za 3,3 %, so se ponujene cene kmetom zvišale le za 2,1 %, medtem ko so se stroški poslovanja zvišali za 3,6 %, kar dokazuje neravnovesje v verigi preskrbe s hrano, ki je posledica prevladujočega položaja kmetijsko-živilskih trgovcev, uvoznikov, predelovalcev in prodajalcev. Zato verjamem, da moramo spodbujati razvoj gospodarskih združenj kmetov in oblikovanje zadrug, ker povečujejo vpliv in pogajalsko moč kmetov. Strinjam se s predlogi tega poročila za zagotavljanje večje preglednosti cen v živilskem sektorju; predvsem s tistimi, ki so namenjeni boju proti svetovnim špekulacijam s prehrambnimi proizvodi, nadzorovanju nihanja njihovih cen in zagotavljanju boljšega pretoka informacij o cenah ter sklepanju pogodb med partnerji na trgu. Še posebej pomembno je, da preprečimo zlorabo kupne moči v verigi preskrbe s hrano. Močno se strinjam s predlogom, ki ga je sprejel Odbor za kmetijstvo, o vzpostavitvi programov, s katerimi bi bilo mogoče spodbuditi prodajo izdelkov na lokalnih trgih in zagotoviti, da so organizacije kmetijskih proizvajalcev, zadruge ter mala in srednje velika podjetja prednostno obravnavana pri oddaji javnih naročil v verigi preskrbe s hrano. Obžalovanja vredno je, da je Parlament zavrnil ta predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo zaradi razlogov, ki so navedeni v naslovu: zagotoviti poštene prihodke za kmete. Čeprav gre za enega izmed ciljev skupne kmetijske politike, je bil vedno deležen manjše pozornosti, kot drugi cilji, na primer večja produktivnost in globalna konkurenčnost evropske prehrambne industrije. Zavedam se dejavnikov, ki vplivajo na pravilno delovanje verige preskrbe s hrano v Evropi. Ti so postali očitni zaradi velikega nihanja cen blaga v agroživilskem sektorju.

Zdi se, da so ti problemi tesno povezani s povečano koncentracijo v sektorjih predelovalne industrije, pri trgovcih na debelo, prodajalcih in verigah supermarketov, njihovo vse večjo tržno močjo in različnimi praksami zlorabe moči prevladujočega kupca v verigi preskrbe s hrano. Strinjam se z navedbami poročevalca, ko pravi, da se je na te probleme mogoče najbolje odzvati z večjo preglednostjo cen v verigi preskrbe s hrano, s tem pa bi bilo mogoče povečati tudi konkurenčnost in se spopasti z nihanji, pa tudi izboljšati pretok informacij o ponudbi in povpraševanju med partnerji na trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za to poročilo, ker vključuje konkretne predloge za boljše delovanje verige preskrbe s hrano in zagotavljanje poštenih prihodkov za kmete.

Izboljšanje delovanja živilskih verig bi moralo vključevati naslednje elemente: razlikovanje in ponoven pregled higienskih predpisov na področju higiene; decentralizacijo in poenostavljanje sistemov potrjevanja in nadzora, spodbujanje neposrednih odnosov proizvajalec-potrošnik in kratkih verig preskrbe s hrano; sodelovanje proizvajalcev in potrošnikov pri določanju meril glede kakovosti in poštene trgovine, kot tudi meril v zvezi z okoljsko trajnostjo za prakse javnega naročanja živil (gostinske storitve), kot sredstvo za izboljšanje kakovosti živil in lokalnega razvoja gospodarstva ob sočasnem zmanjšanju „prehrambnega kilometra“ in odvisnosti agrokemičnih sredstev; velike izgube živil v vsej verigi preskrbe s hrano, ki v večini članicah znašajo do 30 % pridelanih in trženih živil; pomembnost evropskega programa pomoči v hrani v verigi preskrbe s hrano, ki hrano zagotavlja 43 milijonom revnih ljudi v Evropi, ki bi ga morali ponovno pregledati, da bi bilo tako mogoče zagotoviti tesnejšo povezavo med lokalnimi proizvajalci in potrošniki.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Pozdravljam sprejetje poročila gospoda Bovéja, ki ne pozdravlja samo predlogov Komisije za spodbuditev ustanovitve organizacij kmetijskih proizvajalcev, ampak tudi navaja, da odbor poudarja, da mora ponovna preučitev zakonodaje na področju konkurence odražati različne ravni konkurenčnosti glede na trge in dobavne verige. Upoštevati je torej treba velikost neodvisnih lokalnih prodajalcev na drobno, trge, lokalne živilske verige in sisteme za delno samooskrbo s hrano. Evropska konkurenčna pravila bi morala izboljšati pogajalsko moč organizacij proizvajalcev, da bi lahko za svoje proizvode dosegali pošteno ceno.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za poročilo gospoda Bovéja, ker je treba zagotoviti večjo preglednost evropskega prehrambenega trga. Preskrbovalna veriga resnično ne deluje pravilno, od tega pa imajo največ koristi špekulanti. Evropski kmetje potrebujejo pošten in varen dohodek. Zato moramo zagotoviti, da v živilski verigi ne bodo vedno potegnili ta kratke. Da bi to lahko dosegli, jim moramo zagotoviti pošteno konkurenco.

 
  
MPphoto
 
 

  Christel Schaldemose (S&D), v pisni obliki. – (DA) V imenu danskih socialdemokratov v Evropskem parlamentu (Dan Jørgensen, Christel Schaldemose, Britta Thomsen in Ole Christensen). Danski socialdemokrati smo prepričani, da je nujno zagotoviti jasnost in preglednost cen hrane v EU. Vendar pa menimo, da ima to poročilo drugačen cilj, ki bi lahko povzročil povečanje sedanje kmetijske pomoči in nadaljnji centraliziran nadzor nad cenami hrane. Zato smo glasovali proti končni resoluciji, čeprav zagovarjamo potrebo po preglednosti cen hrane in porazdelitvi dohodka v prehrambenem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Olga Sehnalová (S&D), v pisni obliki. (CS) Pozdravljam to poročilo kot pobudo, ki bo končno odprla vprašanje o dejanskem dogajanju v delovanju živilske verige v Evropi. Kmetje se srečujejo z neizprosnim nižanjem cen kmetijskih proizvodov v večini proizvodnih sektorjev, na drugi strani pa potrošniki plačujejo bodisi enake ali celo višje končne cene za končne proizvode v maloprodaji. Nedvomno je nujno okrepiti pogajalsko izhodišče proizvajalcev in potrošnikov ter na splošno odpraviti nesorazmerje v pogajalski moči med posameznimi elementi živilske verige. Ta tema bi morala biti vključena tudi v razprave o novi skupni kmetijski politiki. Glasovala sem za sprejetje tega poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Z navdušenjem sem sprejel poročilo gospoda Bovéja o poštenih prihodkih kmetov in bolje delujoči verigi preskrbe s hrano. Med ceno, ki jo kmetje dobijo za svoje pridelke, in tisto, ki jo potrošniki na koncu plačajo zanje, je ogromna razlika. Kaj se zgodi s to razliko, lahko samo ugibamo. Zato je prav, da podpremo večjo preglednost v načinu določanja cen, tako za kmete kot za potrošnike. Poročilo poziva Komisijo, naj ugotovi, kolikšni so dejanski proizvodni stroški kmetov in kolikšno ceno imajo njihovi proizvodi, da se zagotovi preglednost pri stopnji dobička v vseh delih živilske verige. Kmetje ne smejo biti žrtve nepreglednega določanja cen s strani verig supermarketov.

Če bodo zneski dobička posrednikov in verig supermarketov pri določenem izdelku jasni, bodo imeli kmetje boljše pogajalsko izhodišče. Poleg tega bo boljša preglednost sistema pripomogla k zmanjševanju zlorabe moči verig supermarketov pri določanju cen. Preglednost in poštena konkurenca bosta tudi pripomogli k trajnostni živilski verigi. Zdaj Flandrija uvaža paradižnike iz Španije, Španija pa uvaža paradižnike iz Flandrije. Preglednejše cene in stopnje dobička bodo pripomogle k preprečevanju teh neučinkovitih in okolju škodljivih praks.

 
  
MPphoto
 
 

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. (FR) Pozdravljam sprejetje odličnega poročila gospoda Bovéja, v katerem pozivamo k bolj poštenim prihodkom za naše kmete ter k preglednejši in učinkovitejši živilski verigi v Evropi. Vendar pa obžalujem večinsko stališče, ki sta ga sprejeli skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, saj sta z vrnitvijo h kompromisnim spremembam, o katerih smo se pogajali pred nekaj meseci, zavrnili določene temeljne odstavke tega poročila. Dejansko pa zavrnitev – med drugim tudi odstavka 52, ki poziva k prednostni obravnavi organizacij proizvajalcev, kmetijskih zadrug ter malih in srednje velikih podjetij pri sklepanju pogodb v okviru javnih naročil – ne dopušča nobenega dvoma; zdaj je jasno, da so prednost dobili interesi distribucijskih in predelovalnih sektorjev, in to na škodo naših proizvajalcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) Vesel sem bil izida današnjega glasovanja. Z gospodarskega vidika so prostovoljna združenja proizvajalcev najučinkovitejši način za sodelovanje kmetov. Takšne organizacije povečujejo pogajalsko moč kmetov na trgu, jim omogočijo enakovreden nastop v pogajanjih z živilsko-predelovalno industrijo ter optimizacijo proizvodnje brez potreb po obsežni zunanji podpori. Da bi premagali konkurenco, morajo kmetje bolj sodelovati. Sodelovanje in usklajevanje v okviru organizacije proizvajalcev omogoča uvedbo cele vrste pobud, kot sta spodbujanje regionalnih proizvodov in organizacija kampanje obveščanja za potrošnike, obenem pa tudi zagotavlja raznolikost proizvodnje na trgu EU.

Poleg tega lahko skupine najbolje opredelijo potrebe na področju strateškega načrtovanja, racionalizacije stroškov, izboljšanja kmetijske učinkovitosti in organizacije prodaje kmetijskih proizvodov. Denar, porabljen za skupine proizvajalcev, bo koristno pripomogel k uporabi človeškega in investicijskega potenciala ter s tem tudi k prihodkom in tržnemu položaju kmetij.

 
  
  

Poročilo: Miguel Portas (A7-0236/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za poročilo o financiranju in delovanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ker popolnoma podpiram stališče, da je treba pospešiti uporabo tega sklada. To še zlasti velja v času, ko se moramo odzvati na vse večjo brezposelnost zaradi gospodarske in finančne krize ter zagotoviti, da ESPG postane prožna in trajna oblika podpore.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, ESPG se je izkazal kot učinkovito orodje pri reševanju posledic finančne krize na ravni EU, zlasti na področju zaposlovanja. Povečanje števila prošenj za pomoč in težave s postopkom sproščanja sredstev in izvajanja zahtevajo hitre spremembe določb na področju postopkov in proračuna. Glasoval sem za to poročilo v upanju, da se bodo te spremembe zgodile hitro in brez odlašanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je namenjen podpori delavcem, predvsem tistim v regijah in panogah, ki jih je najbolj prizadelo novo globalizirano gospodarstvo. Letno je mogoče v ta sklad zagotoviti 500 milijonov EUR, ki so namenjeni vračanju ljudi na delo. Nujno moramo izboljšati financiranje in delovanje tega sklada: to moramo poenostaviti, da bo mogoče sklad hitreje in enostavneje mobilizirati. To je namen sprememb, ki sem jih predlagala v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve o tem poročilu. ESPG mora biti učinkovit instrument evropske socialne politike, ki je včasih pomanjkljiva. Menim, da jo moramo obdržati, vendar v poenostavljeni obliki in ravno zato sem podprla poročilo gospoda Portasa.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) Popolnoma podpiram vsebino poročila, ki zahteva skrajšanje časa za izplačilo finančne pomoči Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji delavcem, ki so zaradi globalizacije ali gospodarske krize izgubili zaposlitev. Pomoč iz tega sklada je treba posredovati hitro in učinkovito, da imajo ti delavci od nje kaj koristi.

Jasno je, da bi se morale zamude pri uporabi tega sklada precej zmanjšati. Poročilo jasno opiše, kako je mogoče zmanjšati zamik med predložitvijo vloge in izplačilom denarja ter s tem izboljšati delovanje sklada.

Poleg tega pozdravljam zamisel, da se za sklad vzpostavi komunikacijska in upravna struktura na nacionalni ravni, ki bi bolje obveščala vse vpletene o statusu in izidu v zvezi z vlogami ter o postopku, ki sledi izplačilu denarja.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podprl sem to poročilo. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil prvotno predviden le kot način za blažitev negativnega vpliva globalizacije na najbolj ranljive in najmanj izobražene delavce v nekaterih panogah, ki so izgubili delo zaradi velikih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so povzročile velike motnje v gospodarstvu. 1. junija 2009 je bilo njegovo področje uporabe razširjeno tudi na delavce, ki so izgubili delo zaradi gospodarske in finančne krize in v zvezi s katerimi je mogoče zaprositi za pomoč med 1. majem 2009 in 31. decembrom 2011. Čeprav se je v zadnjem času povečalo število vlog, je uporaba ESPG še naprej omejena na najrevnejše regije EU, kjer presežni delavci najbolj potrebujejo pomoč. Takšna neenakomerna uporaba ESPG je povezana z različnimi strategijami držav članic. Podpiram v dokumentu navedene določbe, da moramo finančno pomoč ESPG kar se da hitro in učinkovito zagotoviti, da bi tako lahko zagotovili pomoč kar največjemu številu delavcev. Pripraviti in odobriti moramo nove ukrepe, da bodo države članice lahko pripravile vloge za uporabo sredstev iz ESPG že ob napovedi namena kolektivnega odpuščanja in ne šele po njegovi uresničitvi in skrajšale čas, potreben za sprejetje odločitve o dodelitvi donacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je negativen vpliv gospodarske in finančne krize na zaposlovanje in trg dela v Evropi še vedno zelo velik, v različnih gospodarskih sektorjih pa smo še vedno priča množičnemu odpuščanju, tako da se tudi število držav članic EU, ki podajajo vloge za finančno podporo iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, dramatično povečuje. Vendar pa so sedanji postopki finančne pomoči preveč zapleteni in pridobitev sredstev predolgo traja. Zdaj mora država članica na izplačilo finančne pomoči iz ESPG čakati od 12 do 17 mesecev, kar pomeni, da večina odpuščenih delavcev finančne pomoči ne prejme pravočasno in tako postanejo žrtve posledic globalizacije in krize. Zato je nujno poenostaviti postopke tega sklada, saj bo le tako mogoče razpoloviti obdobje čakanja na finančno pomoč. Poleg tega je zelo pomembno, da ustanove EU zagotovijo tekoče in hitro sprejemanje odločitev o vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje finančne pomoči, saj lahko odlašanje s takšnimi odločitvami samo poslabša že tako težak položaj delavcev.

Pozivam tudi države članice, da si izmenjajo primere dobre prakse in se zlasti učijo od tistih držav članic, ki so že uvedle informacijska omrežja ESPG, v katera so vključeni socialni partnerji in zainteresirane strani na lokalni ravni, da je na voljo primeren sistem pomoči za primere množičnega odpuščanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alain Cadec (PPE), v pisni obliki. (FR) Cilj Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je omejiti negativne učinke globalizacije na najranljivejše in najmanj usposobljene delavce, ki so zaradi gospodarskih vzrokov izgubili svoje delovno mesto. To je še zlasti nujno zaradi trenutne gospodarske krize. Dodana vrednost ESPG je v tem, da zagotavlja vidno, specifično in začasno finančno pomoč personaliziranim programom za ponovno zaposlovanje delavcev.

