Dobesedni zapisi razprav

Torek, 7. september 2010 - Strasbourg

11. Položaj Romov v Evropi (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je izjava Sveta in Komisije o položaju Romov v Evropi. Na tej seji bi želel izreči dobrodošlico predsedujočemu Svetu, gospodu Chastelu, podpredsednici Komisije, gospe Reding, in komisarju za zaposlovanje, socialne zadeve in vključenost, gospodu Andorju. Prvi bo v imenu Sveta spregovoril gospod Chastel.

  Olivier Chastel, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, vrednote in načela Evropske unije so jasno določeni v pogodbah in v Listini o temeljnih pravicah ter so postali zavezujoči z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe.

Spoštovanje pravne države in človekovih pravic, vključno pravic pripadnikov manjšine, je v teh besedilih močno izraženo. Svet torej potrjuje svojo zavezo tem vrednotam.

Svet je že ob več priložnostih izrazil svojo podporo ukrepom za spodbujanje vključevanja Romov. Dejansko so tudi naši voditelji držav ali vlad, ki so se sestali na Evropskem svetu, priznali zelo specifičen položaj Romov v Uniji ter pozvali države članice in EU, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da pospešijo njihovo vključevanje.

Že deset let je minilo, odkar je Svet sprejel obširno direktivo, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi rasne ali etnične pripadnosti na več področjih, ki obsegajo pogoje pri dostopu do zaposlitve, poklicno izobraževanje, socialno zaščito, vključno s socialnim varstvom in zdravstvom, izobraževanje ter preskrbo z blagom in storitvami, vključno z bivalnimi razmerami. Vse etnične skupine, torej tudi Romi, so s to direktivo zaščiteni. Nazadnje pa direktiva vključuje tudi določbo o pozitivnem ukrepanju, ki državam članicam dovoljuje ohranitev ali sprejetje posebnih ukrepov za preprečevanje ali nadomestilo za prikrajšanost zaradi rasne ali etnične pripadnosti.

Nekateri med vami ste se udeležili aprilskega evropskega vrha o Romih v Córdobi. Svet je toplo pozdravil ta pomemben dogodek, ki je združil glavne zainteresirane strani. Po vrhu je Svet junija soglasno sprejel nekaj zaključkov z naslovom „Spodbujanje vključevanja Romov“.

Ministri so soglasno priznali, da veliko Romov živi v izredni revščini, doživlja diskriminacijo in izključevanje, kar s seboj prinaša še nizko raven izobrazbe, neustrezne bivalne razmere, slabe možnosti zaposlovanja in slabo zdravstveno stanje. Romske ženske in dekleta se srečujejo s posebnimi težavami, vključno s tveganjem za večplastno diskriminacijo. V veliko primerov so se ti pogoji v zadnjih letih močno poslabšali, proticiganska gibanja in nasilni napadi na Rome pa postajajo vse pogostejši.

Res je sicer, da so za spodbujanje socialnega in gospodarskega vključevanja Romov odgovorne predvsem države članice, vendar pa je treba tudi upoštevati, da sodelovanje na ravni EU prinaša visoko dodano vrednost. Zato je Svet povabil Komisijo in države članice, da spodbudijo socialno in gospodarsko vključevanje Romov v okviru odločitev in priporočil institucij EU, tako da zagotovijo učinkovitejše izvajanje veljavnih politik in instrumentov.

Na tem področju je odgovornost deljena: vsi sodelujoči imajo nalogo, da v skladu s svojimi pristojnostmi spodbujajo vključevanje Romov, Svet pa bo tudi odigral svojo vlogo. Svet je tudi poudaril, da je pomembno zagotoviti, da se civilna družba, lokalni organi in tudi sami Romi dejavno vključujejo.

Želel bi tudi izpostaviti posebne ukrepe, ki sta jih pred kratkim sprejela Evropski parlament in Svet za pospešitev socialnega vključevanja manj privilegiranih državljanov. Pred kratkim smo na prvi obravnavi sklenili dogovor, da spremenimo določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj. V skladu s temi določbami bo zdaj mogoče odobriti pomoč za izboljšanje bivalnih pogojev v najbolj marginaliziranih skupnostih v Evropi, ki jim pripada veliko število Romov.

Obe instituciji sta se v glavnem strinjali, da bi se ti ukrepi morali vedno uporabljati v okviru celostnega pristopa. Ta pristop zlasti vključuje ukrepe na področju izobraževanja, zdravja, socialnih zadev, zaposlovanja in varnosti ter ukrepe za odpravo segregacije.

Nazadnje pa želim poudariti, da je v okviru Evropskega socialnega sklada mogoče financirati ukrepe proti diskriminaciji na splošno.

EU mora ponuditi varno okolje, v katerem se razlike spoštujejo in najranljivejši zaščitijo. To je določeno v stockholmskem programu, ki ga je Evropski svet sprejel decembra 2009. Ukrepi za odpravo diskriminacije in ksenofobije se morajo odločno izvajati. Romska skupnost je izrecno omenjena v stockholmskem programu, v skladu s katerim si morajo države članice močno prizadevati za popolno vključitev ranljivih skupin.

Kot vsi državljani EU morajo tudi Romi uživati pravico do prostega gibanja in pravico do zaščite ter ne smejo trpeti nobene vrste diskriminacije.

V časih, ko gospodarska kriza našo družbo drži v primežu, moramo zagotoviti, da grešni kozel ne bodo tisti sodržavljani, ki so najbolj izključeni. Zato je pomembno, da imamo jasen in nepristranski pogled na vzroke, učinke in stroške socialne izključenosti. Kaj lahko prebivalci, ki nimajo izobrazbe, bivališča, zdravstvene nege in, kar je najhujše, zaposlitve, sploh storijo? Da bi olajšali vključevanje Romov, moramo razviti celosten pristop, ki je v skladu z evropsko zakonodajo in vrednotami in v katerega se interesne skupine dejavno vključujejo.

Položaj Romov je opredeljen tudi v delovnem programu predsedujočega tria, ki ga je Svet sprejel decembra 2009, belgijsko predsedstvo pa je izjavilo, da bo vprašanje vključevanja Romov večkrat obravnavalo.

Prvič na konferenci o revščini otrok, ki je potekala 2. septembra, nato na vrhu enakosti, načrtovanem za 14.–16. november, zlasti ko bo vrh obravnaval vprašanje enakosti in raznolikosti pri zaposlovanju, nato na konferenci o brezdomstvu, ki je načrtovana za 9.–10. december, ter še na srečanju evropske platforme za vključevanje Romov, ki bo potekalo v kratkem, od 7. do 17. septembra. Nazadnje pa, kot je Svet za splošne zadeve napovedal 26. julija, bo Svet Evropske unije še naprej spremljal vprašanje vključevanja Romov.

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. – Gospod predsednik, najprej naj se zahvalim svojima kolegoma komisarjema Lászlu Andorju in Cecilii Malmström za zelo tesno sodelovanje naših skupin v zadnjih tednih glede vprašanja Romov. To je Komisiji omogočilo, da je prek poletja izoblikovala jasno in uravnoteženo stališče o tej zadevi, ki je danes dobilo popolno podporo kolegija komisarjev.

Zahvalila bi se tudi predsedniku Barrosu, s katerim sem med poletjem tesno sodelovala pri tej zadevi, sočasno z razvojem razmer v Franciji. V soglasju s predsednikom sem 25. avgusta javno izrazila svoje stališče do položaja Romov v Franciji in o tem, da je treba podpreti evropsko pravo ter pravice in načela, opredeljena v Listini o temeljnih svoboščinah.

Stališče, ki ga je zavzela Komisija – ki se mora, kot politiki dobro veste, vedno zavedati nevarnosti instrumentalizacije v nacionalnih strankarskih političnih razpravah –, je bilo v zadnjih tednih dosledno.

Prvič, države članice so odgovorne za javni red in za varnost svojih državljanov na svojem nacionalnem ozemlju. To pomeni, da morajo kljub pomembni pravici do prostega gibanja države članice izvajati ukrepe proti državljanom EU, ki kršijo zakone. Pod okriljem evropskih načel prostega gibanja ne sme biti prostora za nekaznovanost. Pod posebnimi pogoji lahko države članice celo pošljejo državljane EU, ki so prekršili zakon, nazaj domov, če pri tem spoštujejo načela sorazmernosti in postopkovna jamstva, ki so zapisana v Direktivi EU o prostem gibanju oseb iz leta 2004.

Drugič, v naši Evropski uniji noben državljan ne sme postati tarča represivnega ukrepanja samo zato, ker pripada etnični manjšini ali določeni narodnosti. To je jasno opredeljeno v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi narodnosti ali etnične pripadnosti in še posebej prepoveduje skupinske izgone. Zato v Evropi ne sme biti nobenega skupinskega kaznovanja in niti stigmatizacije katere koli etnične skupine. Vsak človek ima svoje pravice in tudi svoje obveznosti.

Tretjič, socialno in gospodarsko vključevanje Romov – dobro veste, da je to z 10 do 12 milijoni pripadnikov največja etnična skupina v Evropi – predstavlja izziv za vseh 27 držav članic, tako za matične države kot države gostiteljice Romov. V skladu s pravilom subsidiarnosti so države članice odgovorne za zagotavljanje nastanitve, izobraževanja, zdravja in zaposlovanja, vendar pa institucije EU – zdaj že več kot desetletje – sočasno razvijajo strategije in politike za finančno podporo nacionalnim prizadevanjem, in sicer prek Evropskega socialnega sklada, predpristopnega instrumenta in Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je bil pred kratkim spremenjen, tako da lahko financira tudi nastanitev Romov.

Zelo pomembno je poudariti, da za Komisijo socialno in gospodarsko vključevanje Romov ni bilo aktualno samo avgusta. To je vprašanje, ki je aktualno vsak dan in vsako leto. Skupaj s komisarjem Andorjem sva v prvi polovici tega leta, 7. aprila, predstavila strateško sporočilo o Romih – prvo doslej v Evropski uniji. Na tej podlagi smo organizirali ministrsko srečanje v Córdobi, skupaj z romskimi združenji. Kot je že davi povedal predsednik Barroso, so bili na srečanju prisotni samo trije ministri.

Glavna pravna in politična vprašanja, ki so jih sprožili ukrepi Francije to poletje, so bila lepo povzeta v podrobnem sporočilu, ki smo ga skupaj s komisarjem Andorjem in komisarko Malmström predstavili na kolegiju komisarjev prejšnji teden in je bilo potrjeno danes.

Naj vas seznanim z današnjim položajem. Prvič, v zelo intenzivnemu dialogu med Komisijo in francoskimi oblastmi v zadnjih tednih vidim pomemben napredek. Po mojem mnenju je bilo ključnega pomena, da je Francija pojasnila, da ni bilo ciljno naravnanih dejavnosti proti romski skupnosti, kajti takšno ciljno naravnano ukrepanje bi bilo v nasprotju s temeljnimi vrednotami in pravicami, na katerih temelji Evropska unija.

Zato je bilo tako pomembno, da se je minister Éric Besson v prejšnjem tednu udeležil srečanja v Bruslju s Cecilio Malmström in mano. Javno nam je zagotovil, da bodo francoske oblasti vse državljane obravnavale enako, da ni bilo ciljno naravnanih dejavnosti proti Romom ali kateri koli drugi skupini ter da si bodo francoske oblasti prizadevale ravnati preudarno in v skladu z zakonodajo EU. To zagotovilo francoskega ministra vidim kot zelo pomemben napredek.

Medtem so službe Komisije – Generalni direktorat za pravosodje in Pravna služba – od prejšnjega petka nadaljevale s strokovnim preverjanjem pri francoskih oblasteh, ali je izrečeno tudi dejansko ustrezalo stanju na terenu.

Službe Komisije so odkrile veliko zadev, kjer bodo morale francoske oblasti posredovati dodatne informacije in bodo potrebovale dejavno pomoč služb Komisije, da zagotovijo, da so njihovi ukrepi zdaj in v prihodnje popolnoma v skladu z zakonodajo EU.

Komisija že od leta 2008 vztraja, naj Francija Direktivo EU o prostem gibanju oseb izvaja v celoti, vključno z njenimi postopkovnimi in vsebinskimi jamstvi, ki niso v celoti izvajana v francoski zakonodaji.

Čeprav se ta jamstva v Franciji deloma že uresničujejo zaradi sodne prakse, ki jo uporabljajo sodišča – in nedavno ste lahko videli, da so se sodišča odločala na podlagi direktive EU, čeprav ta ni bila prenesena v francosko zakonodajo –, smo francoskim oblastem zelo jasno povedali, da bo zakonodajno izvajanje izboljšalo pravno varnost v primerih v zvezi s prostim gibanjem, podobnih tistim v letošnjem poletju.

Zato sem po današnjem srečanju kolegija poslala pismo francoskim oblastem, v katerem vztrajam na teh vidikih. Ni treba poudarjati, da bodo tudi druge države članice, ki so v podobnem položaju, dobile podobno pomoč.

Pomembna lekcija, ki se jo moramo naučiti iz dogajanja letošnjega poletja, je ta, da je vključevanje Romov izziv, ki mora biti del političnih programov vseh držav članic. Zato smo se skupaj s Cecilio Malmström in Lászlóm Andorjem dogovorili o petih ukrepih, ki jih je kolegij komisarjev pravkar odobril.

Prvič, da zagotovimo skladnost ukrepov vseh držav članic, ki se izvajajo v zvezi z Romi, z zakonodajo EU o prostem gibanju oseb, nediskriminacijo in Listino o temeljnih pravicah, bomo spremljali in ocenjevali napredek pri teh vprašanjih.

Drugič, ustanovili bomo delovno skupino za Rome na višji ravni, ki bo analizirala nadaljnje delovanje držav članic po prejemu strateškega sporočila Komisije o Romih z dne 7. aprila. To bo pripomoglo zlasti k racionalizaciji, ocenjevanju in uvedbi referenčnih meril za uporabo in učinkovitost financiranja vključevanja Romov v vseh državah članicah s strani EU ter odkrivanju pomanjkljivosti v uporabi teh sredstev. To preprosto počnemo zato, ker želimo biti seznanjeni in ker želimo imeti dokaz za tiste primere, kjer se ta sredstva (a) ne uporabljajo in (b) če se uporabljajo, se ne izvajajo ustrezno.

Prvi izsledki te delovne skupine bodo posredovani kolegiju pred koncem leta, o njih pa bom tudi sama poročala Parlamentu in Svetu.

Tretjič, pozivam predsedstvo, da čim prej skliče vsesplošno srečanje Sveta na temo pravosodja, notranjih zadev, varnosti in socialnih zadev, da se opredeli bolj ciljno naravnana uporaba nacionalnega in dodatnega financiranja EU za spodbujanje socialnega in gospodarskega vključevanja Romov. Temu srečanju Sveta bi morala slediti letna srečanja na ministrski ravni, kajti imamo trpko izkušnjo z državami članicami, ki nočejo prevzeti odgovornosti za spreminjanje zadev na svojem ozemlju. Povezati jih je treba tako uradno kot javno in jih potisniti v pravo smer.

Četrtič, pozvala bom prihodnja predsedstva Sveta, da se posvetijo prednostnim nalogam iz načrta, o katerem smo se dogovorili prejšnjega junija na evropski platformi za vključevanje Romov. V tem okviru je treba okrepiti dialog s predstavniki romske skupnosti. Naslednja platforma bo potekala pod madžarskim predsedstvom.

Petič, pozvali bomo tudi države članice, da s pomočjo Komisije preučijo vprašanje trgovine z ljudmi, v kateri so Romi še posebej ranljivi, in po potrebi skupaj z Europolom in Eurojustom.

Zdaj predajam besedo Lászlu Andorju, da spregovori o pomembni temi – uporabi Evropskega socialnega sklada za vključevanje Romov.

  László Andor, član Komisije. – Gospod predsednik, kot je podpredsednica Reding pravkar poudarila, je Evropska unija osnovana na temeljnih pravicah in vrednotah, Komisija pa je popolnoma zavezana zaščiti temeljnih pravic Romov in njihovemu celovitemu socialnemu in gospodarskemu vključevanju v naše družbe.