Ključnega pomena je, da se odstopanje, uvedeno junija 2009 za zagotavljanje pomoči delavcem, ki so delovno mesto izgubili zaradi gospodarske in finančne krize, podaljša do konca sedanjega večletnega finančnega okvira. Za pospešitev in poenostavitev postopkov je potrebno zagotoviti učinkovitejše usklajevanje med Komisijo in Evropskim parlamentom, da se tako skrajšajo roki za sprejetje odločitev.

Komisija bi torej morala upoštevati časovni razpored Parlamenta ter ga pravočasno obveščati o težavah, na katere naleti pri presoji vlog držav članic. Nazadnje pa upamo, da bo Komisija izboljšala svoje poročanje o uporabi ESPG in da bo Parlament redno obveščala o tem, kako države članice uporabijo finančne prispevke.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo, ker se strinjam z njenimi pozivi Evropski komisiji, da poskrbi za večjo učinkovitost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), med drugim tudi za analizo dodeljenih prispevkov, v kateri je upoštevan vpliv ESPG na mrežo njegovih upravičencev in na mala in srednja podjetja, ki bi jih lahko prizadel načrt odpuščanja presežnih delavcev, in delavci katerih bi lahko koristili sklad. Prav tako se strinjam s predlogi Komisije, s katerimi skuša prepoloviti čas, potreben za pridobivanje sredstev iz ESPG, predvsem bi Komisija morala imeti potrebne človeške vire in tehnične zmožnost, ob spoštovanju načel proračunske nevtralnosti, za učinkovito in hitro obravnavo vlog, ki so jih predložile države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Kar zadeva vmesni pregled finančnih instrumentov Unije, sem glasovala za to resolucijo, ker je Odbor za proračun pripravil poročilo o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki predstavlja ukrep za podporo prekvalifikaciji in ponovni vključitvi na trg dela tistih delavcev, za katere je mogoče jasno ugotoviti povezavo med odpuščanjem in globalizacijo ali gospodarsko krizo.

Socialisti smo pri preučitvi tega poročila ugotovili, da desni in levi zelo različno gledajo na stvari. Po mnenju socialistov je ključnega pomena nadaljevati s tem skladom, saj ima poleg krize tudi globalizacija negativen učinek na našo industrijsko strukturo kot celoto. Obratno pa je desnica prepričana, da bi moral biti sklad časovno omejen do leta 2013, ker meni, da je v okrevanem gospodarskem okolju globalizacija izključno pozitivna stvar.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem za poročilo Miguela Portasa, poslanca iz Konfederalne skupine Evropske združene levice – Zelene nordijske levice, ki je pravilno ocenil pomen in vlogo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ter obenem predlagal načine za njegovo celovito uporabo, da se zagotovi podpora odpuščenim „žrtvam“ neoliberalne globalizacije in gospodarske krize, ki ima posebej hude posledice za delavce v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o financiranju in delovanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Povečanje števila vlog za pridobitev sredstev tega sklada ter težave pri izvajanju postopka sprostitve sredstev in uporabe pozivajo k hitrim spremembam postopkovnih in proračunskih določb. Spričo neskladij med različnimi primeri bi morala Evropska komisija pripraviti predlog za večjo prožnost meril za intervencijo, ki veljajo v vsaki državi članici, da se izognemo neenakosti pri dostopu do tega instrumenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Göran Färm (S&D), v pisni obliki. – (SV) Švedski socialdemokrati smo se danes odločili, da glasujemo za poročilo o financiranju in delovanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Sklad za prilagoditev globalizaciji podpira posamezne delavce, ki so bili odpuščeni zaradi učinkov globalizacije, ter ponuja finančno pomoč za prekvalifikacijo in nadaljnje usposabljanje, da se delavci lahko lažje ponovno vključijo na trg dela.

Poročilo vsebuje specifične predloge za prepolovitev časa za sprostitev sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji tako na nacionalni kot na evropski ravni. Predlaga tudi vključitev socialnih partnerjev med postopkom priprave vloge za sredstva sklada kot tudi v povezavi z izvajanjem financiranih ukrepov. Poleg tega poročilo predlaga podaljšanje obdobja veljavnosti odstopanja, ki delavcem, ki so izgubili delo zaradi finančne krize, omogoča prejemanje pomoči. Menimo, da je ta instrument zelo pomemben za boj proti učinkom finančne krize in za preprečitev trajne izključitve delavcev s trga dela.

Odstavek 16 poročila predlaga tudi, da Komisija preuči možnost ustanovitve trajnega sklada za prilagoditev globalizaciji. Vendar pa želimo poudariti, da besedilo ne nakazuje nobenega dokončnega stališča o tej zadevi. Zgolj navaja, da bi Komisija morala preučiti in oceniti prednosti trajnega sklada. Izpostavili bi tudi, da so za politiko trga dela odgovorne države članice. Tako Sklad za prilagoditev globalizaciji ne sme nikoli postati nadomestek za ukrepe na nacionalni ravni, ampak mora le dopolnjevati ukrepe, izvedene v državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Spremembe v Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG) odkrivajo tako nezdružljivost kot tudi relativno majhno število vlog za pridobitev sredstev ESPG ter pomanjkljivosti tega instrumenta pri podpiranju ponovne vključitve odpuščenih delavcev na trg dela. Pomembno je, da se podrobno preuči, kaj je povzročilo nezadovoljivo izvajanje sklada, ter da se opredelijo načini za racionalizacijo njegove uporabe s strani držav članic, zlasti tistih, ki jih je brezposelnost najhuje prizadela.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Da bi omilila negativne posledice globalizacije za delavce, ki so bili žrtve kolektivnega odpuščanja, in za izkazovanje solidarnosti do teh delavcev, je Evropska unija ustvarila Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za nudenje finančne podpore za individualizirane programe za ponovno vključevanje odpuščenih delavcev na trg dela. Skladu je dodeljen najvišji letni znesek 500 milijonov EUR.

Glede na gospodarsko in socialno krizo je presenetljivo, kako malo je bil izkoriščen ta sklad. Od leta 2007 do prvih šestih mesecev 2009 je bilo mobiliziranih le 80 milijonov EUR od skupno 1,5 milijarde EUR, ki je na voljo, za 18 vlog, vloženih v imenu 24.431 delavcev v osmih državah članicah. Po spremembah ESPG v maju 2009 se je število predloženih vlog povečalo z 18 na 46, celotni zahtevani prispevki z 80 milijonov EUR na 197 milijonov EUR, število držav članic, ki so podale vloge, pa z 8 na 18. Vendar 9 držav članic še vedno ni uporabilo ESPG.

Največjih koristi ESPG so bile deležne ravno regije EU z največjim bruto domačim proizvodom. Preučiti moramo razloge za to, da bi lahko tako hitreje in pogosteje mobilizirali ESPG in da bi se preoblikoval v neodvisen sklad z lastnimi sredstvi za obveznosti in plačila.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Uporaba tega sklada je pokazala, da smo imeli prav, ko smo že v prvi fazi takoj skritizirali več vidikov njegove ureditve, ki smo jih potem ponovno deloma sprejeli v okviru naknadnega pregleda, ki ga je Komisija morala predlagati in v katerem je sprejela nekatere kritike, ki smo jih podali že za prvotno različico.

Zato soglašamo, da se od Komisije zahteva, naj predložitev svojega vmesnega pregleda preloži na 30. junij 2011 in naj takrat predloži tudi predlog za preučitev Uredbe o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji, da se lahko odpravijo „najočitnejše pomanjkljivosti“ sklada.

Vendar pa je, kot sem že dejala v svojem govoru v Parlamentu, pomembno, da ne pozabimo na nujne preprečevalne ukrepe za preprečevanje selitve nadnacionalnih družb, za boj proti brezposelnosti in za večje zaposlovanje s pravicami. Prav tako je nujno zagotoviti, da se ta sklad ne uporabi kot kritje za odpuščanje oziroma njegovo poenostavitev zaradi prestrukturiranja podjetij ali selitve nadnacionalnih družb.

Nazadnje pa vztrajamo, da je treba povečati sofinanciranje EU s 65 % na vsaj 80 %, da je lahko sklad na voljo državam članicam z najhujšimi finančnimi težavami in da brezposelni v najhujši stiski prejmejo hitro in učinkovito pomoč.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) si uspešno prizadeva reševati učinke vseobsegajoče brezposelnosti na Irskem in v Evropi. ESPG je bil ustanovljen leta 2007 kot odziv na probleme in izzive globalizacije.

Pobuda je vredna 500 milijonov EUR na leto. Zagotavlja pomoč in podporo regijam, kjer je več kot 1000 odpuščenih delavcev zaradi selitve podjetij zaradi sprememb v svetovnih razmerah. Ponovno poudarjam, da Evropska unija rešuje problem brezposelnosti na Irskem. Tako ESPG kot Evropski socialni sklad igrata pri tem bistveno vlogo.

 
  
MPphoto
 
 

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Portasa. Podpiram njegov glavni cilj, kar pomeni nadaljevati z ESPG, kajti poleg krize, s katero se srečujemo, ima globalizacija dolgoročen negativen učinek na naša industrijska delovna mesta, česar pa evropska desnica noče priznati. Poleg tega sem pomagala spremeniti sedanje besedilo, tako da se pri dodeljevanju sredstev ESPG upoštevajo tudi mala in srednje velika podjetja ter podizvajalci. Njihovi zaposleni so še posebej ranljivi zaradi odvisnosti od večnacionalnih družb, zato je ključnega pomena, da jim ESPG nudi stvarne možnosti za poklicno prekvalifikacijo v primeru izgube zaposlitve. Prav tako me veseli ugotovitev, da je treba opraviti študije o državnih organih, odgovornih za izdelavo dosjejev, in s tem optimizirati uporabo ESPG, ki je pogosto premalo poznan in premalo uporabljan sklad, zlasti v Franciji. Ker evropska desnica želi ukiniti ESPG po letu 2013, se bom v razpravi o naslednji finančni perspektivi EU borila za to, da bi ta sklad postal trajen.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. (FR) Ker bi bilo treba financiranje delavcev, ki so izgubili delovno mesto zaradi globalizacije ali finančne krize, hitro aktivirati, sem glasovala za sklop priporočil za izboljšanje postopkovnih in proračunskih določb Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG). Sklad je bil ustanovljen leta 2006, vendar pa je bilo doslej oddanih le malo vlog, deloma tudi zaradi zapletenosti intervencij in meril za sofinanciranje. Zato smo s kolegi želeli spremeniti ta mehanizem. Besedilo torej predstavlja ogromen napredek, saj poziva Komisijo k poenostavitvi postopka, da se odpravijo najočitnejše pomanjkljivosti, ter zahteva skrajšanje rokov. Poleg tega pa je financiranje tega sklada doslej potekalo iz različnih proračunskih postavk. Besedilo predlaga ločeno postavko v proračunu za leto 2011, kar predstavlja velik napredek. Zato pozdravljam sprejetje teh priporočil, ki so v času, ko naše sodržavljane pesti gospodarska kriza, ključnega pomena.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. Zaradi nedavnih pretresov v finančnem svetu in izgube delovnih mest, ki je posledica teh pretresov, je za ustvarjanje delovnih mest ključnega pomena področje preusposabljanja in ponovnega vključevanja na trg dela in pozdravljam ponoven pregled Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji kot instrumenta socialne politike. Vendar pozivam k večji prožnosti v postopku po tem, ko je vloga že izpolnjena in obsežnejšemu posvetovanju z delavci med oblikovanjem načrtov v zvezi z ESPG. Ne sme se ponoviti to, kar se je zgodilo delavcem na Irskem v podjetju Dell in Waterford Crystal.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Sklad za prilagoditev globalizaciji ni samo pomemben instrument za pomoč tistim, ki se niso uspeli prilagoditi odpiranju trgov. Je tudi način za krepitev zaupanja v Evropsko unijo, kar je po mojem mnenju treba poudariti kot zelo pomembno. Z njim lahko pokažemo, da v tej gospodarski spremembi nismo pozabili na tiste, ki se niso sposobni dovolj hitro odzvati na nove razmere. Vendar pa menim, da je prav tako pomembno, da zaupanje temelji na načelu vzajemnosti. Sredstva, dodeljena tistim, ki so kljub svojim velikim prizadevanjem postali žrtve sprememb na trgih, morajo dejansko doseči te prejemnike. Pomembno je, da je dodeljevanje sredstev pregledno in razumljivo ter da se sredstva ne dodeljujejo kar vsepovprek. Položaj, v katerem so zdaj ti ljudje, zahteva čezmejen, regijsko specifičen pristop, zato mora biti dodeljevanje sredstev hitro. Samo na ta način lahko Sklad za prilagoditev globalizaciji izpolni svojo nalogo in s hitro pomočjo okrepi zaupanje v EU. Zato podpiram to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, podprl sem poročilo o financiranju in delovanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ker menim, da gre za učinkovit instrument podpore delavcem, ki so se zaradi finančne krize znašli v težavah.

Sklad je bil ustanovljen, da ponudi stvarno podporo delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi vzrokov, povezanih s selitvijo podjetij, ali zaradi krize, in sicer v obliki pomoči za vrnitev na trg dela. Poročilo na lastno pobudo, o katerem smo danes glasovali, odkriva določena kritična področja v delovanju sklada in obravnava nekatere predloge, tako za Komisijo kot za države članice, katerih cilj je pregledati delovanje sklada ter pripomoči k racionalizaciji in pospešitvi postopkov za dostop do sredstev sklada.

Ključna točka, na katero bi vas želel opozoriti, zadeva predlog za podaljšanje odstopanja iz leta 2009 – omogočilo je širjenje področja delovanja sklada z vključitvijo gospodarske krize med zahteve – do konca leta 2013.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. (RO) Vloga Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je zagotoviti podporo delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi sprememb na svetovni gospodarski ravni. Poleg tega je od leta 2009 sklad namenjen tudi tistim, ki jih je prizadela gospodarska kriza, s ciljem zmanjšanja stopnje brezposelnosti. Osebno menim, da je ustrezno, da se sklad spremeni v trajen instrument za podporo iskalcem službe in kot dopolnitev socialnih politik držav članic.

Ta ukrep bi usmeril pozornost na izrabo potenciala vsakega delavca in bi bil protiutež ukrepom za podporo podjetjem. Ne smemo pa pozabiti, da imamo v tem trenutku še vedno težave s postopki za sprostitev sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in z obdobji izvajanja.

Če upoštevamo, da so glavna vprašanja, ki zadevajo odpuščene delavce, poklicna prekvalifikacija in začasna pomoč, so ukrepi za poenostavitev postopkov sklada nujni, da se sredstva sprostijo čim prej in čim učinkoviteje.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je zelo pomemben instrument, ki je pomagal več milijonom brezposelnih v EU, ki so se v teh razmerah znašli zaradi selitve industrij na druge celine. Glede na to krizo, s katero se spopadamo, in zaradi povečanega števila kolektivnega odpuščanja je nujno, da izboljšamo ta instrument in poiščemo nove vire financiranja. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. (IT) V Evropi smo zaradi gospodarskega upada in zaradi politik selitve podjetij priča strukturnemu povečanju brezposelnosti.

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je koristno orodje, ki ga EU lahko uporabi za nudenje podpore in solidarnosti delavcem, ki so izgubili zaposlitev. Do leta 2009 je bilo zaradi birokratskih razlogov uporabljeno bore malo sredstev sklada in menim, da je zahteva Komisije po uvedbi ukrepov za skrajšanje postopka sprostitve sredstev sklada ključnega pomena. Če se prožnost in dostopnost povečata, bo ESPG postal poglavitno orodje socialnih politik držav članic.

Zaradi tega sem glasoval za.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Rad bi izrazil svojo podporo poročilu gospoda Portasa. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je ključno orodje za dodatno podporo delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi selitve podjetij. Pokazal se je, da je še pomembnejši instrument za delavce, saj jim v sedanji krizi pomaga ponovno vstopiti na trg dela.