Druga točka, ki bi jo želel poudariti, je ta, da je vključevanje Romov skupna odgovornost Evropske unije in držav članic. Uspešna socialna in gospodarska vključitev Romov zahteva nenehno zavezo, temelječo na sodelovanju vseh vpletenih: Komisije, držav članic, lokalnih vlad, nevladnih organizacij in mednarodnih organizacij.

Komisija ni čakala na zadnje, zelo neprijetne dogodke, da bi zavihala rokave. Letošnjega 7. aprila je Komisija začrtala strateški in celosten pristop v svojem prvem sporočilu o politiki na področju socialnega in gospodarskega vključevanja Romov v Evropi. S tem postavlja prednostne naloge Komisije in držav članic na širok razpon področij, ki so pomembna za vključevanje Romov.

Komisija je zavezana izboljševanju učinkovitosti instrumentov in politik, tako vsebinsko kot procesno, ter poudarja pomen tesnejšega sodelovanja med EU, nacionalnimi in mednarodnimi akterji ter romskimi skupnostmi.

Sporočilo tudi ponovno potrjuje zavezo Komisije k spodbujanju držav članic in nudenju pomoči le-tem, da celovito izrabijo potencial strukturnih skladov za podporo socialnemu in gospodarskemu vključevanju Romov.

Strukturni skladi EU ponujajo zelo uporaben finančni vzvod za podporo nacionalnim prizadevanjem za izboljšanje položaja Romov. Od 27 držav članic jih ima 12 – vključno s starimi in relativno novimi državami – podporne programe, namenjene Romom in tudi drugim ranljivim skupinam, v skupni vrednosti 17,5 milijarde EUR, vključno s 13,3 milijarde iz Evropskega socialnega sklada.

Primeri projektov vključujejo osnovne intervencije za spodbujanje zaposlovanja Romov in razvoj novih izobraževalnih programov za romske študije v šolah.

Poleg tega pa je bil, kot je povedala že podpredsednica, ESRR maja letos spremenjen in ga lahko zdaj uporabljamo za financiranje obnove bivališč na podeželju, kjer živi veliko Romov.

Vključitev Romov je tudi pomembno politično merilo za članstvo v Evropski uniji, EU pa na tem področju države kandidatke in potencialne kandidatke podpira s predpristopnimi instrumenti.

Komisija zdaj izvaja ali načrtuje projekte, vredne 50 milijonov EUR, ki so deloma ali v celoti namenjeni Romom.

Komisija je v državah članicah organizirala dogodke na visoki ravni z večjimi romskimi manjšinami, da bi spodbudila boljšo rabo skladov EU za vključevanje Romov. Na Madžarskem je to spodbudilo dialog med nacionalnimi organi in Romi pod okriljem Komisije.

Druga serija dogodkov na visoki ravni, kjer bova sodelovala s komisarjem Cioloşom, bo potekala oktobra v Romuniji.

Nazadnje naj povem, da na zahtevo Parlamenta Komisija izvaja pilotni projekt, imenovan „Vseevropsko usklajevanje metod za vključevanje Romov – vključevanje Romov“. Sestavljen je iz treh delov, ki zadevajo izobraževanje in nego v zgodnjem otroštvu, samozaposlovanje in mikroposojila ter dejavnosti obveščanja in osveščanja. Ukrepi v zvezi s tem so se začeli maja 2010.

Na voljo so finančna sredstva in instrumenti za reševanje občutljivih pravnih, človeških in praktičnih vprašanj, ki zadevajo vključevanje Romov. V Komisiji smo pripravljeni storiti vse, kar je v naši moči, da jih rešimo. Močno verjamem, da je Evropa 2020 pravi okvir za boj proti revščini in s tem izboljšanje položaja Romov v Evropi.

Držimo se svojih načel, opustimo preproste a napačne rešitve in skupaj rešimo to vprašanje v duhu solidarnosti.

  Lívia Járóka, v imenu skupine PPE. – Gospod predsednik, veseli me, da so institucije EU tako občutljive za hudo stisko Romov v današnjem času. Iz tega razloga je škoda, da snovalci politike na vseh straneh političnega spektra vprašanje Romov uporabljajo kot orožje proti svojim nasprotnikom.

Vse s strinjamo, da je prosto gibanje eno od temeljnih načel zakonodaje Skupnosti, ter sprejemamo, da ta pravica ni brezpogojna. Kot je Potrdila že Komisija, imajo vse države EU pravico izvesti varnostne ukrepe v zvezi s tujci, ki prebivajo na njenem ozemlju. Bistvene vrednote Evropske unije, kot so nediskriminacija, strpnost in solidarnost, je treba v celoti spoštovati, izgon katerih koli državljanov EU pa mora biti opravljen za vsak posamičen primer posebej, na podlagi ustreznih sodnih odločb ali s prostovoljno, popolno in zavestno privolitvijo vseh vpletenih posameznikov. Naj ponovno citiram Komisijo: „nihče ne bi smel biti soočen z izgonom samo zato, ker je Rom“.

Politična mnenja ne smemo enačiti s sodbami. Čeprav se nam izgoni lahko zdijo zoprni in pretirani ter je treba upoštevati tudi jamstva in načela, ki se uporabljajo kot osnova za ukrepanje, je presoja o legitimnosti ukrepov, ki jih je izvedla Francija, še vedno izključna odgovornost Komisije. Množično vračanje v domovino je lahko prezira vredno dejanje, vendar pa je še bolj nagnusno prazno govoričenje o človekovih pravicah v zadnjih desetletjih, ko na strokovni ravni ni bilo storjeno nič za odpravo strašne revščine Romov, razen lajnanja nekaj hladnih besed o boju proti diskriminaciji in o strpnosti, ko je to politično primerno.

Mi, evropski Romi, zavračamo politično zlorabo in napačno tolmačenje naših vprašanj. Romi moramo odpreti razpravo o sebi, da razkrijemo probleme in opredelimo dejavnosti in ukrepe, ki jih je treba izvesti. Kot je bilo že večkrat izrečeno v Parlamentu, še zlasti s strani Evropske ljudske stranke, sta revščina in socialna izključenost Romov evropsko vprašanje, ki zahteva posebno strategijo; potrebujemo skupno evropsko rešitev za skupni evropski problem.

Ta strategija mora reševati gospodarske vidike socialne izključenosti tako Romov kot Neromov, in sicer strukturno brezposelnost, nizko poklicno usposobljenost, bivanje v zelo neugodnih mikroregijah in ovire pri samozaposlovanju – vse to so stvari, ki jim naše ljudstvo želi ubežati s preseljevanjem.

(Predsednik je prekinil govornico.)

  Hannes Swoboda, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, globoko sem razočaran – in prav tako moja skupina – nad tem, kar je danes povedala Komisija.

Prvič, gospod Barroso: gospod Barroso je bil manj kritičen do storjenih dejanj kot veliko ministrov v francoski vladi. To je škandalozno. Gospa Reding, kar ste povedali, ni jasen odgovor. Jaz in mnogi drugi državljani Evrope želimo vedeti naslednje: ali je francoska vlada ravnala v nasprotju z zakonom ali ne? Več tednov zatem, ko so bila dejanja storjena, ne morete reči „zadevo bomo preučili“. Recite „da“ ali „ne“, ampak dajte nam jasen odgovor.

Ali verjamete vsemu, kar so francoski ministri dejali potem, ko so stvar že opravili. Niso prišli k nam pred tem. Najprej so ljudi izgnali, potem pa so vam rekli „smo pravični in ne bomo nikogar diskriminirali“. Menim, da je škandalozno, da komisarka stoji danes tu in to izreče. Ni v skladu z vašimi dejanskimi prepričanji ali dosedanjim izvajanjem vaših dolžnosti. Zato sem globoko razočaran, da se želite, vsaj kar zadeva to vprašanje, tako pohlevno izmuzniti iz tega.

(Aplavz)

Popolnoma nič se ne zavedate odgovornosti, ki jo prevzemate, kajti v nekaj tednih bo naslednja država – morda Italija ali po vsej verjetnosti Madžarska ali kakšna druga – dejala: „Tem ljudem bomo odvzeli državljanstvo. Nato bodo ostali brez države in jih bomo preselili v taborišča“. Podlaga za to je že pripravljena in Komisija glede tega ne reče ničesar. Mislim, da je škandalozno, in vsaj kar zadeva mojo skupino, tudi nesprejemljivo.

(Aplavz)

  Renate Weber, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, po drugi svetovni vojni je mednarodna zakonodaja prepovedala množični izgon in deportacijo. Človeška rasa je že dovolj pretrpela zaradi takšnih barbarskih politik.

V letu 2010 pa Francija, zibelka človekovih pravic, uporablja zvijačo. Izkorišča nevednost Romov, najranljivejše prebivalce Evrope, in jim plačuje 300 EUR na odraslega in 100 EUR na otroka, da zapustijo državo. Francoska vlada trdi, da je to prostovoljno vračanje v domovino, in s tem to sramotno kupovanje vesti romskih prebivalcev cinično prikazuje kot človekoljubno pomoč.

Nobenega vika in krika nismo zagnali zaradi dejstva, da so oblasti vzele prstne odtise odraslih in celo otrok in da so mnogi med njimi dali svoje prostovoljno soglasje, čeprav se niso v celoti zavedali posledic, kar je ugotovil tudi Odbor Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije, zato je to očitna kršitev evropskega in mednarodnega prava.

Italija je enak model uporabila pred dvema letoma, a je Evropska komisija tedaj raje vse skupaj zamolčala in je zato zdaj delno odgovorna za ta novi val deportacij Romov v Evropi.

Komisija mora zdaj pokazati, da je v Evropski uniji resnično varuh načel in temeljnih pravic ter zakonov.

(Aplavz)

  Hélène Flautre, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, gospa Reding, reči moram, da sem tako zaprepadena kot gospod Swoboda in gospa Weber. Resnično osupljivo je, da ste po številnih sestankih, ki ste jih lahko imeli, in dokumentih, ki ste jih prejeli, še vedno na tej stopnji priznavanja, ali bolje nepriznavanja, očitnih kršitev francoske vlade pri izgonu Romov. In to ni nova tema: pred enim letom vam je skupina prostovoljnih organizacij predložila peticijo o vprašanjih, ki se danes ponovno zastavljajo, kot je neupoštevanje v direktivi o prostem gibanju določenega enomesečnega obdobja za obveščanje pred vračanjem evropskih državljanov.

Kar zadeva pravico do preučitve osebnih razmer, menim, da ne potrebujete nadaljnjih izvedenskih mnenj za sklep, da to, da se v naselbini množično vročajo odredbe o „spremstvu do meje“, ki so vse enako naslovljene, ni v skladu z upoštevanjem osebnih razmer. Ali šestletni otroci ogrožajo javni red? Ali resnično potrebujete dodaten dokaz, če so o tem primeru razsodila sodstvo in francoska sodišča, francoska vlada pa uporablja izjemno široko in nezakonito razlago ogrožanja javnega reda?

Če potrebujete sodnike, strokovnjake ali nevladne organizacije, vam jih lahko priskrbimo. Vendar, prosim, prenehajte s tem zanikanjem resnice in tem neizpolnjevanjem svojih dolžnosti!

Razprava, ki je potekala danes dopoldne, je bila sramota. Vodja največje politične skupine v Evropskem parlamentu je govoril o Romih v povezavi s krajami traktorjev v njegovem kraju. José Manuel Barroso, predsednik Evropske komisije, je med razpravo o Romih govoril o varnostnih potrebah evropskih državljanov. Z drugimi besedami, težnja po avtomatičnem povezovanju Romov s kriminalom, prostitucijo in nezakonitim trgovanjem se krepi in povečuje na najvišji ravni političnih voditeljev Evrope.

S tem voditelji postavljajo pod vprašaj temeljne pravice in celotni smisel same Evrope. Kakor je dopoldne povedal gospod Cohn-Bendit: to je preskus za vas, gospa Reding; to je preskus Lizbonske pogodbe, preskus vaše pomembnosti. Ali boste v teh razmerah sposobni dokazati, da Listina o temeljnih pravicah ni samo slepilo? To je odvisno od vas, to je vaša dolžnost in zdaj je čas, da to sporočite.

(Aplavz z leve strani)

  Timothy Kirkhope, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, kot nekdanji minister Združenega kraljestva za priseljevanje skupaj s svojo skupino iskreno podpiram zagotavljanje enakih pravic in enakih možnosti za vse ljudi. Strinjam se s predsednikom moje skupine Michałom Kamińskim, ki je danes dopoldne rekel, da ta celina nikoli ne sme oživiti duhov preteklega nacionalizma ter da je EU območje svobode in da je strpnost njen največji dosežek. Na to bi morali biti ponosni, vendar pa se nikakor ne smemo zavajati, da nimamo še vedno velikanskih težav.

Nedvomno so pri tem vprašanju potrebni razprava, preučitev in ukrepanje glede tega, kako ravnamo z manjšinami, kako lahko bolje vključimo Rome, in glede sorazmernosti pravic in pristojnosti nacionalnih vlad in EU. Menim pa tudi, da je naša Unija zgrajena na pravni državi.

Čeprav ima poslanec pravico izraziti utemeljene pomisleke v tej razpravi, bi vas tudi pozval, da počakamo, da Komisija kot varuhinja pogodb dejansko sprejme uradni sklep o tej zadevi. Potem bomo lahko presodili na podlagi informacij in vseh dejstev ter se odločili, kako se osredotočiti na boljše vključevanje Romov v Evropi, ne pa da vnaprej obsojamo državo članico.

  Cornelia Ernst, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tako imenovana prostovoljna izselitev Romov iz Francije je očiten primer izgona – in sicer največje in najstarejše skupine prebivalstva, ki predstavlja manjšino v Evropi. To bo spodbudilo tiste na politični desnici, skrajni desnici. To moramo preprečiti – tudi tukaj v Evropskem parlamentu. To je nujno.

Zato Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice zahteva, da se ti izgoni končajo. Gospa Reding, želim si, da bi tudi vi pozvali, naj najprej zahtevamo, da se ti izgoni končajo, in potem še vse drugo, kar sledi temu. Vlada predsednika Sarkozyja krši pravo EU, ker množično izganja Rome, ki izvirajo iz držav članic EU, ne da bi preučila posamezne primere, ker razveljavlja načelo prostega pretoka in ker krši Listino o temeljnih pravicah in listino o enakem obravnavanju.

Povsem iskreno vam povem, da je končno treba ukrepati. O tej težavi smo že neštetokrat razpravljali. Zdaj moramo sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo privedli do spremembe.

Romi so doma v Evropi. Romi so del Evropske skupnosti in morajo to tudi ostati. Za to moramo poskrbeti. Zato kritiziramo tudi izgon Romov iz Nemčije, Avstrije, Švedske, Italije, Belgije in drugih držav na Zahodnem Balkanu. Potrebujemo skupno evropsko strategijo, strategijo za vse Rome, ne samo za nekatere od njih. Za to se moramo boriti.

Moja zadnja točka je, da mora biti evropska zamisel o solidarnosti in samoodločbi razvidna iz našega obravnavanja romske manjšine, sicer te zamisli ni.

  Mario Borghezio, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, slišal sem napade na francosko vlado, ki so bili taki kot pred tem na italijansko vlado, in tudi nekaj zelo ostrih napadov na Komisijo. Dejansko so te obtožbe povsem neutemeljene.

Nihče ni omenil statistike, ki so jo predložili francoski policijski organi in ki kaže, da se je v 18 mesecih po izselitvi Romov iz Bolgarije in Romunije število kraj povečalo za več kot 250 %. V zvezi s tem bi Romunija in Bolgarija morda morali odgovoriti na nekatera vprašanja, saj je bilo zelo neodgovorno, da se jima je dovolilo pristopiti k Evropski uniji, ne da bi bila pred tem odpravljena ta težava.