Poročilo gospoda Portasa predstavlja prelomnico za izboljšanje in poenostavitev pomembnega vira za evropske delavce. Je tudi otipljiv dokaz za to, da si EU prizadeva pomagati v tem težkem finančnem položaju, za odpravo brezposelnosti in podporo državljanom.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo, ker se strinjam z zahtevami, postavljenimi Evropski komisiji, da racionalizira Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG). Te vključujejo oceno danih prispevkov, pri čemer se upošteva stopnja uspešne ponovne vključitve in povečanje poklicnih kvalifikacij prejemnikov pomoči, primerjalno analizo financiranih ukrepov kot odgovor na vlogo za pridobitev sredstev ESPG in rezultatov na osnovi ponovne vključitve ter vpliva ESPG na njegovo mrežo prejemnikov ter malih in srednje velikih podjetij, ki so jih potencialno prizadeli načrti za odpuščanje in katerih zaposleni bi lahko imeli koristi od sklada.

Strinjam se tudi z zahtevo Komisije, da pripravi vrsto smernic za oblikovanje in izvajanje vlog za financiranje ESPG za države članice. Te bi bile osredotočene na hiter postopek obravnave vlog in široko soglasje med strankami, vključenimi v zadeve v zvezi s koraki in ukrepi, ki prispevajo k učinkovitemu ponovnemu vključevanju delavcev na trg dela.

Nazadnje pa soglašam z zahtevo državam članicam, da na nacionalni ravni uvedejo komunikacijsko in administrativno strukturo za ESPG, v povezavi z vsemi vključenimi stranmi, tudi socialnimi partnerji, ter da na evropski ravni izmenjujejo dobro prakso.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Pomoč, ki jo ponuja ESPG, mora biti dinamična in prilagodljiva spreminjajočim se in pogosto nepričakovanim razmeram na trgu. Namen tega sklada je ponuditi specifično, hitro pomoč za spodbujanje poklicne prekvalifikacije delavcev, ki so zaposlitev izgubili zaradi hudega gospodarskega pretresa na trgu dela.

Pozivam države članice, da vključijo socialne partnerje ter spodbujajo dialog s socialnimi partnerji in podjetniki že od samega začetka, ko pripravljajo vloge za pridobitev sredstev iz ESPG. Obenem pozivam države članice, da sklad uporabijo za spodbujanje novih spretnosti, da obstoječa delovna mesta postanejo zelena in da se ustvarjajo nova zelena delovna mesta, prav tako pa za spodbujanje vseživljenjskega učenja, da lahko delavci razvijejo svojo osebno kariero in tako pripomorejo k večji konkurenčnosti EU v globaliziranem okolju.

Podpiram tudi to, da sklad z letom 2013 postane neodvisen in da ima lasten proračun. Komisija in države članice morajo tesno sodelovati, da lahko učinkovito spremljajo podporo večnacionalnim družbam in se trdno zavežejo ustvarjanju delovnih mest, ki podpirajo pravice delavcev, da se prepreči socialni dumping.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za resolucijo, ker se strinjam z njenimi pozivi Evropski komisiji, da poskrbi za večjo učinkovitost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), med drugim tudi za analizo dodeljenih prispevkov, v kateri je upoštevana stopnja uspeha ponovnega vključevanja in ocena strokovnega izpopolnjevanja upravičencev. Prav tako se strinjam s predlogi Komisije, s katerimi skuša prepoloviti čas, potreben za pridobivanje sredstev iz ESPG, predvsem s tem, da bi morala biti na voljo vsa sredstva za zagotovitev hitre in okrepljene komunikacije z državami članicami, ki sodelujejo v tem procesu.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Razprava o tem vprašanju še zdaleč ni bila lahka. V zadnjih nekaj mesecih so se pojavila vprašanja o „odzivnosti“ sklada (ne da bi se pri tem osredotočili bolj na odpravo vzrokov z izboljšanjem splošnih strategij za inovativnost in izobraževanje v globaliziranem svetu, večjo ciljno usmerjenost in uporabo sredstev ESPG v državah članicah in z njihove strani), o omejenem številu sektorjev, ki prejemajo pomoč (zlasti tedaj), predvsem avtomobilski in tekstilni sektor (prvi 15 in drugi 13 oddanih vlog), kjer bi se lahko postavila vprašanja kot na primer, ali so odpuščanja rezultat globalizacije ali pomanjkanja inovativnosti v sektorju, ali so ukrepi nadomestili oz. nadomeščajo nacionalno pomoč in v kolikšni meri, o paradoksu, da je po eni strani za sklad vsako leto namenjenih (samo) 500 milijonov EUR (iz neporabljenih postavk proračuna EU), po drugi strani pa bi lahko načeloma oddajali neomejene vloge, če bi bila merila za vložitev izpolnjena („prvi dobijo“), o dejstvu, da je za mala in srednje velika podjetja težje izkoristiti tak sklad, ter o povezavi z državno pomočjo/davki. Nazadnje je bilo doseženo enotno stališče in poročilo je bilo sprejeto – sprejeli smo ga tudi Zeleni.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki.(PL) Podprla sem resolucijo o financiranju in delovanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG). Nujno je izboljšati pravila o delovanju ESPG, da ga lahko uporabimo učinkoviteje. Upam, da bo Komisija uporabila predloge Parlamenta, ki bodo kar za polovico skrajšali postopek dodelitve pomoči. Spričo naraščajoče brezposelnosti zaradi krize so finančna sredstva iz ESPG še posebej pomembna, saj odpuščenim delavcem zagotavljajo individualno podporo in omogočajo njihovo ponovno zaposlitev. Toga merila za odobritev pomoči in dolgotrajni postopki pa pomenijo, da države članice ne morejo v celoti izkoristiti priložnosti, ki so jim na voljo za prejem podpore iz ESPG. Na primer, v moji domovini Poljski so bile oddane samo tri vloge za finančno pomoč iz ESPG. Glavni razlog za tako majhno zanimanje je prav dolgotrajnost postopkov.

Poleg izboljšanja pravil za delovanje sklada je nujno tudi podaljšati – vsaj do konca sedanjega finančnega okvira – veljavnost merila za pomoč delavcem, ki so svojo zaposlitev izgubili zaradi sedanje krize, ter ohraniti stopnjo sofinanciranja na ravni 65 %. Učinke krize bomo na trgu dela občutili še dolga leta, zato je ta pomoč potrebna zdaj in bo tudi v prihodnje. Obenem bi želela pozornost Komisije in držav članic usmeriti na usklajevanje izmenjave najboljših praks na evropski ravni, kar bo omogočilo hitro in učinkovito intervencijo iz ESPG v primeru množičnih odpuščanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Strukturni skladi so se izkazali kot orodje neprecenljive vrednosti pri zmanjševanju neravnovesij v Evropi, navsezadnje tudi zato, ker podpirajo najranljivejše med najbolj oddaljenimi regijami. Ustanovitev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji pomeni priznanje Evropske unije, da je pojav globalizacije prinesel velike in ne vedno pozitivne spremembe in da je v Evropi imel neenakomeren vpliv, saj imamo regije, ki so imele od njega koristi, in druge, ki jim je prinesel velike izgube.

Vendar pa ta sklad ni prepoznaven v tolikšni meri, kot si zasluži, kar je po mojem mnenju zaradi tega, ker od dne, ko država članica vloži prošnjo za pomoč, do dne, ko sredstva dejansko prejme, preteče ogromno časa. Ta zamuda ima hude posledice za prizadete družine in je povezana z zapletenostjo postopka za oddajo vloge, sprostitev sredstev in izvajanje; zato je poenostavitev postopka izjemno nujna in prednostna naloga. Samo na ta način bo mogoče doseči cilje tega sklada, in sicer z učinkovito ponovno vključitvijo katerih koli delavcev, ki so bili odpuščeni zaradi velikih sprememb v modelih mednarodne trgovine. Poročilo, o katerem smo danes glasovali, pomeni prizadevanje za dosego kompromisa med različnimi političnimi skupinami in zato sem ga podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. (RO) Po zadnjih statističnih podatkih EU je število brezposelnih v EU-27 v zadnjem letu zaradi gospodarske in finančne krize naraslo za 1,1 milijona. To nam pojasni, zakaj se je število zahtev za uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji od maja 2009 do aprila 2010 povečalo z 18 na 46. Poleg tega pa je, čeprav se je število držav članic prosilk za pomoč povečalo z 8 na 18, še vedno devet držav članic, ki še niso zaprosile za sredstva Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

Upoštevajoč vse to, sem glasovala za predlog resolucije Evropskega parlamenta o financiranju in delovanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, saj gospodarska kriza lahko še naprej vpliva na delovna mesta. Ravno zaradi tega je pomembno, da zahtevamo, da Komisija predloži svojo vmesno finančno oceno uporabe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ter pregled ustreznih predpisov, da se dodobra skrajša postopek za sprostitev sredstev iz sklada.

Obenem bi želela usmeriti pozornost Komisije tudi na odpuščanja v javnem sektorju, ki ne more izkoristiti tovrstnega instrumenta, čeprav so ta odpuščanja neposredna posledica krčenja državnih proračunov zaradi sedanje gospodarske in finančne krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. V celoti podpiram poročilo gospoda Portasa o financiranju in delovanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Obravnava veliko vprašanj, med katerimi sta tudi večja učinkovitost postopka oddaje vloge in hitrejša sprostitev sredstev pomoči za delavce, ki so izgubili zaposlitev. Čeprav Združeno kraljestvo zaenkrat še ni zaprosilo za sredstva sklada (zaradi delnega povračila), lahko vidimo, kako koristen je ta sklad v težkih gospodarskih časih za druge države članice.

Sem za ustanovitev trajnega sklada po letu 2013, da pomagamo tistim, ki so jih prizadele spremembe zaradi globalizacije ali finančne in gospodarske krize, in menim, da mora Komisija nujno preučiti možnost ustanovitve neodvisnega ESPG v okviru novega večletnega finančnega okvira (2013–2020), ki bi imel lastne odobritve plačil in svoja proračunska sredstva.

 
  
  

Poročilo: Tadeusz Zwiefka (A7-0219/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podprl sem to poročilo. Podlaga resolucije, o kateri smo danes glasovali, je Bruseljska konvencija, eden najuspešnejših delov zakonodaje EU, ki je postavil temelje za evropsko pravosodno območje. Uporaba enotnih evropskih pravil, ki temeljijo na sodni praksi, spodbuja večjo pravno varnost in predvidljivost odločitev, hkrati pa omogoča izogibanje vzporednim postopkom. Eden izmed temeljnih pogojev za delovanje evropskega pravosodnega območja je prost pretok sodnih odločb. Zato se strinjam s stališčem, izraženim v dokumentu, da moramo ponovno pregledati to resolucijo, da bi tako lahko zagotovili prost pretok sodnih odločb.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Uredba Bruselj I služi kot osnova za evropsko pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah. Gre za enega od najuspešnejših zakonodajnih aktov EU, ki je postavil temelje evropskega pravosodnega prostora. Izkazal se je kot zelo učinkovito sredstvo za reševanje čezmejnih sodnih sporov prek sistema pravosodnega sodelovanja, ki temelji na globalnih pravilih o pristojnosti, kot tudi za usklajevanje vzporednih postopkov in pretoka sodb. Soglašam s tem, da so izboljšave potrebne, kot je na primer odprava postopka za priznanje sodnih odločb na vseh področjih, ki jih ureja uredba, s čimer bi pospešili prost pretok sodb, pod pogojem da so vsa nujna jamstva zagotovljena.

Prav tako menim, da je pomembno, da ustvarimo evropsko pravosodno kulturo z usposabljanjem in uporabo mrež, kot sta Evropska mreža za sodniško usposabljanje in Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah, kar bi moralo izboljšati komunikacijo med sodniki. Nujno je postaviti pravni okvir, ki je dosledno strukturiran in lahko dostopen, Komisija pa mora preučiti njegovo medsebojno povezanost z različnimi predpisi na področju pristojnosti, izvajanja in veljavne zakonodaje.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Maria Corazza Bildt, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark, Anna Ibrisagic in Alf Svensson (PPE), v pisni obliki. – (SV) Glasovali smo za poenostavitev sodnih postopkov za vse bolj mobilne evropske državljane. To pa ne pomeni, da soglašamo z vsemi podrobnostmi reform, ki lahko dolgoročno nastanejo na podlagi poročila gospoda Zwiefke, in da jih brez pridržkov podpiramo. Še vedno smo na primer kritični do stremljenj k uvedbi skupinskih odškodnin in bi želeli tudi poudariti, da nobene spremembe v civilnemu sodelovanju, o katerem razpravljamo, ne smejo ogroziti svobode tiska na Švedskem.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker se zavedam velikega pomena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 o mednarodnem zasebnem pravu in potrebe po ustreznem pravnem okviru, ki omogoča priznanje in uveljavitev sodb v civilnih in gospodarskih zadevah, tudi sam kot poročevalec priznavam, da pregled te uredbe sproža izredno pomembna strokovna in pravna vprašanja. Nagibam se k podpori odprave postopka za priznanje sodnih odločb, kot predlaga poročilo, in menim, da je veliko predlogov v njem zanimivih in praktičnih. To razpravo bo treba natančno spremljati.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Resolucija govori o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) ob upoštevanju zelene knjige Komisije. Ta resolucija je, skupaj s svojo predhodnici Bruseljsko konvencijo, eden najuspešnejših delov zakonodaje EU, ki je postavil temelje za evropsko pravosodno območje in je dobro zadovoljeval potrebe državljanov in podjetij. Zaradi enotnih evropskih pravil pospešuje pravno varnost in predvidljivost odločitev.

Vendar jo moramo nadgraditi. Strinjam se z odpravo postopka eksekvature (sklepa o izvršitvi), saj bi to pospešilo prosti pretok sodnih odločb in bi pomenilo temelj za izgradnjo evropskega pravosodnega prostora. Vendar mora biti ta odprava uravnotežena z ustreznimi zaščitnimi ukrepi, oblikovanimi za zaščito pravic stranke, zoper katero se zahteva izvršba. Menim, da bi morala Komisija pregledati medsebojna razmerja med uredbami, ki obravnavajo pristojnost, izvrševanje in pravo, ki se uporablja in da bi moral biti splošni cilj dosledno strukturiran in zlahka dostopen pravni okvir.

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki.(PL) Poročilo gospoda Zwiefke, o katerem smo danes glasovali, zadeva zeleno knjigo Komisije o pregledu Uredbe Bruselj I o sodni pristojnosti in priznavanju sodb v civilnih in gospodarskih zadevah. Razprava o zeleni knjigi nam do neke mere omogoča pripravo na pravi pregled uredbe, ki bo v kratkem. To bo za Parlament ogromen izziv zaradi izjemno zapletene, strokovne narave uredbe. Poleg tega bo Parlament sprejel odločitev skupaj s Svetom – prvič po rednem zakonodajnem postopku – o tej težki in občutljivi temi. Zdaj je veliko nesoglasij med političnimi skupinami glede predlaganih sprememb, na primer glede postopka za priznanje sodnih odločb in posebne pristojnosti za zadeve, povezane z zaposlovanjem.