Odkriti moramo biti tudi s prišleki, ki so gostje drugih držav. Povedati jim moramo, naj spoštujejo državljane držav gostiteljic ter naj v njihove domove ne vstopajo nezakonito in naj ne izvajajo dejanj, ki se za gosta ne spodobijo. Treba jih je spoštovati in treba jih je varovati – z besedami tistih, ki govorijo o visokih načelih –, vendar pa moramo upoštevati tudi žrtve njihovih kaznivih dejanj: druge poštene državljane Evropske unije, ki jim, morda upravičeno, ni vedno prijetno imeti Rome za sosede.

To so neprijetna dejstva, s katerimi se strinja večina državljanov in ljudi in ki si jih določeni dobrotniki ne upajo priznati, ker je včasih resnično treba imeti tudi politični pogum in reči …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospod predsednik, ne zagovarjam francoske vlade. Gospod Sarkozy in gospod Hortefeux sta bila oba poslanca Evropskega parlamenta. Morala bi vedeti, da bodo pogodbe, ki sta jih podprla – Maastrichtska pogodba, Amsterdamska pogodba, pogodba o ratifikaciji in Lizbonska pogodba, v zvezi s katero se Nicolas Sarkozy baha, da jo je pomembno sooblikoval –, dejansko odprle naše meje za vse, ki si želijo priti v našo državo in se v njej naseliti.

Kljub temu pa sem presenečen in osupel, prvič nad tem, da si moji kolegi poslanci napačno razlagajo pravni položaj, saj so pozabili, da državljani Evropske unije iz srednje in vzhodne Evrope še nimajo dokončne pravice do naselitve v naši državi in da te pravice ne bodo imeli do leta 2013.

Drugič, ljudje govorijo o zatirani manjšini, vendar gospe in gospodje, ali resnično menite, da se Romi po šestih stoletjih še niso vključili v družbo v državah srednje in vzhodne Evrope, kjer živijo, samo zato, ker so Romuni, Bolgari in Madžari pokvarjeni ali ker so jih Slovaki, Čehi, Slovenci ali Srbi preganjali?

Vaš svetniški odnos je dejansko druga oblika rasizma, rasizma do domačinov, ki tako kot prebivalci v moji državi žal ne želijo, da bi prišlo tja živet 12 milijonov Romov. Edina rešitev je, kakor ste predlagali sami, da se odide iz te Evrope.

(Aplavz)

  Manfred Weber (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ni naključje, da smo kot skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) naši kolegici gospe Járóka, ki je edina predstavnica romske manjšine v tem parlamentu, omogočili, da je danes govorila prva. Tako smo se odločili, ker bi skupina PPE danes veliko raje govorila o težavah ljudi. Nočemo političnega šova – ne zanima nas gospod Sarkozy –, želimo razpravljati o težavah, ki jih imamo z romsko manjšino, in o tem, kako jim lahko pomagamo.

To je tudi podlaga naše resolucije. Gospod Swoboda, rekli ste, da je škandalozno, da je Komisija prišla do tega sklepa. Na to lahko odvrnem le, da je to za vas škandalozno očitno zato, ker se Komisija ne pridruži političnemu šovu, ki ga želite narediti iz tega, in je resno komentirala položaj.

Drugič, v zvezi s prostim pretokom je bilo že vse povedano. V Evropski uniji imamo jasna temeljna pravila. Prosti pretok ni neomejen; v posameznih primerih se lahko omeji in tako je bilo tudi v Franciji.

Pomembna je pravzaprav moja tretja točka. V politični razpravi o tem vprašanju gre za to, kako lahko vključimo manjšine v Evropi v naše družbe. Če vsi sprejmemo dejstvo, da smo odprti in strpni, potem imamo nekaj skupnega. Če kot drugi korak vsi sprejmemo tudi, da se približno 90 % približuje večinski družbi, da se resnično združujemo in resno jemljemo vključevanje, se tudi še vedno strinjamo. Razdvaja nas vprašanje, kako naj obravnavamo migrante – ne glede na to, kakšne migrante –, ki preprosto ne sprejemajo tega, kar jim ponuja večinska družba, ki zavračajo sodelovanje in ne sprejemajo temeljnih pravil.

Levica v tem parlamentu vedno znova navaja argument, da moramo tem ljudem nekaj ponuditi. V skupini PPE pravimo, da morajo migranti ponudbe tudi sprejeti. Če ne dodate te zahteve in je ne poudarite odločno, če nimate države, ki to zahteva, potem uničite pripravljenost državljanov, da bi vključili ljudi, in opravite delo desnice v tem parlamentu, če ne dovolite, da država uporabi to strogost. Reči smemo tudi to.

(Aplavz)

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

  Rui Tavares (GUE/NGL). – Gospod predsednik, zahvaljujem se kolegu Manfredu Webru, ker je sprejel to vprašanje.

Rekli ste, da prosti pretok v Evropi ni neomejen – in s pravnega stališča imate prav –, temveč da se v posameznih primerih lahko omeji.

Kakšne dokaze imate za to, da se tovrstni izgon izvaja individualno, in kako lahko nasprotujete informacijam, ki jih imamo od tiska in nevladnih organizacij, ki spremljajo to dogajanje, da je glavno, pravzaprav edino merilo za izgon etnično merilo?

  Manfred Weber (PPE). – (DE) Gospod predsednik, zahvaljujem se za vprašanje. Odgovor je tudi precej preprost. V Evropi o vprašanju, ali je bilo pravo preneseno, ne odločajo politiki ali novinarji. V Evropski uniji odločajo sodišča. V Evropski uniji – in tudi v Franciji – imamo položaj, v katerem se ljudje, ki pripadajo zadevnim romskim skupinam, lahko individualno obrnejo na sodišča in vložijo pritožbo proti temu. To se je že zgodilo.

Komisarka je poudarila, da tudi francoski sodniki kot podlago za svoje odločitve uporabljajo evropsko pravo. Zato o tem, ali se v tej Evropski uniji izvajajo zakoni ali ne, ne odločajo novinarji, temveč sodišča, in glede na izjavo Komisije to očitno deluje na tak način tako v Franciji kot v drugih državah članicah Evropske unije.

  Ioan Enciu (S&D). – (RO) 24. junija letos ste v odgovoru na parlamentarno vprašanje potrdili, da poročilo Agencije za temeljne pravice prikazuje temačno sliko za 12 milijonov Romov v Evropski uniji.

Če Komisija ne bo ostro nasprotovala krizi zaradi etničnega izgona, ki ga izvajajo francoske oblasti, bo okvirni sklep o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije najverjetneje ostal zgolj dober namen. To velja tudi za akcijski načrt stockholmskega programa, ki ste ga omenili v svojem govoru.

Potem ko so francoske oblasti trdile, da se je domnevno spet pojavil kriminal etničnih skupin, kar je nemogoče preveriti, in da več sto tisoč Romov domnevno ogroža mir v mestih na zahodu, jim ni uspelo predložiti drugega dokaza kot to, da so iz slabih razmer v začasnih naselbinah preselile nekaj sto državljanov, ki so jih prepričale, da se v zameno za plačilo prostovoljno vrnejo v svoje matične države.

Sprejeti moramo dejstvo, da je poleg Romov v Franciji še nekaj sto tisoč Romov v Romuniji, za katere se njihova vlada ne zmeni, ki pa jih morajo upoštevati vse strategije, katerih namen sta vključitev Romov in izboljšanje njihovega položaja v okviru združene Evrope.

Oba položaja je treba obravnavati s posebnim, soodvisnim pristopom. Ne gre za to, ali Romi pripadajo samo Romuniji ali pa pripadajo vsej Evropi, temveč za to, kako je mogoče ukrepe za vključevanje, ki se sprejmejo na evropski ravni, povezati z ukrepi, ki naj bi izboljšali položaj Romov na nacionalni ravni. Komisija mora od besed, strategij in dejstev preiti …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Sophia in 't Veld (ALDE). – Gospod predsednik, v Evropi imamo notranji trg, ki je zelo uspešen. Eden od poglavitnih razlogov za to je, da je Komisija zelo stroga pri uveljavljanju pravil trga. Želim pa si, da bi bila Komisija tako stroga tudi pri uveljavljanju temeljnih pravic v Evropi.

(Aplavz)

Zato, komisarka, je moja skupina tako zelo vztrajala pri tem, da bi imeli posebnega evropskega komisarja za temeljne pravice. To ste vi. In od vas pričakujemo, da se ne boste zavzemali za evropske vlade, temveč za evropske državljane, in če vam to, kar vidite, ni všeč, potem si ne smete zatiskati oči pred tem, kar se dogaja v Evropi, ampak morate ukrepati.

V tej dvorani nočemo besed ne od gospoda Barrosa ne od vas. Te razprave ne bi potrebovali, če bi bili prepričani, da bo Evropska komisija uveljavila pravila – ne samo pravila o priseljevanju in prostem pretoku, temveč tudi temeljne pravice –, ker bomo lahko le tako dosegli, da bo Evropska unija postala skupnost vrednot, ki bo tako uspešna kot notranji trg.

(Aplavz)

  Franziska Keller (Verts/ALE). – Gospod predsednik, zelo dobro in zelo pomembno je, da razpravljamo o vključevanju Romov, in sprašujem se, zakaj je Komisija šele zdaj opazila, da nekaj denarja ni bilo dobro porabljenega. Pomembno je tudi, da razpravljamo o tem, kako je mogoče prilagoditi dejanske razmere v državah članicah, da bodo ustrezale potrebam Romov, vendar menim, da danes ne razpravljamo o tej temi. Danes razpravljamo o množičnem izgonu Romov, ki ga izvaja Francija, in množičnega izgona ni mogoče upravičiti niti s pomanjkanjem vključenosti.

Popolnoma jasno je, da se Romov v Franciji ne izganja individualno – in sprašujem se, kako tega ne vidite. Zelo srhljivo je, da si Komisija, varuhinja pogodb, ne drzne tega izreči na glas, da si ne drzne varovati pogodb in Listine o temeljnih pravicah. Ne smemo dopustiti skupinskega kaznovanja. Pozivam vas, da se odločno opredelite ter da si ne zatiskate oči pred diskriminacijo Romov v Franciji in tudi v drugih državah članicah, ker je to sramota za Evropsko unijo.

(Aplavz)

  Derk Jan Eppink (ECR). – (NL) Gospod predsednik, ko sem delal kot dopisnik v vzhodni Evropi, sem se seznanil z romsko problematiko. To je bila velikanska socialna težava in socialistični režimi takrat niso bili sposobni najti rešitve. Zdaj se s to težavo spopada Evropa. Preveč preprosto je gledati na položaj Romov zgolj z vidika rasizma ali ksenofobije, kakor to trenutno počne levica. Skupine ljudi, ki potujejo po Evropi z bivalnimi prikolicami in nimajo rednega dohodka, dolgoročno povzročajo nevšečnosti. To je neizogibno, od česa pa naj ti ljudje živijo? Evropa zagotavlja prosti pretok oseb in to je velika ugodnost. Vendar imajo vsi, ki uveljavljajo to pravico, tudi obveznosti, o katerih premalo razpravljamo v Parlamentu. Prva od teh obveznosti je, da se ne povzroča nevšečnosti. Moški so Romkinje poslali prosjačit na ceste. Kakšen je položaj v zvezi s pravicami žensk v romski skupnosti? Videl sem otroke, ki so prosjačili, ko bi morali biti v šoli; kakšen je položaj v zvezi z obveznim šolanjem? V primeru kaznivih dejanj so žrtve navadni državljani in praviloma ne levičarski politični voditelji, ki živijo v svojih slonokoščenih stolpih. Pozval bi jih, naj zato, da bodo težavam prišli do dna, v svoje domove gostoljubno sprejmejo romsko družino.

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL) . – (FR) Gospod predsednik, v zvezi z Romi je veliko predsodkov. Veliko je že bilo povedanega. Strinjam se z ogorčenostjo nekaterih kolegov poslancev, vendar bi vam rada samo predstavila nekaj dejstev iz ozadja, da razjasnim zadevo.

Prvič, niti en Rom ni bil vpleten v dogodke, ki so sprožili ksenofobično, panično polemiko v Franciji letos poleti. To je bilo zgolj odvračanje pozornosti. To nikakor ni povezano z vračanjem ljudi, ki so storili kazniva dejanja ali so bili tega osumljeni, v njihovo državo. Vsi posamezniki, ki so bili poslani nazaj, so bili do zdaj nekaznovani. Je pa to še kako povezano z določitvijo etnične skupine za grešnega kozla.

Kako potekajo ti izgoni? Izvajajo se sistematično z evakuacijami začasnih naselbin. Policisti ponavadi navsezgodaj pridejo in popišejo osebne podatke posameznikov. Ti podatki se potem uporabijo za to, da se po standardni predlogi množično pripravijo odredbe o zapustitvi države. To pomeni, da se ne preučujejo posamezni primeri. Naselbine se potem porušijo, evakuiranim osebam pa se ne dovoli niti to, da bi šle iskat svoje osebne stvari. Obstajajo pričevanja o tem.

(Predsednik je prekinil govornico)

  Gerard Batten (EFD). – Gospod predsednik, Francija se je odločila, da ne želi, da se pred njenim pragom pojavi množica nepovabljenih Romov, vendar so bili Romi povabljeni. Ta celotna težava izhaja neposredno iz Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov EU do prostega gibanja.

Vsak državljan EU ima pravico živeti v drugi državi EU. Tako kot velik del zakonodaje EU se je tudi to v praksi izkazalo za nesmisel. Iz druge države članice k nam ne prihajajo samo visoko izobraženi in kvalificirani ljudje s trdno delovno etiko. To pomeni, da nimamo nobene zaščite pred prihodom družbeno nezaželenih in kriminalnih elementov.

Francoske vlade so bile vedno navdušene nad Evropsko unijo. Zdaj na boleč način spoznavajo, da ne morejo imeti EU brez Romov. Francozi se zdaj želijo pridružiti Italijanom in reči: „Arrivederci Roma.“ Pa tega ne morejo. Bolje se je pridružiti Stranki za neodvisnost Združenega kraljestva in reči: „Goodbye European Union.“

  Corneliu Vadim Tudor (NI). – (RO) Če imajo evropske države skupni imenovalec, to niso niti valuta niti gospodarstvo niti civilizacija; njihov skupni imenovalec so Cigani.

Kot zgodovinar in sociolog bom uporabljal besedo „Cigan“, ki nima slabšalnih ali poniževalnih prizvokov, še posebej, ker je izraz „Rom“ umeten in izmišljen. Konec koncev je Johann Strauss pred natanko 125 leti napisal opereto Cigan baron in ne Rom baron.

Obžalovanja vredno je, da se še naprej ne razlikuje med Romi in Romuni. Ugotovil sem, da je povsod po svetu v zvezi s Cigani še vedno veliko rasnih predsodkov ter zmotnih stereotipov in napačnih predstav. Obstajajo ljudje, ki jim pravijo Romi in jih sovražijo, medtem ko jim jaz pravim Cigani in jih imam rad.

Za to, kar se dogaja zdaj, niso krivi ne Cigani ne moja država Romunija. Največji val priseljevanja Ciganov v Evropo je potekal leta 1241 v času velikega mongolskega vpada. V Evropo so prišli kot spretni rokodelci, ki so služili v pomožnih enotah.

V Romuniji je po tolikšnem času več Ciganov kot drugod po Evropi zaradi zaporednih valov izganjanja in preganjanja, ki so več kot 500 let potekali v večini držav „stare celine“. Romunija je zdaj postavljena k sramotilnemu stebru, ker je bila preveč strpna in gostoljubna.

Množični izgon Ciganov ni rešitev. Seveda ni prijetno, če ti nekdo skali udobno življenje, vendar je treba ob storjenih kaznivih dejanjih izvajati zakon za vsak primer posebej, ne pa se odločiti za skupinsko kaznovanje.

Zakaj jih vlada v Parizu ne izžene naravnost v Indijo, njihovo matično državo?