Zato se je skupina Naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu odločila, da poročila v sedanji obliki ne potrdi. Vseeno pa verjamem, da bodo v prihodnje vse politične skupine konstruktivno sodelovale pri tej zadevi, kajti Bruselj I je uredba, ki je temeljnega pomena za skupni trg. Učinkovit pregled Uredbe Bruselj I bo pokazal, kako Parlament uporablja svoje nove pristojnosti, za katere si je navsezadnje tako dolgo prizadeval.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Poročilo, ki smo ga včeraj sprejeli na zasedanju Evropskega parlamenta, je kljub temu, da je precej tehnično, zelo pomembno za vse večje povezovanje evropskega območja svobode, varnosti in pravice, evropskega pravosodnega prostora, s tem pa tudi za konsolidacijo evropskega notranjega trga. Uredba Bruselj I je pomenila znaten napredek na pravnem področju: določa pristojno sodstvo v civilnih in gospodarskih zadevah v primeru čezmejnih pravnih sporov in ureja priznavanje in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah iz drugih držav članic. Zdaj moramo ponovno pregledati to uredbo, da bi posodobili njene določbe in „izboljšali“ nekatere postopke: komunikacijo med sodniki, vprašanje javnih listin, vprašanje arbitraže, predvsem pa vprašanje eksekvature. Ne da bi se spuščala v podrobnosti teh celovitih pravnih vprašanj, z nestrpnostjo pričakujem spremembo te uredbe, spremembo, ki bo evropskim državljanom zagotovila boljšo pravno varstvo: boljši „prost pretok“ sodb in sodnih odločb, večjo „medsebojno zaupanje“ med sodstvi in pravnimi sistemi različnih držav članic in sicer krepitev pravne gotovosti v Evropi in pravic evropskih državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. Ta pobuda je bila ključnega pomena za vzpostavitev pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Podprl sem to poročilo, saj menim, da predstavlja napredek v zasebnem mednarodnem pravu. To sodno vejo moramo posodobiti zaradi večjega obsega povezanosti med pravnimi sistemi.

Podpiram idejo o odpravi eksekvature, kljub temu pa verjamem, da moramo ta korak uravnotežiti z izrednim postopkom, ki ga dopolnjujejo ustrezni zaščitni ukrepi za dolžnike po sodbi. Prav tako sem nasprotoval odpravi izločitve arbitraže iz področja uporabe uredbe in menim, da moramo veliko več pozornosti nameniti odnosom med arbitražnim in sodnim postopkom in da dokler ne bosta izvedena temeljit pregled in obravnava ne smemo podpreti izključne sodne pristojnosti civilnih sodišč držav članic za sodne postopke, ki podpirajo arbitražo.

Prav tako se strinjam s poročevalcem, ko zahteva obsežna posvetovanja in politično razpravo, preden ukrepamo na tem področju, ki presegajo priporočila v njegovem končnem poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Evelyn Regner (S&D), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem proti poročilu o Uredbi Bruselj I, ker menim, da v resoluciji manjka nekaj tehtnih točk. Menim, da je pomembno, da se izboljšanja uredbe lotimo celostno. To pomeni zaščito šibkejše strani s pomočjo predpisov o pristojnosti v postopku, ki so zanjo ugodnejše. To velja tako za delavce kot potrošnike, kar je tudi izrecen namen uredbe. Nobena od mojih sprememb, katerih namen je bil okrepiti položaj šibkejše strani, ni bila vključena v poročilo. Menim, da je pomembno, da se uvede posebno sodno pristojnost za delovnopravne spore in s tem zagotovi povezanost uredb Bruselj I in Rim II. Rim II že predpisuje, katero pravo se uporablja za škodo s čezmejnim vplivom v zvezi s stavkami. Ne morem razumeti, zakaj se zadeva ne more obravnavati v državi članici, kjer je potekala stavka. To bi še vedno pustilo odprta vrata za izbiro najugodnejšega sodišča. Moj cilj je zapreti to pot v širšem zakonodajnem postopku.

Sem tudi proti uvedbi „forum non conveniens“ in instituta prepovedi tožbe, saj sta to pravna instrumenta občega prava, za katera je bilo v več sodbah Evropskega sodišča že ugotovljeno, da sta nezdružljiva z evropsko razdelitvijo pristojnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – V zvezi s poročilom gospoda Zwiefke o izvajanju in pregledu Uredbe Bruselj I je skupina PSE predložila alternativno resolucijo, ki je Zeleni ne bomo podprli, kajti gre za izvedbeno poročilo, o katerem smo že obsežno razpravljali vsi poročevalci v senci v okviru odbora JURI. Alternativni predlog resolucije izpostavlja utemeljene točke, ki pa vseeno niso neposredno pomembne za to poročilo. Zato smo danes preprosto glasovali za resolucijo, kot jo je sprejel odbor JURI.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Uredba, ki smo jo potrdili, je uravnotežena in zasnovana tako, da ponuja gotovost, na primer pri ugotavljanju, kateri sodnik v evropskem pravosodju ima pristojnost za civilne in gospodarske spore pri čezmejnih konfliktih.

Evropski parlament bo deloval kot sozakonodajalec za katere koli nadaljnje spremembe uredbe. Spremembe bodo dejansko opravljene v rednem zakonodajnem postopku.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za to poročilo, ki priporoča podaljšanje veljavnosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) do leta 2013 in odločno predlaga, da sklad tedaj postane stalen. ESPG ponuja finančno podporo za prekvalifikacijo delavcev, ki so bili odpuščeni. To je še posebej potrebno zdaj, ko huda gospodarska kriza pesti Evropo, zato sem podprla to poročilo – za razliko od mojih konzervativnih in liberalnih kolegov, ki bi radi to financiranje ukinili.

 
  
  

Poročilo: Antonija Prvanova (A7-0221/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. (FR) Z današnjim glasovanjem, v torek, 7. septembra 2010, o poročilu na lastno pobudo o socialnem vključevanju žensk iz etničnih manjšin Evropski parlament poseže v srčiko trenutne politične razprave. Vključevanje manjšin v državah članicah je dejansko ključno vprašanje in si zasluži podporo evropskih institucij, še toliko bolj, ker je do konca evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti še nekaj mesecev. Zato pozdravljam sprejetje tega poročila, ki bo oživilo razpravo na ravni EU, odlikuje pa se po tem, da združuje vprašanja vključevanja manjšin in boja za enakopravnost moških in žensk.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Številne manjšinske skupnosti, ki živijo v EU, med njimi zlasti ženske in dekleta, se srečujejo z večplastno diskriminacijo in so zato dovzetnejše za socialno izključenost in revščino kot pa lokalne ženske. Pripadnost ženske določeni etnični skupini v demokratični družbi ni prikrajšanost. Zato je cilj Evropske unije zagotoviti ženskam vse več pravic in povečati inovativne načine za večjo osveščenost o pravicah žensk. Tako Komisija kot države članice morajo zagotoviti, da se veljavna zakonodaja na področju enakosti spolov in boja proti diskriminaciji v celoti izvaja, tako da lahko etnične manjšine dostopajo do podpornih storitev in sodelujejo v različnih izobraževalnih programih. Vendar pa vprašanja glede socialne vključenosti žensk iz etničnih manjšin v Evropski uniji ostajajo nerešena.

Dosledna politika EU glede vključevanja priseljencev še ni bila izoblikovana in zato pozivam Komisijo, da kar se da hitro pripravi smernice EU za pomoč državam članicam pri zagotavljanju boljšega in hitrejšega dostopa do sistema izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenega sistema, socialnih storitev in finančne pomoči za ženske iz etničnih manjšin. Strinjam se s stališčem Parlamenta, da se mora zakonodaja na področju enakosti spolov v celoti izvajati tudi v etničnih manjšinah.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo analizira socialno integracijo žensk na področju politike Evropske unije. Prav tako analizira vlogo žensk v etničnih manjšinah. Ta zbirka znanja je ključnega pomena za razumevanje težav, s katerimi se spopadajo te ženske pri vključevanju, vključno z ustaljenimi in tradicionalnimi manjšinami in novo nastalimi, kot so priseljenci.

Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da moramo nujno zadovoljiti upravičena pričakovanja žensk iz etničnih manjšin. Na ravni EU moramo izvesti posebne ukrepe, tudi pri sprejemanju politik, namenjenih socialni vključenosti. Kot navaja poročevalka, je ključnega pomena, da spodbujamo politično in socialno udeležbo teh žensk na področjih, kot so politično vodstvo, izobraževanje in kultura. Tako bo mogoče zmanjšati trenutno prenizko udeležbo žensk.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za to poročilo, ker izpostavlja pomembnost preučitve politike EU na področju socialnega vključevanja žensk iz etničnih manjšin ter opredelitve področij, kjer to deluje, in področij, kjer je opredelitev rešitev problematična.

Živimo v večkulturni družbi, ki jo sestavljajo različne kulturne, etnične in verske skupnosti. Zato je primerno, da politike za vključevanje državljanov tretjih držav vključujejo širšo perspektivo glede na spol, kajti nujno je zagotoviti upoštevanje posebnih potreb žensk iz etničnih skupin.

Ciljni pristop k socialni vključenosti žensk iz etničnih manjših je nujen, da se izognemo večplastni diskriminaciji, stereotipom, stigmatizaciji in etničnemu ločevanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da se ženske iz etničnih manjšin srečujejo z več vrst diskriminacije. Zato je potrebno povečati osveščenost o pravicah žensk, opolnomočiti ženske in jih navdihniti, da prevzamejo vodilne vloge v svojih skupnostih; to pa je tudi način spodbujanja človekovih pravic. Kljub temu, da je socialno vključevanje izključna odgovornost držav članic, mora Evropska komisija pri odločanju o politikah in ukrepih za večjo socialno vključenost upoštevati tudi vprašanje enakosti spolov.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) V družbi, ki postaja vedno bolj večkulturna, so politike za vključevanje manjšin še posebej uporabne za boj proti diskriminaciji, rasizmu, nasilju ter izključitvi in potiskanju manjšin na rob družbe. Vemo, da stigmatizacija in izključitev manjšin ustvarjata samo nezadovoljstvo in odpor, ki nazadnje požanjeta prekršitve pravil in nasilje.

Naša družba mora vedeti, kako lahko ljudi vključi, ne da bi jih diskriminirala, jih sprejme, ne da bi jih izključila. To pa ne pomeni, da bi morali brez vprašanj sprejeti vse vidike kulture, tradicije ali prepričanj etničnih manjšin. To je zlasti pomembno pri običajih, povezanih z ženskami. Zato se moramo odločno boriti proti vsem kulturnim praksam, ki temeljijo na spolni diskriminaciji, in vsem oblikam nasilja, ki se še vedno izvaja nad ženskami iz nekaterih etničnih manjšin. Vključiti pomeni tudi zaščititi in v tem primeru zaščititi ženske, zlasti deklice, ki so zelo pogosto tihe žrtve praks in tradicij, ki jih enostavno ne moremo sprejeti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta resolucija obravnava politike socialnega vključevanja Evropske unije za ženske iz etničnih manjšin. Na tem področju želim izpostaviti potrebo po spodbujanju šolanja, izobraževanja in usposabljanja teh žensk, kot tudi podporo njihovemu dostopu na trg dela, da bi tako preprečili socialno izključenost in diskriminacijo.

Le z vključevanjem lahko odpravimo to stigmatiziranost in predsodke, ki jih povzroča etnična segregacija. Opazimo lahko, da v Evropski uniji ni pravno zavezujoče politike o socialni integraciji, predvsem zaradi tega, ker so za vključevanje odgovorne države članice. Vendar pa na ravni EU politika vključevanja postaja vse bolj pomembna, še pomembnejše pa je vključevanje, saj postajajo izrazitejši tudi osnovni gospodarski in družbeni vidiki demografskega staranja. Pravila in načela EU v večini primerov veljajo le za državljane EU, ki so hkrati tudi državljani držav članic. Pripadniki manjšin, ki so se ustalili in pridobili pravni status državljana, so zaščiteni s predpisi in načeli Evropske unije. Vendar moramo to zaščito razširiti na priseljence, ki še niso državljani države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Socialno vključevanje žensk iz etničnih manjšin je pomembno vprašanje, saj so te ženske ranljivejše za socialno izključitev. Dober primer tega so sedanje razmere v Franciji, kjer poteka nesprejemljivo kolektivno preganjanje Romov.

Za boj proti vsem vrstam diskriminacije, bodisi glede na spol, etnično pripadnost ali barvo kože, je bistvenega pomena, da ostaja v središču pozornosti in politike Unije.

Zato je čas za odpravo makroekonomskih politik, ki samo poslabšujejo brezposelnost, socialno neenakost in diskriminacijo. Kot pravi tudi poročilo, se je nujno boriti za pravo socialno vključevanje ter se zavezati kakovostnim javnim storitvam, ki so univerzalne in dostopne vsem ljudem obeh spolov, vključno z družinami priseljencev in otroki, zlasti pa izobraževanje, zdravje, prebivališče in socialno varstvo.

Dovolj nam je puhlih izjav in praznih besed: nujno je treba izvajati ukrepe, ki spodbujajo dostojanstvo in enakost, ki dajejo jasne odgovore na socialne probleme in se ne razvijejo v ksenofobične in diskriminatorne ukrepe; ti so še bolj nezaslišani, ko jih pripravi sama vlada.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Ne moremo zagovarjati „sprejetje različnih kultur“ in komunikacije med manjšinami, ženskami ali drugimi v njihovem maternem jeziku ter v isti sapi trditi, da želimo spodbujati socialno vključenost teh manjšin.

Tu gre za temeljno protislovje, saj je minimalna zahteva za tovrstno „vključitev“ ta, da si delimo minimalno skupno osnovo z družbo gostiteljico, kar pomeni skupni jezik in osnovna pravila „sobivanja“¨, začenši s spoštovanjem socialnih zakonov in praks v državi gostiteljici.

Edina izjema, ki ste jo naredili v globoko proevropski logiki tega poročila je, da ste mlačno in po ovinkih priznali, da ni opravičila za nasilje ali diskriminacijo na podlagi običajev, tradicij ali verskih zadev.

Odprite oči: Evropejci niso odgovorni za najbolj nasilne in diskriminatorne prakse. Poligamija, izrezovanje, infibulacija, ravnanje z ženskami kot z manjvrednimi bitji in tako naprej so prakse v skupnostih, ki nočejo spoštovati naših zakonov in naših običajev in nam želijo celo vsiliti lastne zakone in običaje. To je rezultat politik množičnega priseljevanja, ki jo našim sodržavljanom vsiljujete že desetletja. Čas je, da vsemu temu naredimo konec!

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za poročilo gospe Parvanova o socialni integraciji žensk iz etničnih manjšin. Diskriminacija je žal kumulativen proces in še toliko bolj vpliva na ženske iz etničnih manjšin. Besedilo poziva k politikam Unije, ki bi podrobneje obravnavale diskriminacijo teh žensk na podlagi spola. Omogočeno jim mora biti aktivno sodelovanje v družbi, za to pa morajo imeti dostop do izobrazbe in trga dela, saj sta to ključna elementa za njihovo emancipacijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Lívia Járóka (PPE), v pisni obliki. – Kot ena od poročevalk v senci za poročilo bi želela čestitati dr. Prvanovi za sprejetje njenega poročila, ki želi ponuditi rešitve za zmanjšanje na najmanjšo možno mero slab položaj manjšinskih žensk, ki ga povzroča etnična pripadnost ter krepijo strukture, značilne za spol. Čeprav enakost spolov še zdaleč ni dosežena v osrednji družbi, imajo romske ženske v primerjavi z njihovimi neromskimi vrstnicami nižjo pričakovano življenjsko dobo, nižje ravni izobrazbe, precej nižje stopnje zaposlenosti in višje stopnje revščine. Za popolno vključitev so ključni instrumenti statistični podatki po spolu, kazalci in merila kot tudi statistični podatki razvrščeni po spolu in etnični pripadnosti, ki so nujni, če želimo napredek ustrezno meriti.