  Simon Busuttil (PPE). – (MT) Grozljivi položaj, v katerem je velik del romske skupnosti, je nedvomno sramoten za Evropo. Veliko teh ljudi živi v pasti revščine, iz katere jih je treba nemudoma rešiti. Še sramotnejša od tega pa sta politična manipulacija in oportunizem, ki ju uporabljajo tisti, ki to vprašanje sprevračajo v brezobzirno politično igro. Menim, da je to nezaslišano in sramotno tudi za Evropo, saj takšna politična manipulacija izkrivlja celotno vprašanje. Pravo vprašanje zadeva položaj romske skupnosti in to, kako ji pomagati, da se iz njega izvije. Zato si Evropska ljudska stranka na vso moč prizadeva za pripravo učinkovite strategije za pomoč tem ljudem; strategije, ki bo povezala institucije in države članice ter neposredno vključila Rome. Preučiti je treba tudi pravo o prostem pretoku. To pravo dodeljuje tako pravice kot obveznosti, oboje pa je treba v celoti izvajati. Zato se oseba, če krši pravo, lahko izžene. Če ne bomo, zlasti mi iz glavnih strank, izvajali tega prava s spoštovanjem človekovih pravic, bodo ljudje, naši volivci, glasovali za ekstremistične in populistične stranke ter od njih zahtevali izvajanje tega prava.

  Sylvie Guillaume (S&D). – (FR) Gospe in gospodje, najostreje obsojam ravnanje francoske vlade, ki je izrabila položaj Romov za to, da je Rome določila za grešne kozle, kakor so to pred tem naredile druge vlade v Evropski uniji in to še vedno počnejo.

Siljenje ljudi, naj zapustijo državo, racije v naselbinah ob zori, ločevanje družin, grožnje, uničevanje skromnega imetja ljudi in izgoni: tako je francoska vlada letos poleti izrabila Rome, ko si jih je prizadevala okriviti za negotovo vzdušje, obenem pa je prikrivala svoje težave pri reševanju gospodarskih in socialnih problemov v državi.

Te trditve in ravnanje so zaničevanja vredni in nedopustni. Vendar morajo biti zdaj spodbuda za odločen odziv vseh, ki menijo, da dolžnost spoštovanja pravic ni zgolj stvar izjav, temveč nedotakljiva resničnost, ki nas zavezuje k ukrepanju.

Zato nam mora Evropska komisija, če resnično meni, da je njena dolžnost izreči sodbo, takoj in brez odlašanja sporočiti, ali je francoska vlada kršila pravo EU in Listino o temeljnih pravicah ali ne. Zdi se mi, da vem, kakšen utegne biti odgovor.

Evropska komisija mora izvajati vse vidike akcijskega načrta za vključevanje Romov v okviru usklajenega pristopa, ki je osredotočen predvsem na izobraževanje, zaposlovanje, socialno varstvo in zdravje. Zato mora biti Komisija predana pri usklajevanju politike. Boj proti diskriminaciji je eden od naših skupnih ciljev in Komisija mora pokazati trdno politično voljo pri tem. Menim, da je to ustrezen izziv za leto 2010, ki je, naj vas opomnim, evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti.

  Sarah Ludford (ALDE). – Gospod predsednik, podpredsednica Reding me je vsekakor prepričala, da bo resno obravnavala to vprašanje in da si s svojimi kolegi močno prizadeva za to.

Vendar tako kot drugi nestrpno pričakujem sodbo Komisije glede tega, ali je Francija kršila pravo EU ali ne. Upam, da bomo to zelo kmalu izvedeli in da bomo izvedeli, ali Komisija namerava sprožiti postopke za ugotavljanje kršitev proti Franciji – in seveda proti vsem drugim državam članicam, ki si to zaslužijo – zaradi kršitve direktive o prostem gibanju.

Kakor so povedali drugi, sprejemam to, da obstajajo omejitve o pravicah do prebivanja v skladu z direktivo o prostem gibanju in seveda v skladu z – obžalovanja vrednimi – prehodnimi ureditvami za pristop, vendar želimo od Komisije natančno izvedeti, ali so bile te omejitve kršene.

Vidik, ki ni bil omenjen drugje – in to je zelo občutljivo vprašanje, ki omogoča, da se Francija izvije iz vprašanja o etnični diskriminaciji –, je, da Francija ne zbira podatkov o narodnosti. Torej se je minister Lalouche, ko je na sestanku, ki sem se ga udeležila, rekel, da je eden od štirih mladih, aretiranih v Franciji, romunski državljan, izognil temu, da bi rekel, da so to Romi.

(Predsednik je prekinil govornico)

  Catherine Grèze (Verts/ALE). – (FR) Da, zdaj je na vrsti Francija, da izkusi obdobje izgonov. To so množični izgoni na podlagi etnične skupine, kar je popolnoma v nasprotju s pravom EU. V tem obdobju „socialnega sarkozyzma“ se moji francoski sodržavljani sprašujejo le: „Danes Romi, kdo bo na vrsti jutri?“ Če naj „razmišljamo v evropskem duhu“, k čemur nas je danes dopoldne pozval gospod Barroso, potem je napočil čas, da pokažemo, da naše razmišljanje v evropskem duhu ni omejeno na področje gospodarstva.

Evropa se mora kmalu soočiti s svojo preteklostjo in priznati genocid nad Romi. Srh me spreleti, ko poslušam nekatere naše poslance na skrajni desnici. Če želimo zagotoviti spoštljivo obravnavanje naših manjšin, spoštovanje naših vrednot in spoštovanje Listine o temeljnih pravicah, ki je vključena v Lizbonsko pogodbo, vam je zdaj na voljo samo ena možnost, in sicer, da obsodite Francijo.

  Dimiter Stoyanov (NI). – (BG) V Bolgariji je romska problematika zelo pereča. Ciganski baroni namenoma skrbijo za to, da več sto tisoč Romov v Bolgariji živi v revščini. Ti baroni imajo možnost, da postanejo vodje velikih organiziranih kriminalnih združb na račun bede drugih Romov. Zaradi tega je prizadet vsak bolgarski državljan, ki postane žrtev romskega kriminala.

Pred pristopom Bolgarije k EU je bilo veliko kritik uperjenih v naše precej skromne možnosti za vključevanje, ki jih narekuje šibko gospodarstvo. Kaj pa vidimo danes? Močna Francija, ustanovna država in vodilno gospodarstvo v EU, ni kos vključitvi niti nekaj sto Romov, kaj šele da bi bilo temu kos obubožano gospodarstvo Bolgarije, kjer živi več sto tisoč Romov. Ukrepi francoske vlade ne koristijo nikomur, še posebej pa ne Evropski uniji. Izgoni poudarjajo uporabo dvojnih standardov ne samo za Rome, temveč za vse bolgarske državljane, kar je tudi vzrok za globoko razočaranje. Bolgari in stranka Napad kot konzervativna stranka pričakujemo solidarnost pri reševanju teh težav. Vseevropski akcijski načrt, ki ga je napovedal gospod Barroso, je nujen, ker je težava že zdaj vseevropska.

Hvala.

  Monica Luisa Macovei (PPE). – (RO) Diskriminacija in skupinski izgoni so prepovedani. To je pravo, ki ga podpiramo vsi, ne glede na to, kateri politični skupini pripadamo. Komisija mora nemudoma jasno in javno predložiti pregled vsakega primera ter navesti, kdo je odgovoren in kakšne ukrepe je treba sprejeti.

Vsako posplošeno povezovanje romske etnične skupine in kriminala vodi v rasizem in diskriminacijo. Kazenska odgovornost je individualna in se potrjuje na podlagi dokazov in postopkov.

Rada pa bi, da iskreno izpostavimo odgovornost vseh, vključno z odgovornostjo romunskih oblasti in politikov iz vseh političnih strank, za to, kar so naredili in česar niso naredili v zadnjih 20 letih za to etnično manjšino. Mimogrede, tisti, ki ne veste, sem romunska državljanka.

Zdaj moramo kot države članice in evropske institucije združiti moči in uresničiti strategijo za Rome, ne glede na to, kje so ti ljudje.

  Claude Moraes (S&D). – Gospod predsednik, glavna vprašanja revščine in socialne izključenosti Romov so ključna vprašanja za ta parlament in svoje odgovornosti bomo vzeli resno. Vendar nihče niti najmanj ne dvomi o tem, da smo danes tukaj v tej dvorani, kjer so prisotni tudi komisarji in Svet, zato, da ugotovimo, kaj Komisija, varuhinja pogodb, meni o francoskem skupinskem ukrepu – kakor je rekla gospa Reding – proti Romom.

Če gre torej za to, da želi gospa Reding počakati in nam sporočiti pozneje, prav. Vendar smo tukaj zato, komisarka, da izvemo ne samo to, ali boste uresničili svoj sklep, temveč tudi to, kakšen je ta sklep. V primeru medlega in nejasnega odgovora glede tega, ali gre za skupinsko kaznovanje – te besede ste uporabili vi – ali pa gre za ukrepanje v posameznih primerih, ki je potrebno v skladu z direktivami EU o prostem gibanju, moramo to vedeti. Od vas pričakujemo ta odgovor.

Ko bomo imeli ta odgovor, bomo razumeli, da druge države ne smejo uporabiti skupinskega kaznovanja etnične manjšine, ene največjih v Evropski uniji, kot precedens. To je danes ključni dejavnik za nas in prosim vas, bodite jasnejši, bodite varuhinja pogodb. Šele potem se lahko premaknemo naprej k strategiji za Rome, za katero se zdi, da si jo želimo vsi v tem parlamentu, in ki naj bi odpravila glavne težave, ki vodijo do izvažanja vprašanj revščine in socialne izključenosti po vsej EU.

Vendar pa danes govorimo o izgonih. Menimo, da so nezakoniti, in menimo, da je vaš odgovor medel in nejasen. Bodite jasnejši. Bodite varuhinja pogodb.

  Marielle De Sarnez (ALDE). – (FR) Menim, da je ta razprava lahko koristna pod dvema pogojema: prvič, če bo privedla do izboljšanja življenjskih razmer prebivalstva, z drugimi besedami, tistih 10 milijonov Romov, ki so trenutno v izjemno ranljivem položaju, in, drugič, če bo privedla do tega, da se bomo vsi soočili s svojimi odgovornostmi. Osebno menim, da moramo vsi pomesti pred svojim pragom, najprej pa matične države. Izvajati morajo učinkovitejše politike vključevanja, ker so Romi v teh državah prepogosto izključeni in odrinjeni na rob. To se mora spremeniti. Prav tako države gostiteljice – in v mislih imam Italijo v preteklosti ali mojo državo Francijo zdaj –, kjer so politični voditelji prepogosto dajali vtis, da kažejo s prstom, stigmatizirajo celotno skupnost in uporabljajo Rome za priročnega grešnega kozla za splošen strah in nezaupanje. To je nesprejemljivo. Evropska unija ne sme dopuščati nobene diskriminacijske politike – Evropska unija, ki ji v času širitve ni uspelo oceniti razsežnosti tega vprašanja. Milijarde, ki so bile porabljene, niso niti malo izboljšale vsakdanjega položaja Romov. Nadoknaditi moramo izgubljeni čas in predložiti obsežen akcijski načrt za vključevanje, ki vključuje Komisijo, države članice in lokalne oblasti, ki prepogosto prevzamejo delo osrednje vlade pri sprejemanju Romov. Hvala.

  Andrej Kovačev (PPE). – (BG) Najprej želim kolege poslance pozvati, naj se uprejo skušnjavi, da bi razpravo o temi „položaj Romov v Evropi“ izrabili za doseganje kratkoročnih političnih ciljev in napade na posamezne vlade v Evropi. Ni primerno, da se ta tema izpodbija na strankarski podlagi. Od levice nisem slišal nobenih konkretnih predlogov, samo napade. Za vključitev te manjšine potrebujemo dolgoročno strategijo. Seveda pričakujem, da bodo države članice upoštevale evropsko zakonodajo in zagotovile popolno izvajanje prostega pretoka državljanov Evropske unije z izpolnjevanjem zakonskih ureditev in upravnih zahtev, ki veljajo v vseh državah članicah. To vključuje tudi enake pravice in obveznosti – naj močno poudarim besedo „obveznosti“ – za vsakega posameznega državljana EU.

Potreben je individualni pristop. Pristop ne sme biti splošen in ne sme omogočati, da se zaradi narodnosti ali katere koli druge značilnosti manjšine obsodijo ali stigmatizirajo celotni narodi ali skupine. Vključevanje Romov ni vprašanje, ki zadeva samo eno državo članico, na ozemlju katere se je ta manjšina sčasoma naselila. To je vseevropsko vprašanje, za katerega potrebujemo vseevropsko rešitev.

Potrebujemo strategijo, ki jo bodo pripravili evropske institucije in države članice Evropske unije, predstavniki romske skupnosti in civilne družbe. Vendar je treba to strategijo zato, da ne bo ostala zgolj mrtva črka na papirju, uspešno uresničiti, za kar je prav tako potrebna volja na obeh straneh: tako pri manjšini kot pri večini. Združiti se moramo na podlagi naših skupnih vrednot strpnosti, svobode, varnosti in solidarnosti, da se bomo lahko uravnoteženo odzvali na ta velik izziv za našo celino.

Za konec, nočem, da se povezava s Schengenom vključi neposredno ali posredno …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Kinga Göncz (S&D). – (HU) Ob izgonu Romov iz Francije se zastavljata vprašanji o temeljnih pravicah in temeljnih vrednotah. O tem je bilo danes veliko povedanega. Vendar je s političnega vidika morda še pomembneje, da je bila zaznamovana in kriminalizirana etnična skupina, ki je ranljiva in še posebej revna. To krši pravico do nediskriminacije in lahko sproži tudi nevarne težnje. Predsednik Sarkozy je že dobil privržence. Na Madžarskem skrajna desničarska stranka Jobbik že govori o odvzemu državljanstva madžarskim Romom in zapiranju Romov v taborišča. Poslanec Evropskega parlamenta iz stranke Jobbik govori o naselbinah za javno varnost in prisilnem vključevanju.

Komisija je poleti ukrepala počasi, negotovo in neučinkovito. Zdaj imam nekaj vprašanj. Kaj namerava Komisija narediti glede širjenja tega sovražnega govora, glede te krepitve izključevanja na podlagi narodnosti, ki čedalje bolj zastruplja Evropo? Kdaj bomo imeli vseobsežno evropsko strategijo za Rome, ki bo lahko preprečila, da bi države druga na drugo prelagale težavo, in kaj namerava Komisija narediti za nadzor izdatkov iz sredstev EU, da se zagotovi dejansko izboljšanje položaja Romov s temi sredstvi?

  Luigi de Magistris (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da je odločitev predsednika Sarkozyja zelo resna: ponovno, da bi prikril notranje politične težave – kakor se je že zgodilo v Italiji –, si podporo poskuša povrniti s kriminalizacijo izključenih oseb in migrantov, pri tem pa izrablja zaskrbljenost ljudi za socialno varnost.

Preden Evropa postane Evropa trgov, mora biti Evropa pravic, Evropa solidarnosti in Evropa vključenosti. Zato je izjavi predsednika Sarkozyja takoj sledila zelo resna izjava italijanskega ministra za notranje zadeve, ki želi prevzeti Sarkozyjevo metodo in jo razširiti na državljane EU, pri čemer bi izgnal tiste brez dohodkov ali prebivališča.

Torej namen spet ni spodbuditi politike vključevanja, politike, ki zmanjšujejo socialne neenakosti in si prizadevajo za združitev ljudi, temveč kriminalizirati ljudi. To je zelo resno, ker so migranti, izključene osebe, tisti, za katere se šteje, da so na obrobju družbe, koristni, kadar se jih potrebuje, na primer za delo na črno; z drugimi besedami, kadar morajo izpolniti dolžnosti, nimajo pa pravic. Če kaznivo dejanje naredi izključena oseba, Rom ali migrant, je kaznovan, vendar to ne sme biti izgovor za upravičevanje zelo resnih izgonov.

Komisija se mora odzvati, če želi Evropo solidarnosti, enakosti in svobode.

  Mario Mauro (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kakor sem danes dopoldne povedal že v drugi razpravi, bi rad, da drug drugemu pomagamo