Zbirka razdruženih podatkov je predpogoj za zaščito in spodbujanje pravic etničnih manjšin ter mora biti skladna s pravili držav članic za varstvo osebnih podatkov. Med ravnijo izobrazbe, obsegom gospodarske dejavnosti in možnostmi izogibanja revščine za celotno družino obstaja zelo močna povezava. Zato so na prvem mestu ciljni ukrepi politike za izboljšanje dostopa romskih žensk do izobrazbe in registrirane zaposlitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Marisa Matias in Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasovali smo za to resolucijo, ker med drugim menimo, da potrebujemo bolj strukturirano usklajevanje evropskih politik na tem področju, da bi izboljšali socialno vključenost žensk iz etničnih manjšin ter še naprej poudarjali pomembnost osveščanja gostiteljske skupnosti, da sprejme drugačne kulture, pri čemer jo je treba tudi opozarjati na vpliv rasizma in predsodkov. Za to poročilo smo glasovali tudi zato, ker poziva ženske iz etničnih manjšin, da igrajo dejavno politično in socialno vlogo v vseh področjih družbe, vključno s političnim vodstvom, izobraževanjem in kulturo, da se popravi njihova sedanja premajhna zastopanost.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropa je območje povezovanja in tu ni prostora za diskriminacijo, zlasti če se izvaja nad etničnimi manjšinami in je najmočneje uperjena proti ženskam iz teh skupin. Cilj politike enakosti med spoloma v EU je spodbujati enakost med moškimi in ženskami in to se v večinski družbi vse bolj uresničuje. Vendar pa ženske iz nekaterih etničnih skupin trpijo zaradi vseh oblik diskriminacije. Zato moramo nujno povečati javno ozaveščenost glede teh praks, tako da bo mogoče ženske iz etničnih manjšin v celoti vključiti. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE), v pisni obliki.(SK) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da je socialna vključenost žensk iz etničnih manjšin izredno pomembno in občutljivo področje, kjer bi države članice Evropske unije morale pokazati zrelost in resnično odločenost, da se vrednote strpnosti in enakosti širijo v vsakdanjem življenju.

Menim, da je nesprejemljivo, da so pripadniki etničnih manjšin izpostavljeni diskriminaciji, socialni izključenosti, stigmatizaciji in celo ločevanju. Zato podpiram poziv Komisiji in predvsem državam članicam, ki so v celoti odgovorne za politiko socialne vključenosti, da zagotovijo celovito izvajanje veljavne zakonodaje na področju enakosti spolov in nediskriminacije.

Pravne instrumente je treba dopolniti z upravnimi ukrepi in kulturnimi kampanjami, katerih cilj je odpraviti stereotipe in zagotoviti drugačne možnosti od socialne izključenosti in revščine.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Za socialni mir v vseh državah je odločilnega pomena, da se etnične manjšine vključijo v javno življenje. Vendar pa v nasprotju s tem poročilom menim, da je to odgovornost tistih, ki se želijo vključiti. Zaradi težke proračunske situacije po vsej Evropi ne morem podpreti tega poročila, ki predlaga drage in neučinkovite ukrepe. Zaradi teh razlogov sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Poročilo izpostavlja vprašanje, ki se ga po vsem sodeč evropska javnost vse bolj zaveda, ne samo zaradi tragičnih situacij zunaj Evropske unije, ki trkajo na našo vest, ampak zaradi spoznanja, da se problemi na tej ravni pojavljajo tudi med nami ter zahtevajo našo politično in civilno posredovanje.

Ženske iz etničnih manjšin so pogosto pod pritiskom članov družine z večjo avtoriteto, ki želijo ohraniti tradicijo zasužnjevanja ženske. Običajno imajo nizko stopnjo izobrazbe in malo informacij o možnostih lastne uveljavitve pred družinskimi avtoritetami in znotraj družb, v katere se vključujejo, oziroma družb gostiteljic. Na tej ravni se lahko srečujejo celo s ksenofobično nastrojenostjo.

Razvoj in izvajanje evropske politike enakosti spolov bi morala pripomoči k dokončni odpravi hudih krivic, ki jih doživljajo te ženske po vsem svetu in v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Dobro znano je, da je protiromska nastrojenost še vedno zelo prisotna v Evropi, Romi pa so pogosta tarča rasističnih napadov, sovražnih govorov, nezakonitih izselitev in izključevanja s strani lokalnih in državnih oblasti. Zlasti moram omeniti nedavne ukrepe francoskih organov, ki so izganjali romsko prebivalstvo.

Ker ima EU na voljo številne mehanizme in instrumente, ki jih lahko uporabi za zagotovitev spoštovanja temeljnih pravic evropskih državljanov romske pripadnosti, za izboljšanje njihovega dostopa do kakovostnega izobraževanja v konvencionalnem izobraževalnem sistemu in za zagotovitev delovnih mest, bivališč, zdravstvenih storitev ter socialnih in javnih storitev ter tako izboljša njihovo socialno vključenost, pozivam države članice, da:

- odpravijo stereotipno naravnanost in diskriminacijo romskih žensk in deklic, ki so bile žrtve številnih oblik diskriminacije na podlagi etnične pripadnosti in spola, zlasti v zvezi z njihovo pravico do izobraževanja, zaposlitve in zdravstvenih storitev;

- uporabijo v celoti direktive EU, ki urejajo boj proti diskriminaciji in prost pretok, ter spodbujajo ukrepe in proaktivne programe za podporo vključitve romskega prebivalstva v področja sociale, politike, gospodarstva in izobraževanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Zelo sem vesel, da smo sprejeli to poročilo, ki zlasti poziva k naslednjemu: države članice naj spoštujejo temeljne pravice etničnih manjšin in priseljenskih žensk z urejenim ali neurejenim statusom (odst. 11); države članice naj zagotovijo dostop do podpornih storitev za preprečevanje nasilja na podlagi spola in zaščito žensk pred tovrstnim nasiljem ne glede na njihov pravni status (odst. 17); Agencija za temeljne pravice naj vključi transverzalno enakost spolov in pravice žensk v vse vidike, vključno s tistimi o etnični diskriminaciji in temeljnih pravicah Romov (odst. 22); Evropski inštitut za enakost spolov naj zbira podatke po spolu in etnični pripadnosti; nacionalni organi, ki se ukvarjajo z enakostjo spolov, naj razvijejo orodja in zagotavljajo usposabljanje na področju večplastne diskriminacije in nazadnje tudi ciljni pristop za odpravo večplastne diskriminacije, stereotipiziranja, stigmatizacije in etničnega ločevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Zaprepadeni smo zaradi tega poročila in zato glasujemo proti, kajti četudi je prav, da ženske iz držav nečlanic EU osveščamo o njihovih pravicah v njihovih lastnih družinah, kjer pogosto živijo izolirano, pa vseeno ne moremo razmišljati o tem, da bi tiste, ki živijo kot gostje v naši državi, obravnavali bolje kot svoje lastne državljane, ki so vedno živeli in plačevali davke v državah članicah.

Tudi danes, če pogledamo odstotek nerezidentov EU v primerjavi z evropskimi državljani, ki uživajo brezplačne socialne storitve, kot so zdravstveno varstvo, izobraževanje in nastanitev, je ta brez dvoma v korist prvih. To pomeni, da so ljudje, ki živijo, delajo in plačujejo davke v svoji lastni državi, nižje na seznamu kot tisti, ki so pred kratkim prišli v Evropo.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za to poročilo, katerega cilj je preučiti politike socialne vključenosti v EU za ženske iz etničnih manjšin. Omogočilo bo izvajanje posebnih ukrepov za zagotovitev enakosti spolov v etničnih manjšinah in celovito izvajanje veljavne protidiskriminacijske zakonodaje v državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Poročilo odpira vprašanje, ali so ženske iz etničnih manjšin zaradi nezadostne socialne vključenosti dejansko izključene iz ukrepov EU za zagotavljanje enakosti spolov. Ženske iz etničnih manjšin so že dolga leta večidel neopažene, čeprav jih je večina od njih zapostavljenih dvakratno – socialno in gospodarsko.

 
  
MPphoto
 
 

  Marina Yannakoudakis (ECR), v pisni obliki. – Skupina ECR z vsem srcem podpira načelo enake obravnave za vse, kar seveda vključuje tudi ženske iz etničnih manjšin. Vendar pa temu poročilu nasprotujemo zaradi več zelo posebnih razlogov.

Prvič, nasprotujemo nadaljnjemu povečanju financiranja EU na socialnem področju. Po vsej Evropi nacionalne vlade krčijo javno porabo, zato skupina ECR meni, da bi tudi EU morala storiti enako. Drugič, odločno nasprotujemo kakršnemu koli koraku v smeri skupne priseljenske in azilne politike, občutek pa imamo, da nekateri deli tega poročila obravnavajo prav priseljenske in azilne politike, čeprav se te najbolje oblikujejo in izvajajo na nacionalni ravni. Tretjič, vprašanja, kot so varstvo otrok, izobraževanje in zdravstveno varstvo, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravstvom, naj ostanejo v pristojnosti vsake države članice in ne EU.

 
  
  

Poročilo: Sirpa Pietikäinen (A7-0237/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za poročilo o vlogi žensk v starajoči se družbi, kajti menim, da je čas za povečanje javne osveščenosti o neenakosti spolov v starejših generacijah, ki v glavnem izhaja iz najrazličnejših prikrajšanosti zaradi spola skozi vse življenje. Danes je vsem jasno, da so starejše ženske izpostavljene večjemu tveganju za revščino, ker zaradi plačilne vrzeli med moškimi in ženskami prejemajo nižje pokojnine ali pogosto tudi zato, ker so se odpovedale svoji karieri ali jo prekinile, da bi se posvetile družini, niso pa prejemale nobenega nadomestila ali bile upravičene do socialne varnosti. Med gospodarsko recesijo so ženske izpostavljene še večjemu tveganju revščine.

Skrajni čas je, da naše institucije postanejo bolj pozitivno naravnane do staranja. Zato toplo pozdravljam pobudo Komisije, da bo leto 2012 leto dejavnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Pristop, ki temelji na povezovanju starosti in spola, bi moral postati nepogrešljivo orodje za oblikovanje politik na vseh pomembnih področjih: gospodarske in socialne zadeve, javno zdravje, pravice potrošnikov, digitalni program, razvoj podeželja in mest itd.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) V tem poročilu nas gospa Pietikäinen opominja, da so ženske običajno bolj izpostavljene tveganju revščine in prejemajo nižjo pokojnino, razlogi za takšno stanje pa so različni, med njimi velik razkorak v plači med spoloma, prenehanje ali prekinitev poklicne dejavnosti, da bi se posvetile družinskim obveznostim, ali pa delo v podjetju zakonca, zlasti v poslovnem sektorju ali kmetijstvu, brez plačila in brez plačevanja prispevkov za socialno varnost. S tem se strinjam. Kot predsednica združenja Femmes au Centre (Ženske v središču) si redno prizadevam, da bi opozorila na socialne neenakosti, ki jih včasih spregledamo in to je po mojem mnenju eno izmed takšnih. V času ko razpravljamo o reformi pokojninskih sistemov, je ključnega pomena, da upoštevamo razlike pri obravnavi moških in žensk.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe je prepoved diskriminacije na kateri koli podlagi postala del zakonodajne pristojnosti Evropske unije. Zato je pomembno, da se širi pozitivna naravnanost do staranja in da se starejšim ponujajo možnosti za polno življenje.

Zelo me veseli, da je Parlament predstavil poročilo, ki spodbuja ukrepanje na področju starajoče se družbe. Predvsem pa je pomembno, da pozornost namenimo starejšim ženskam, ki živijo v revščini, kajti njihove pokojnine so običajno nižje zaradi nižjih plač v sektorjih, kjer se zaposlujejo ženske. Poleg tega pa starejše ženske predstavljajo veliko skupino potrošnikov in zato povpraševanje po storitvah za starejše zelo hitro narašča ter bo tako tudi v prihodnje. Vendar pa se na poti do lahko dostopnih, kakovostnih in cenovno sprejemljivih javnih in zasebnih storitev srečujejo z ovirami.

Zato je pomembno, da Komisija ukrepa in uredi dostop do številnih osnovnih storitev ter zagotovi kakovostno življenje, da se izognemo telesnim, psihičnim in gospodarskim zlorabam. Starajoča se družba ima pogosto negativen predznak zaradi izzivov za starostno strukturo delovne sile in vzdržnosti socialnega in zdravstvenega varstva. Starejši ljudje so resnično dragoceni ter ponujajo podporo skupnosti in družini, zato jim moramo zagotoviti pravico do dostojanstvenega in neodvisnega življenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) V primerjavi z moškimi se ženske spopadajo z večjimi težavami na področju dela. Nujno moramo izkoreniniti diskriminacijo, ki so ji izpostavljene, ko pridobijo delo, pri razvoju njihovih poklicnih poti in pri pravici do poštenega plačila. Tudi zdravstvo in socialne službe morajo biti prilagojene posebnim potrebam žensk. Vse te težave se s starostjo še stopnjujejo, kar dokazuje, kako pomembno je to poročilo. Predvsem zagovarjam dejstvo, da moramo uporabiti znanje in izkušnje starejših žensk. Za sem glasovala tudi zaradi mehanizmov spremljanja, ki so navedena v poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Maria Corazza Bildt, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark, Anna Ibrisagic in Alf Svensson (PPE), v pisni obliki. – (SV) Včeraj, 7. septembra 2010, smo glasovali proti poročilu (A7-0237/2010) o vlogi žensk v starajoči se družbi (2009/2205(INI)). Glavni razlog za to je dejstvo, da ne podpiramo predloga sistema, kjer imajo vsi državljani EU pravico do osnovnega dohodka, in niti poziva v poročilu k pozitivnim diskriminacijskim ukrepom v korist žensk. Podan je bil tudi predlog, da Evropski parlament pozove države članice, da uvedejo nove vrste plačanega dopusta za nego, poleg starševskega dopusta. V zvezi s tem želimo podpreti načelo subsidiarnosti. Obenem bi želeli izpostaviti, da se z nekaterimi deli poročila strinjamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za poročilo, ker je staranje v naših družbah prepogosto obravnavano negativno, čeprav starejši predstavljajo tudi gospodarski vir in vir neprecenljivih izkušenj. Poleg tega se starejši srečujejo z večjim tveganjem za revščino kot ostalo prebivalstvo: v letu 2008 je bila stopnja tveganja revščine za ljudi, stare 65 let in več, okrog 19 % v EU-27, medtem ko je bila v letu 2000 ta številka 17 %.

Strinjam se, da je treba izbrati globalen in večdisciplinaren pristop k staranju ter ustvariti priložnosti, zlasti na trgu proizvodov in storitev za starejše ljudi in neformalne negovalce vzdrževanih oseb. Zato je treba zahtevati, da Komisija do konca leta 2011 predlaga akcijski načrt z vsemi omenjenimi različnimi ukrepi.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki.(CS) Veliko smo že govorili o neenakopravnem položaju žensk v družbi. Ženske so ves čas diskriminirane na delovnem mestu, ker za enako delo prejemajo nižjo plačo, ter so zaradi raznih okoliščin prisiljene prekiniti svojo kariero ali izbrati slabše plačano delovno mesto, ki je bliže njihovega doma. Razlogi za to so rojstvo in nega otrok, nato pa skrb za postarane starše ali bolne družinske člane. V večini primerov se žensko „žrtvujejo“ in skrbijo za družino in otroke ter zato svoje delo in kariero postavijo na stranski tir. Povedati je treba, da družba to od njih običajno tudi pričakuje. Zaradi tega so finančno odvisne od svojih partnerjev, na stara leta pa imajo zelo nizke socialne prejemke ali pokojnino ali celo ostanejo brez vsega. Zato so ženske veliko bolj izpostavljene tveganju v starosti kot moški in so v družbi tudi tista skupina, ki je najbolj izpostavljena tveganju za revščino.

Situacijo še poslabšuje dejstvo, da ženske v tretjem življenjskem obdobju še vedno skrbijo za svoje starše in tudi vnuke, za kar ne prejemajo nobenega plačila in porabijo vse svoje dohodke ali prihranke. Potencial starejših ljudi je neizrabljen. K temu prispeva tudi vzorec socialnega življenja, saj mladi in starejši živijo ločeno. V „razširjenih družinah“ v preteklosti je vsakdo imel svojo funkcijo in vlogo, starejši pa niso bili izključeni in obsojeni na revščino. Podpiram poročilo gospe Pietikäinen in bom glasoval za njegovo sprejetje.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o vlogi žensk v starajoči se družbi. Razlika med plačo moških in žensk v Evropski uniji presega 17 %. Deloma zaradi tega in deloma tudi zato, ker ženske v svojem dejavnem obdobju življenja pogosto ostanejo doma in skrbijo za otroke ali druge vzdrževane člane družine ter se velikokrat odločijo za zaposlitev s krajšim delovnim časom, se vrzel v dohodku med moškim in žensko v obdobju upokojitve poveča. Države članice morajo nujno sprejeti ukrepe, da se pri reformiranju pokojninskih sistemov in prilagajanju upokojitvene starosti upoštevajo tudi spol, razlike v delovnih vzorcih med moškimi in ženskami ter večje tveganje za diskriminacijo starejših žensk na trgu dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na dejstvo, da je, kot navaja poročilo, „spol pomemben dejavnik staranja, saj je pričakovana življenjska doba za ženske približno šest let daljša kot za moške“ in da ima Evropa starajočo se družbo, lahko v naši družbi pričakujemo naraščanje števila starejših žensk. Zagotoviti bomo morali, da imajo te ženske ustrezne življenjske razmere in v večini primerov dejavno življenje.

Ne smemo pozabiti, kot nas tudi poročilo upravičeno opozarja, da so starejše ženske najranljivejše za revščino in morajo biti zato deležne posebne pozornosti. Vendar pa bolj kot v rešitve, ki izhajajo iz socialnega skrbstva ali socialne države, verjamem v to, da morajo te ženske imeti dejavno vlogo v družbi. Veliko jih je poklicno izobraženih z bogatimi izkušnjami, ki se lahko uporabijo v korist mlajših. Druge so babice in prababice in lahko prevzamejo ključno vlogo v skrbi za družino, s čimer mladim materam omogočijo učinkovitejše usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Te vloge so neprecenljive in nam bodo pomagale pri spodbujanju in zaščiti teh žensk, s čimer bomo ustvarili pravo solidarnost med generacijami.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta resolucija obravnava ranljivost starejših žensk v sklopu pojava staranja prebivalstva v EU, ki bo v prihodnje predstavljalo obremenitev za nacionalna gospodarstva in kjer pogosto zanemarjamo potencial starejših ljudi, saj nanje večkrat gledamo kot na pasivne in ne kot na aktivne posameznike. Izpostaviti želim posebno tveganje revščine starejših žensk in se zaradi tega strinjam s pobudami o zaposlovanju starejših ljudi na primer z zagotavljanjem nadomestil za delodajalce. Se pa ne strinjam s posebnimi rešitvami za starejše biseksualne in transseksualne ženske.

Z uveljavitvijo Listine o temeljnih pravicah EU spada prepoved vseh oblik diskriminacije v pravno pristojnost Evropske unije. V skladu s členom 21 Listine je „prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, narodnostne pripadnosti ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, gmotnega stanja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti“; hkrati pa člen 25 določa, da „Unija priznava in spoštuje pravico starejših do dostojnega in samostojnega življenja ter sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju“. Verjamem, da se bomo z izvajanjem teh direktiv lahko borili proti vsem oblikam diskriminacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Čeprav je to poročilo na splošno pozitivno, bi lahko na veliko področjih naredilo še korak dlje, zlasti pri analizi vzrokov dvojne diskriminacije, s katero se srečuje več milijonov žensk v Evropski uniji in se v njihovi starosti še zaostri: priseljenke, invalidke, ženske iz manjšin in nizko kvalificirane ženske.

Zaposlene ženske, ki so žrtve diskriminacije zaradi nizke plače in razvrednotenja njihovega dela, čemur se mnogokrat pridruži še diskriminacija materinstva, prejemajo nižje pokojnine in živijo pod pragom revščine. Čas je, da to popravimo s spremembo politik Evropske unije in odpravo neoliberalnih politik ter z zavezo k povišanju vrednosti dela, spoštovanju človekovih pravic in zagotavljanju dostopa do kakovostnih javnih storitev, zlasti zdravstvenega in socialnega varstva, ter takšnih pokojnim, ki ženskam omogočajo dostojno življenje.

Zato se bomo še naprej borili za politike, ki cenijo vlogo žensk in popolnoma spoštujejo njihove pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za poročilo gospe Pietikäinen o vlogi žensk v starajoči se družbi, saj so ženske bolj izpostavljene negotovosti, ko ostarijo zaradi tega, ker je njihova pričakovana življenjska doba daljša kot pri moških To lahko zdaj vidimo v Franciji, ko poteka razprava o pokojninah, razlikah v plači in o ženskah, ki prenehajo ali prekinejo poklicne dejavnosti, da bi se posvetile družinskim obveznostim ob ustreznem zmanjšanju pokojnine. Besedilo nas opominja, da bolj kot kadar koli poprej potrebujemo obsežno direktivo proti diskriminaciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Z uveljavitvijo Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Lizbonske pogodbe decembra 2009 oziroma spomladi 2010 se je Evropska unija zavezala prepovedi kakršne koli diskriminacije v EU, naj si bo na podlagi socialnega razreda, rase, barve kože ali spola. Vendar pa so državljani EU, zlasti starejše ženske, še vedno žrtve diskriminacije. Podpiram to poročilo, ker menim, da je skrajno nujno, da ženske iz vseh starostnih skupin postavimo v enakovreden položaj z mlajšimi. Starejše ženske so prikrajšane na več področjih javnega življenja. Eden od hujših primerov je njihova odvisnost od javnih storitev, kajti slabo strukturirane storitev imajo neposreden vpliv na ženske. Poleg tega so v slabšem položaju tudi zaradi nizkih pokojnin zaradi nizke plače, kajti moški imajo običajno višje dohodke. Starejše ženske ne smejo veljati za breme, ampak za dejavne soustvarjalke v naši družbi, in tako bi jih morala obravnavati tudi Evropska unija.

 
  
MPphoto
 
 

  Marisa Matias in Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasovali smo za to resolucijo, ker se strinjamo z njenim pristopom k staranju, ki temelji na pravicah, zlasti z njenim pogledom na starejše kot opolnomočene udeležence. Ženske se v svoji karieri še vedno srečujejo z ovirami, zato so moški bolj zastopani na boljših delovnih mestih in imajo višje plače; to je še posebej opazno pri starejših ženskah in moških. Poleg tega starejše ženske naletijo na nepremostljive ovire pri iskanju novega delovnega mesta, saj so v očeh delodajalcev popolnoma razvrednotene.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Staranje prebivalstva in manjša demografska rast v EU vzbujata zaskrbljenost glede vzdržnosti socialne varnosti in zdravstvenih sistemov. Vendar zgornje še bolj drži za ženske, saj so starejše ženske bolj izpostavljene neenakosti med spoloma. Te razmere so še posebej zaskrbljujoče ker imamo ženske zelo posebno vlogo v družbi, predvsem v zvezi s pomembno podporo skupnosti in družini kot negovalke vzdrževanih oseb. Zato je zelo pomembno, da se borimo proti diskriminaciji na podlagi starosti, ki najbolj vpliva na ženske. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Glasoval sem za to resolucijo, da bi družba posebno pozornost namenila starejšim ženskam. Njihove pokojnine so običajno precej nižje od pokojnin moških. Ženske večinoma živijo dlje kot moški in so v starosti prepuščene same sebi. Ni veliko politikov, ki bi razmišljali o tem, da praktično vse ženske poleg službe, v kateri so si zaslužile pokojnino, delajo tudi v družini, kjer vzgajajo otroke in vnuke, ter da na tem področju življenja opravijo precej več dela kot moški.

Če upoštevamo, da so ženske telesno šibkejše kot moški, moramo starejše, osamljene ženske obravnavati s posebno pozornostjo. Naša dolžnost je, da začnemo razpravo o tem vprašanju, da družba usmeri svojo pozornost na nepravičen in včasih tudi ravnodušen odnos do „šibkejšega spola“. Glasoval sem za to, da posvetimo pozornost svojim materam in babicam – ženskam, ki so celo svoje življenje posvetile otrokom in vnukom. Ne smemo jih zapustiti v njihovi samoti; ne smemo pozabiti nanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Poročilo o vlogi ženske v starajoči se družbi se ukvarja z mnogimi pomembnimi vprašanji, ki po mojem mnenju ne bi smela biti obravnavana na podlagi spola. Postaviti je treba okvirne pogoje za prebivalstvo kot celoto, ki bodo zaposlenim omogočili, da na svojo željo delajo dlje in da čim dlje živijo neodvisno. Vendar pa sem precej skeptičen glede uporabe pozitivne diskriminacije. Zato sem se glasovanja vzdržal.

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. – S humanitarnega vidika bi morali izboljšati storitve in zdravstveno varstvo za hitro rastoč sektor prebivalstva – starejše ženske – ter jih bolj opolnomočiti, saj imajo tako kot vsi drugi Evropejci pravico do zdravega, dostojanstvenega in neodvisnega življenja. Z gospodarskega vidika bi si morali prizadevati za višjo stopnjo zaposlovanja ter za priložnosti za prožnejše zaposlovanje, s krajšim delovnim časom za starejše ženske. Uporaba tega pogosto spregledanega vira potencialov in izkušenj bo pospešila gospodarsko rast, zmanjšala revščino starostnikov ter izboljšala splošni življenjski standard upokojencev in socialno kohezijo. Glasoval sem za to resolucijo v upanju, da bo reševanje teh vprašanj z dvodelnim pristopom odprlo pot k obravnavi osnovnejših vendar ne manj pomembnih problemov neenakosti na delovnem mestu zaradi spola ali starosti, podcenjenih in premalo plačanih negovalcev ter, nazadnje, teženj v naši družbi, da pri reševanju vprašanj glede spola in starosti prednost dajemo slogu pred vsebino. Starost, spol in starajoči se bližnji bi morali biti vedno obravnavani kot prednost, ne kot breme.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Poročilo gospe Pietikäinen podpiram zaradi številnih razlogov. Prebivalstvo Evropske unije se stara. Glede na statistike živijo ženske dlje, kot moški. Diskriminacija na podlagi starosti ni dovoljena v zakonodaji EU, ko govorimo o delu. Veljavna zakonodaja ne vodi neposredno v razmere, kjer ni več diskriminacije na podlagi starosti na delovnem mestu.

Na splošno se ženske še vedno spopadajo s težavami pri napredovanju v poklicnem življenju, kar še povečuje neuravnovešenost, kjer na vodilnih mestih prevladujejo moških, predvsem med starejšimi moškimi in ženskami. Poleg tega se ženske pogosteje spopadajo s težavami, ko iščejo ponovno zaposlitev in starejša kot je ženska, manjšo dodano vrednost prinaša po mnenju delodajalcev. Poleg zaščite na delovnem mestu moramo ženske zaščititi tudi na vseh področjih življenja, saj je diskriminacija na podlagi starosti in spola v nasprotju z vsemi temeljnimi pravicami.

Da bi se spopadli z dvojno diskriminacijo, ki pogosto ogroža starejše ženske, moramo priznati vidike, navedene v poročilu in ukrepati.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Poročilo izpostavlja vprašanje, ki na zahodu postaja vse pomembnejše, če upoštevamo dodatno delo, ki ga ženske tradicionalno opravijo v družbi, ter dejstvo, da se to ob obrnjeni demografski piramidi lahko še poslabša. Poleg teh vprašanj je pomembno tudi upoštevati, da je pričakovana življenjska doba žensk višja od moških in se še povečuje. To je samo po sebi pozitivno, vendar pogosto pomeni, da mora vse več žensk v poznih letih skrbeti zase.

Danes se pogosto dogaja, da odrasla ženska skrbi za svoje otroke, starše in sorodnike, nato skrbi za svoje vnuke, svojo mater in taščo, nato pa ostane sama, ovdovela, njeni otroci so daleč zaradi izjemne mobilnosti, ki je značilna za sodobne družbe, in ni nikogar, ki bi poskrbel za to žensko, ki je skrbela za vse druge.

Glasovala sem za to poročilo, ker usmerja pozornost na to vprašanje, izpostavlja pomen spremljanja razmer in zagovarja ukrepanje na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Starajoče se prebivalstvo obravnavamo kot prihodnje breme za državna gospodarstva. Vendar pa je potencial, ki ga imajo starejši, pogosto prezrt. S staranjem prebivalstva so ženske, ki tudi v Romuniji živijo dlje kot moški (povprečna pričakovana življenjska doba v letu 2008 je bila 76 let za ženske in 69 let za moške), ranljivejše, zlasti ko se v razširjeni družini zmanjša dohodek. Več priložnosti za delo s skrajšanim delovnim časom bi pomagalo povečati dohodek starejših žensk.

Starejše ženske so v večji meri odvisne od javnih in zasebnih storitev ter zdravstvenega sistema. Pozivam države članice, da razvijejo storitve, ki omogočajo dolgoročno nego na domu, saj bo to vplivalo ne samo na ženske, ki bodo to nego nudile, ampak tudi na ljudi, ki bodo nege deležni.

Kakovost nege se lahko zagotovi z ustreznimi viri in usposabljanjem v zdravstvenem sektorju. Pozivam države članice, da spodbujajo javne politike, ki bodo posebno pozornost posvetile tem vprašanjem in zagotovile ustrezne vire za zmanjšanje dolgoročnega vpliva. Političnim pobudam bi morali slediti učinkoviti programi, ki bi morali biti učinkovito izvedeni.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. (FR) Spričo starajočega se evropskega prebivalstva sta ravnovesje v nacionalnih sistemih upokojitve in prevzemanje odgovornosti za vzdrževane osebe za EU velika izziva. Evropa se mora odzvati hitro in odločno, da se izogne hitri oslabitvi svojega socialnega modela in vse večjemu obubožanju starejšega prebivalstva, zlasti žensk, saj je po statističnih podatkih za ženske bolj verjetno, da bodo živele v revščini, kot za moške.

Podpiram poročilo gospe Pietikäinen, ki zlasti poziva, da se uvedejo ukrepi za učinkovitejše reševanje diskriminacije na podlagi starosti na delovnih mestih, zlasti za ženske. Poleg tega se zavzemam za podporo medgeneracijske solidarnosti, v okviru katere se na primer načrtuje podpora ženskam, ki skrbijo za vnuke, ko so starši otrok odsotni zaradi zaposlitve. Nazadnje podpiram tudi idejo o vse večji koherenci na področju socialne varnosti, vključno s pokojninskimi načrti, odsotnostjo od dela zaradi nege in zaposlovanjem s krajšim delovnim časom.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Pozdravljam sprejetje tega poročila, ki vključuje posebne zelene predloge, med drugim: ukrepi, da se pri reformiranju pokojninskega sistema upošteva spol, ukrepi za spodbujanje enakomernejše delitve neplačane nege med ženskami in moškimi, več pozornosti boleznim, ki zlasti prizadenejo starejše ženske, kot je na primer revmatoidni artritis, ter vključitev perspektive starejših priseljencev in lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev v prevladujočo usmeritev.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Sprejeto poročilo se dotika pomembne teme, ki pa je pogosto prezrta.

Evropski državljani živijo vse dlje in včasih je „tretje življenjsko obdobje“ precej daljše kot v preteklosti. To obdobje življenja pa ima pogosto negativen predznak in je pod vplivom vnaprejšnjih prepričanj družbe, ki zanemarja bogate izkušnje starejših ter staranje obravnava kot stvarno breme, ki dejavne posameznike spremeni v pasivne objekte.

Ta nevaren pojav večinoma prizadene ženske, ki v povprečju živijo dlje kot moški in jih je sedanja gospodarska kriza hudo prizadela, saj je drastično zmanjšala obseg njim namenjenih storitev. Veliko jih je še vedno izpostavljenih tveganju in so obsojene na životarjenje ob neustrezni pokojnini. V dobro vseh evropskih žensk, mladih in starejših, upam, da bo današnje glasovanje nekako pripomoglo k osvetlitvi njihove temeljne vloge v današnji družbi.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Čeprav v celoti podpiram poziv k enakopravnemu zaposlovanju in enakopravnemu plačilu moških in žensk, menim, da bi morali dati več poudarka družinskim storitvam, kajti v veliki večini primerov so ženske tiste, ki prevzemajo večje odgovornosti, ko so v družini otroci in starejši invalidi.

Izboljšanje storitev, tako gospodarskih kot strukturnih, za pomoč družinam – na primer otroški vrtec, učinkovit javni prevoz, nega na domu za starejše in bolne – bi ženske, zlasti zaposlene, razbremenilo več odgovornosti, ki jih običajno morajo prevzeti. Smo proti poročilu, ker poziva k akcijskemu načrtu, ki značilno obsega tudi vključitev lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki.(PL) Podpiram poročilo gospe Pietikäinen, ker starajočo se družbo prikazuje v novi luči. Običajno je ta proces predstavljen neobjektivno in izključno s pesimističnega zornega kota. Razprave se osredotočajo na stroške in bremena. Posledica je diskriminacija starejših, zlasti žensk, ki živijo dlje in so bolj izpostavljene tveganju za revščino, prejemajo nižje pokojnine in imajo težave pri dostopu do javnih in zasebnih storitev. Po statističnih podatkih se bo delež prebivalstva v Evropski uniji, starega 65 let in več, povečal s 17,1 % v letu 2008 na 30 % v letu 2060, delež ljudi, starih 80 let in več, pa se bo povečal s 4,4 % na 12.1 %. Po podatkih glavnega statističnega urada bodo leta 2030 na Poljskem starejši predstavljali 26 % prebivalstva, kar pomeni 10 milijonov ljudi.

Skrajni čas je za spremembo v obravnavanju starejših. Predstavljajo ogromen potencial, ki ga lahko uporabimo. Ta potencial med drugim vključuje bogate izkušnje, intelektualni kapital, znanje in socialne veščine. Prej kot se bomo zavedali teh prednosti in jih začeli uporabljati, bolje bo za nas, za naša gospodarstva in za strategije EU. Zato pozdravljam pobudo Komisije, da bo leto 2012 leto dejavnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Spodbujajmo srebrno ekonomijo, vlagajmo v starejše, borimo se proti stereotipom. Za nas bi moralo biti pomembno, da starejši želijo delati. Standard, socialna kultura in modrost družbe se merijo po njenem odnosu do starejših.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki.(PL) V gospodarski krizi so ženske ena od skupin, ki jih učinki krize najhuje prizadenejo. V težkih razmerah je večinoma njihova naloga, da se družina lahko prebija iz meseca v mesec. Delovno prebivalstvo se zmanjšuje, količnik med številom delovno aktivnih in upokojenih pada. V državah članicah bi morala družinska politika dobiti prednost. Za žensko je težko usklajevati vzgojo otrok in družinsko življenje z delovnim življenjem. Velikokrat slišimo o diskriminaciji žensk, ker imajo dolžnosti, povezane z vzgojo otrok – ta diskriminacija se pojavlja tako pri iskanju kandidatov za določeno delovno mesto kot pri priložnosti za napredovanje. Na večini vodilnih delovnih mest so moški. Pozneje ta razlika vpliva tudi na višino pokojnine, ta pa na kakovost življenja. Druga pomembna zadeva je tudi upokojitvena starost. Ker je njena delovna doba krajša, ženska avtomatično pridobi manj socialnih ugodnosti, kar se odrazi v njenem življenjskem standardu in lahko vodi v revščino.

Razlika v starosti upokojitve ima negativen učinek na možnosti žensk na trgu dela – delodajalci na ženske in moške enake starosti gledajo drugače, saj ne želijo zaposliti žensk, ki bodo v bližnji prihodnosti dosegle upokojitveno starost. Razlike v pokojninah se pojavijo tudi zaradi razlike v višini dohodka, kar bi bilo tudi treba odpraviti.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za to poročilo, ki želi zaščititi temeljne pravice starejših žensk v EU. Starejše ženske so izpostavljene večjemu tveganju za revščino kot posledica nižje pokojnine in krajše delovne dobe zaradi skrbi za druge. Zato sem to poročilo podprla.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Na splošno se izraz „starajoča se družba“ enači z nepredvidljivimi stroški za nacionalna gospodarstva. Razprava se vedno osredotoči na pokojninske in skrbstvene sisteme. Kot nam kaže to poročilo, imajo ženske zaradi svojih družinskih obveznosti nižje pokojnine, zaradi česar so v starosti izpostavljene večjemu tveganju za revščino. To spiralo je treba prekiniti s celovitim pristopom k reševanju nenehnih sprememb v naši družbi, ki naj zlasti vključuje politiko na področju izobraževanja in trga dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Marina Yannakoudakis (ECR), v pisni obliki. – Čeprav to poročilo Odbora za pravice žensk in enakost spolov usmerja pozornost na praktične težave, s katerimi se srečujejo ženske, ki skrbijo za starajoče se prebivalstvo v Evropi, ga skupina ECR ne more podpreti, kajti menimo, da obravnava zadeve, ki niso odgovornost EU, ampak naših nacionalnih parlamentov. Zlasti pa nasprotujemo kakršnemu koli poseganju EU v zadeve na področju zdravstvenega varstva, izobraževanja in usposabljanja, pokojnin, upokojitvene starosti in domov za nego.

 
  
  

Poročilo: Morten Løkkegaard (A7-0223/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Evropski parlament prevzema pobude v času, ko se kapitalistična kriza poslabšuje, da bi zmanipulirala delavce in organizirala EU propagando v zasebnih in javnih medijih, da bi utišala vsakršen glas v opoziciji, zaščitila interes kapitala in ustvarila videz umetnega soglašanja z imperialističnimi načrti. Poročilo se zavzema za cilje popolne podreditve javnih medijskih agencij propagandi evropskega poenotenja in njihovo povezovanje z zasebnimi medijskimi monopoli. V ta namen predlogi vključujejo povečanje sredstev Skupnosti za javne in zasebne medije, izoblikovanje in krepitev osrednjih nadzornih struktur ter „filtriranje“ novic. Poročilo spodbuja izobraževanje novinarjev, da bi služili interesom kapitala, poseganje v medijske dejavnosti v državah članicah prek Evropskega avdiovizualnega observatorija ter podpiranje načrtov EU s krepitvijo informacijskih – in propagandnih – uradov ter vse večjim ideološkim/političnim poseganjem v korist EU in pokvarjenega izkoriščevalskega sistema, s čimer ponovno dokazuje, da je neodvisnost medijev, enako kot njihov pluralizem in raznolikost, očiten poskus zavajanja delavcev, ki pa vseeno ne more onemogočiti edino pot k izpolnitvi interesov navadnih ljudi: boj za njegovo odpravo in uničenje, da se zagotovi izpolnitev sedanjih potreb navadnih ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Menim, da je oblikovanje javnega prostora v Evropi ključnega pomena. Ne gre le za teoretično razpravo, ampak za vprašanje demokracije, vprašanje, pri katerem je ogrožena legitimnost Evropske unije. Mediji, pa tudi nova družbena omrežja, so ključ za razcvet evropskega javnega prostora: poslanci v EP moramo seznaniti evropsko javnost z našim delom prek novinarjev, pa tudi naših spletnih strani, računov Facebook in Twitter in tako dalje. Boljša komunikacija o Evropi je prednostna naloga, zato močno podpiram to poročilo, ki opozarja na odgovornost medijev na tem področju, pa tudi na odgovornost evropskih institucij, ki morajo storiti vse, kar je v njihovih močeh, da bi olajšale dostop do njihovega dela in ga razširile po medijih.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) V skladu z Lizbonsko pogodbo je Parlament zdaj bolj kot kdaj koli prej pomemben v vsakodnevnem življenju ljudi v Evropi. Zato je ključnega pomena izboljšati sedanje odnose med Parlamentom, poslanci Evropskega parlamenta, evropskimi institucijami in prebivalci Unije. Več zaporednih raziskav Eurobarometra je pokazalo, da si ljudje v EU želijo bolje spoznati zadeve, povezane z EU, in biti bolje informirani o Evropi.

Kot pravi poročilo, če želijo državljani dejavneje sodelovati v evropskih zadevah, morajo prek medijev in komunikacijskih središč dobivati jasne in pomembne informacije. Zlasti pozdravljam, da poročilo predlaga omejitev pri uporabi „žargona EU“ in preveč strokovnega jezika.

Informacije, ki jih institucije posredujejo državljanom EU, morajo biti jasne, razumljive in pomembne. Zato podpiram zahtevo v poročilu, naj Komisija nadaljuje z „lokalnim“ pristopom, ki ga zdaj sprejema, saj je to pristop za izboljšanje prepoznavnosti EU na lokalni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. (FR) Pojasniti, kako Evropa deluje, pomeni razstaviti na koščke poenostavljen in sistematičen proces priljubljenega razvedrila, ki vključuje večno ponavljanje besed: „Za to je kriv Bruselj.“ Na tej ravni bodo vsa prizadevanja, da se zadeve pojasnijo, v veliko pomoč. Vlade, politične stranke, izobraževalne ustanove in javne radiotelevizije se morajo vključiti in tako več prispevati k pojasnjevanju evropskih vprašanj javnosti. Novi komunikacijski mediji imajo potencial, da korenito spremenijo evropsko demokracijo. Lotimo se dela!

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Evropska vprašanja ne najdejo poti v nacionalni tisk in so pogostejša v mednarodnih medijih, vendar te spremlja le manjši del splošne javnosti. To nezanimanje za dogajanje v Bruslju in Strasbourgu je postalo razvidno tudi iz nižje udeležbe na evropskih volitvah.

To se dogaja v času, ko ni čutiti nastrojenosti proti Evropski uniji. Odnos Evropejcev do Evropske unije bi v najboljšem primeru lahko opisali kot ravnodušen. Smo v paradoksalnem položaju, ko vse odločitve, sprejete v Bruslju in Strasbourgu, neposredno vplivajo na življenje vsakega evropskega državljana.

Lizbonska pogodba je evropske državljane postavila v srčiko EU in jih vključila v postopek odločanja na ravni EU, in sicer s podelitvijo večjih pooblastil Parlamentu, edinemu neposredno izvoljenemu organu. Poleg predlogov, podanih v poročilu, o katerem smo razpravljali na zakonodajnem delnem zasedanju, ima vsak poslanec EP in pravzaprav tudi vsak nacionalni politik pravico, da jasno in razumljivo podpre in pojasni vpliv odločitev, sprejetih na ravni EU, v matični državi.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem za drugi predlog resolucije, kajti, prvič, potrjuje, da je v evropskih institucijah premalo preglednosti in demokracije in da je treba izoblikovati nove oblike internetnih medijev in novinarstva za učinkovitejše obveščanje državljanov o EU, in, drugič, priznava pomembnost zagotavljanja neodvisnosti medijev in svobode izražanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) S sprejetjem Lizbonske pogodbe je Evropska unija dobila večja pooblastila, zlasti na zakonodajni ravni.

Osemdeset odstotkov nacionalnih zakonov izvira iz odločitev, ki jih sprejme Evropski parlament, vendar pa se državljani ne zavedajo tega vpliva na njihovo vsakdanje življenje. Lokalni mediji tudi ne pripomorejo k spremembi, saj preveč prostora namenjajo nacionalnim dogodkom. Pomembno je izboljšati izmenjavo evropskih informacij med novinarji ter povečati nabor jezikov na Euronewsu in komuniciranje med poslanci EP in volivci.

Nove tehnologije so lahko v veliko pomoč pri širjenju vesti, če jih uporabljamo pravilno in preudarno. Internet je pripomogel k širjenju novic, zlasti med mladimi, ki se zaradi tega počutijo bolj vključene v družbeno življenje. Veliko jih ustvarja spletne dnevnike, klepetalnice in spletne strani o Evropski uniji, kar sproža konstruktivne razprave. Kritiziranje je pravica in dolžnost državljanov, če temelji na golih dejstvih in ne na govoricah.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Javni dostop do informacij in komunikacija med volivci in oblikovalci politike sta pomembna dejavnika v vseh demokratičnih družbah, hkrati pa sta temeljna pogoja, da lahko državljani uveljavljajo svojo pravico do sodelovanja v javnem življenju. Ker se zavedam pomembnosti vzpostavljanja podlag evropskega javnega prostora „kot okrepitev [navzočnosti v družbenih medijih držav članic] evropskih vprašanj v državnih prostorih“, podpiram to poročilo (alternativo s spremembami, ki jih je predlagala moja skupina in druge skupine v Parlamentu). Pregleden in neodvisen „javni prostor“, ki ga ne smemo mešati z „manipulacijo družbenih medijev“ ali „prikritim“ spremljanjem, za kar verjamem, da se večkrat dogaja v moji državi: Opozoriti vas želim na „primer TVI“, ki sem ga predstavil Parlamentu.

V tem poročilu želim izpostaviti spremljanje in poznejše poročanje Parlamentu o vsebini javnih in zasebnih radiotelevizij držav članic, ki ju izvaja Evropski avdiovizualni observatorij, kot tudi predlog o učinkovitejši vključitvi EuroParlTV s strategijo komunikacije na internetu Evropskega parlamenta. Prvo zaradi tega, ker gre za odličen doprinos k političnemu ukrepanju in drugo, ker gre za pomemben element komunikacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o novinarstvu in novih medijih – oblikovanje javnega prostora v Evropi, kajti menim, da je bistvenega pomena pripraviti strategije za približevanje evropske javnosti nosilcem odločanja v Evropski uniji. Nujno je izboljšati komunikacijo evropskih institucij, da spodbudimo preglednost in vključevanje javnosti v politično razpravo, kajti odločitve, sprejete na evropski ravni, imajo neposreden vpliv na življenje ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kljub temu da je v splošnem pozitivno in zelo zaželeno, je izoblikovanje evropskega javnega prostora deležno brezbrižnosti javnosti in nezanimanja nacionalnega javnega mnenja, kar ne sovpada z obsežnimi vlaganji institucij v informacije in njihovo objavljanje, ampak se celo zaskrbljujoče oddaljuje od Evropskega projekta. Kot je povedal poročevalec, podoben javni informacijski prostor bo moral biti zgrajen od temeljev, od resnične zaveze posameznika in javnosti k izgradnji stvarnosti, v kateri vsi živimo. Kljub temu prepričanju pa bi se morala resolucija bolj ukvarjati s krepitvijo sredstev za dosego tega cilja in ne s poglobljenim razumevanjem vzrokov za nezadovoljstvo in nezanimanje javnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Poročilo vsebuje različne predloge za krepitev vključenosti evropske javnosti v zadeve, ki so povezane za Evropsko unijo. Pomembno je, da spodbujamo sodelovanje javnosti v procesu evropskega povezovanja in si prizadevamo, da bi z javnostjo komunicirali, ne da jo samo obveščamo. Z informiranjem, s katerim zagotavljamo le vsebino, ne moremo zagotoviti zanimanja državljanov v državah članicah. Zato je nujno, da „pošiljatelj“ upošteva komunikacijska načela in tako vzpostavi dialog z državljani.

Državljanom EU, ki se tega v večini primerov ne zavedajo, so na voljo programi, sredstva in pomoč. Zato želim poudariti potrebo po zagotavljanju navzočnosti dopisnikov iz držav članic, ki bi lahko pomenili povezavo z dogajanjem v Bruslju in vplivom tega dogajanja na njihove države in regije. EU je zapleten subjekt, ki ga ni mogoče enostavno pojasniti. Za oblikovanje javnega prostora v Evropi ne obstaja ena sama, enostavna rešitev. Kljub temu pa je institucionalni in tehnološki okvir zdaj boljši, kot kadar koli poprej. Lizbonska pogodba je pomemben korak k demokratizaciji EU, novi družbeni mediji pa javnosti ponujajo nove možnosti za sodelovanje v procesu evropskega povezovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Trend upadanja udeležbe volivcev na zadnjih evropskih volitvah je še enkrat pokazal, da moramo nujno okrepiti prizadevanja za zmanjševanje vrzeli med EU in njenimi državljani. Gospodarska kriza, s katero se zdaj spopadajo države Unije, zahteva da državljani resnično podpirajo in trajno zaupajo v evropske institucije. Glede na to Lizbonska pogodba, predvsem z uvedbo državljanske pobude, spodbuja k demokratičnejši uniji, vendar o tem ni mogoče razmišljati brez uvedbe celovite komunikacijske politike. Zato sem glasovala za to resolucijo, ki spodbuja oblikovanje javnega prostora v Evropi. Za to smo jasno odgovorni vsi: poslanci v EP, poslanci v nacionalnih parlamentih, politične stranke, izobraževalne ustanove in javne radiotelevizije. Vendar moram pri tem opozoriti na to, da večji obseg komuniciranja v resnici pomeni boljše komuniciranje. Oblikovanje evropskega javnega prostora mora temeljiti na informacijah, ki so zanesljive, resnične in neodvisne. Poleg tega merila kakovosti je pri širjenju informacij treba upoštevati tudi pedagoški pristop, da bi tako delovanje evropskih institucij postalo razumljivejše, posledično pa tudi privlačnejše.

 
  
MPphoto
 
 

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. – (RO) Čeprav je poročilo gospoda Mortena Løkkegaarda le samoiniciativno poročilo, pomeni nov pogled na vlogo novinarstva in javnih glasil v nenehno spreminjajoči se družbi.

Moja skupina, ki jo podpirata Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo in Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, je predložila alternativno resolucijo, ki odpravlja nekatere določbe, vključene v prvotno poročilo, kot je spremljanje novic EU, ki jih predvajajo javni in zasebni kanali v državah članicah in ki ga izvaja Evropski avdiovizualni observatorij ali oblikovanje skupine „neodvisnih“ novinarjev v Bruslju. Končna različica poročil, ki je nekoliko manj ambiciozna, kot prvotni osnutek, je realistična in uravnovešena, zato sem jo s kolegi poslanci tudi podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE), v pisni obliki. (RO) Gospodu Løkkegaardu bi želela čestitati za to prepričljivo poročilo. Komunikacija znotraj Evropske unije je zdaj ključni vidik združene evropske politike. Vendar pa žal za evropske institucije še vedno ostaja izziv. Evropski državljani se morajo resnično zavedati resničnega vpliva odločitev, ki jih sprejmejo evropske institucije. Vendar pa morajo zato imeti dostop do zadostnih informacij o posledicah evropskih odločitev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, kjer javne radiotelevizije igrajo izredno pomembno vlogo.

Poleg tega morajo lokalni informacijski uradi evropskih institucij sprejeti precej bolj dejaven in usklajen pristop k spodbujanju komunikacije. Zato je po mojem mnenju bistveno, da Evropska komisija na institucionalni ravni podpre in spodbuja oblike evropske komunikacije, ki že obstajajo na nacionalni ravni. Poleg tega mora Komisija vzpostaviti tesno povezavo z javnimi radiotelevizijami, da zagotovi učinkovitejšo uporabo virov, ki jih v ta namen dodeljuje evropska komunikacijska strategija. Vsi se zavedamo, da so države članice odgovorne za komunikacijo. Vendar pa je treba na tem področju povečati sodelovanje in usklajevanje evropskih institucij.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. (RO) V zadnjih letih je tehnološki napredek profesionalcem na veliko področjih omogočil, da se glede na svoje sposobnosti in spretnosti ter delo, ki ga opravljajo, prilagodijo razmeram. Množična komunikacija je eno od področij, na katerega so tehnične inovacije močno vplivale. To pomeni, da meja med novinarji in njihovim občinstvom ni več jasno opredeljena, saj so njihove vloge postale medsebojno zamenljive. Prav zaradi tega pozdravljam osnutek poročila o novinarstvu in novih medijih.

Poleg tega izpostavlja tudi željo Evropskega parlamenta, da pripomore k izoblikovanju javnega prostora na evropski ravni in k spodbujanju duha sodelovanja. Trdno sem prepričan, da moramo novinarje spodbujati, da redno poročajo o institucijah EU, poleg tega pa moramo tudi redno ocenjevati, kako novi mediji podpirajo izoblikovanje tega evropskega javnega prostora. Pojav novih komunikacijskih orodij in tehnologij narekuje tudi izoblikovanje novega novinarskega etičnega kodeksa.

Obenem pa je treba v šolskih učnih programih dati več poudarka predmetom, ki so lahko priprava na to novo vrsto novinarstva. Kot znak priznanja Evropskega parlamenta podpiram, da se novi mediji vključijo med kategorije za nagrado Evropskega parlamenta za novinarstvo, ki jo podeljujemo vsako leto.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Institucije EU le s težavo komunicirajo z evropsko javnostjo, saj se večina državljanov ne zaveda uporabnosti različnih institucij, ki sestavljajo EU. Zato je čas, da predstavimo načine za krepitev vključenosti evropske javnosti v zadeve, ki so povezane z Evropsko unijo. Poiskati moramo načine komuniciranja, ki lahko sprožijo, spodbudijo in okrepijo evropsko razpravo in pretok informacij z okrepljeno razpravo o evropskih zadevah v mednarodnih medijih ali z evropskim javnim prostorom. Zato je oblikovanje javnega prostora v Evropi ključni korak k tem, da bodo vsi državljani držav članic bolje razumeli evropske dogodke.

 
  
MPphoto
 
 

  Marek Henryk Migalski (ECR) , v pisni obliki.(PL) Menim, da poročilo gospoda Løkkegaarda o novinarstvu in novih medijih – oblikovanje javnega prostora v Evropi vsebuje veliko zaskrbljujočih določb, ki omejujejo svobodo medijev. Zlasti menim, da so odstavki 8, 14, 20, 23, 31 in 39 ter uvodni izjavi N in O nesprejemljivi. Mnenja sem, da poročilo gospoda Løkkegaarda posega v novinarsko svobodo. Poročilo med drugim poudarja, da so javne radiotelevizije dolžne objavljati informacije o Evropski uniji. Želel bi tudi opozoriti na dejstvo, da poročilo Evropski uniji nalaga nove finančne obveznosti in med drugim predlaga povečanje proračunskih postavk za informacijske urade Parlamenta.

Poročilo o novinarstvu in novih medijih predlaga tudi vključitev predmeta EU v šolske učne programe. Menim, da institucije EU ne bi smele biti vključene v oblikovanje izobraževalnih programov, kajti to mora biti v pristojnosti držav članic. Ne strinjam se s poročevalcem o vlogi medijev v Evropski uniji in niti z nalaganjem dodatnih finančnih bremen Uniji in državam članicam, zato sem se odločil, da glasujem proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta o učinkovitejšem širjenju informacij o Evropski uniji v javnosti. Latvijci ne poznajo razlike med Svetom Evropske unije, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom. Devetindevetdeset odstotkov prebivalcev Latvije ne pozna funkcij in pomena institucij Evropske unije. Pojasniti moramo namen delovanja EU vsakemu državljanu EU. Če tega ne storimo kmalu, se bo udeležba na evropskih volitvah drastično zmanjšala, ljudje pa ne bodo več zaupali odločitvam in zakonom, ki jih oblikujejo institucije EU.

Glasoval sem za to, da se več pozornosti nameni komunikacijski politiki EU, torej za to, da ljudi čim bolj obveščamo, kako in za kaj se porabijo sredstva iz proračuna EU. Če uspemo doseči največji možni uspeh v tej smeri, potem bomo morda uspeli tudi vzbuditi več zaupanja v ljudeh, tako da bodo prebivalci EU imeli bolj premišljen odnos do volitev EU. Če bi to uspelo, bi bila sestava Evropskega parlamenta precej bolj profesionalna.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. (LT) 7. septembra sem glasoval za predlog za sprejetje osnutka resolucije Evropskega parlamenta o novinarstvu in novih medijih – oblikovanje javnega prostora v Evropi (A7-0223/2010). Glede na rezultate različnih anket Eurobarometra so državljani premalo seznanjeni s politikami in zadevami EU. Vendar pa nam te ankete kažejo, da so tovrstne informacije za družbo pomembne. Anketiranci so izjavili, da je pomanjkanje informacij med glavnimi razlogi za to, da ljudje ne glasujejo in ne zaupajo institucijam EU. Prepričan sem, da moramo, če želimo biti v svoji komunikaciji učinkoviti, pojasniti, da politične odločitve, sprejete na ravni EU, neposredno vplivajo na vsakodnevno življenje državljanov EU, ki zdaj menijo, da je EU preveč oddaljena in da ima premajhen vpliv na reševanje njihovih stvarnih problemov. Poleg tega se strinjam, da je treba študije o EU vključiti v šolske učne programe, da se izboljša poznavanje EU med prebivalstvom.

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to poročilo, ker državljanom EU in družbi omogoča dejavnejše sodelovanje v nacionalnem in javnem življenju po vsej EU. Doslej državljanom EU ni bilo pojasnjeno, da politične odločitve na ravni EU neposredno vplivajo na njihovo vsakodnevno življenje. V medijih držav članic ni dovolj premišljenih in poglobljenih informacij o EU. Soglašam s poročevalcem, da bi morale države članice povečati število akreditiranih novinarjev v institucijah EU. Litva na primer zdaj nima nobenega akreditiranega novinarja v institucijah EU. Nadaljevati bi morali z usposabljanjem novinarjev in poglabljanjem njihovega znanja o zapletenem postopku odločanja v EU. Televizijski kanal Euronews bi lahko začel oddajati v jezikih večine držav članic EU, institucije EU pa bi lahko pripravljale poročila v socialnih medijih, ki so med mladimi vse bolj priljubljeni. Zlasti pa podpiram poziv poročevalca k spoštovanju svobode in uredniške neodvisnosti medijev, predvsem pravico javnih radiotelevizij, da samostojno oblikujejo svoje programe. Vendar pa vlade nekaterih držav članic EU omejujejo financiranje javnih radiotelevizij ter s tem vplivajo na izbiro kadrov in vsebino programov.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) V politiki je komunikacija nedvomno nuja. Torej se v politiki, če ni ustrezne komunikacije, pojavi problem. V zvezi s tem se Evropska unija srečuje z zahtevnim in težkim izzivom. Čas je, da poiščemo nove sisteme, prek katerih se lahko evropski državljani bolj vključujejo v zadeve EU.

Poročilo obravnava sredstva, s katerimi lahko komunikacija sproži in spodbudi evropsko razpravo in pretok informacij, tako prek obsežnejše diskusije evropskih zadev v nacionalnih medijih kot tudi prek evropskega javnega prostora. Čeprav podpiram duh poročila, se mi nekatere točke in zahteve vseeno zdijo nekoliko pretirane.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Od uvedbe evra smo izvedli zaokrožen sklop ukrepov za zaščito enotne valute pred ponarejanjem, kar vključuje zakonodajne pobude, tehnična orodja in institucionalne spremembe, s poudarkom na tesnem sodelovanju vseh zadevnih agencij na nacionalni in evropski ravni. Sodeč po njenem nedavnem odgovoru (E-0107/10) na moje vprašanje, Komisija opaža, da je število ponarejenih kovancev še vedno izredno nizko in predstavlja samo 0,2 kovanca na tisoč kovancev v obtoku. Poleg tega člen 3(1) Uredbe (ES) št. 1338/2001 navaja, da tehnične in statistične podatke o ponarejenih bankovcih in ponarejenih kovancih, odkritih v državah članicah, zbirajo in urejajo pristojni nacionalni organi. Kljub temu pa sedanji predlog uredbe še okrepi sredstva za boj proti ponarejanju, tako da natančno opredeli postopke za ugotavljanje pristnosti evrskih kovancev in ravnanje s tistimi, ki niso primerni za obtok.

Obenem so opredeljeni tudi uporaba skupnih postopkov s strani nacionalnih organov za ugotavljanje pristnosti in nadzorni mehanizmi za te postopke. Predlogi krepijo ukrepe proti ponarejanju in zato sem glasoval tako za določbe kot tudi za poročilo v celoti.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za poročilo gospoda Løkkegaarda o vlogi novinarstva in novih medijev v oblikovanju pravega „evropskega javnega prostora“. Kot že ves čas ponavljamo, je treba vrzel med evropskimi institucijami in javnostjo nujno zapreti. Spomnimo se samo na obupno nizko udeležbo na evropskih volitvah. Upoštevati moramo tudi, da v tem trenutku vsi pokazatelji zaupanja Evropejcev v evropsko združevanje utripajo rdeče. Zadnja anketa Eurobarometra je zelo zgovorna, saj se je več kot polovica vprašanih negativno opredelila do članstva njihove države v EU. Zanimivo pa je to, da imajo istočasno velika pričakovanja, saj jih več kot 80 % pravi, da je samo EU – in poudarjam besedo „samo“ – rešitev za sedanje probleme.

Da bi bolje pojasnili, kaj počne Evropa ter kako in s kakšnimi sredstvi to počne, in s tem ublažili razočaranje, je naša prednostna naloga izboljšanje komunikacije in povečanje vsebin o EU v evropskih novicah. Vendar pa vztrajam, kot je tudi poudarjeno v besedilu, ki smo ga sprejeli, da je treba to izpeljati v vzdušju zaupanja ter upoštevati uredniško neodvisnost in novinarsko svobodo.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Večina sprememb, ki smo jih vložili Zeleni/EFA, je bila sprejeta v Odboru za kulturo in izobraževanje, kjer je bilo poročilo sprejeto s 24 glasovi za, 3 proti in enim vzdržanim.

Večina predlogov sprememb Zelenih/EFA je bila vključena v kompromisne spremembe. To velja tudi za odstavek 33, ki pravi, da bi morale institucije EU decentralizirati komunikacijsko politiko EU ter ji dati lokalno in regionalno dimenzijo, ter odstavek 36, ki poudarja, da bi morali rešitve preučiti in na njihovi podlagi ustvariti medparlamentarne odnose med nacionalnimi ali regionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom.

Danes smo morali glasovati o alternativni resoluciji, ki jo je predlagala S&D, podprli pa EPP in ALDE. Zeleni/EFA smo podprli opravljene spremembe, zato smo na koncu podprli tudi poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Prav je, da skušamo evropskim državljanom pojasniti, kaj počne Evropska unija in vsi njeni organi in kakšen je njihov namen.

Zlati bi morali zagotoviti, da državljani igrajo osrednjo vlogo, kar pomeni tudi dopustiti, da izberejo, kdo jih bo predstavljal. Še dandanes se najpomembnejše funkcije, kot so visok predstavnik za zunanje zadeve, predsednik Komisije in predsednik Sveta, dodeljujejo brez sodelovanja državljanov. Nacionalne medije bi bilo treba spodbujati, da objavljajo novice o dejavnostih poslancev EP, ki jih Evropejci neposredno izvolijo in jih ti torej predstavljajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za to poročilo, ki predlaga, kako povečati osveščenost državljanov o politikah in odločanju v EU z uporabo različnih medijskih sredstev, ki so na voljo. Kot izvoljena predstavnica verjamem, da je pomembno, da lahko predstavniki javnosti vidijo, kako politika EU vpliva na njihovo vsakodnevno življenje, zato sem podprla to poročilo.

 
  
  

Poročilo: Slavi Binev (A7-0212/2010), László Surján (A7-0240/2010), Salvatore Iacolino (A7-0209/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – To je bilo tehnično in nesporno poročilo, zato smo ga Zeleni podprli.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov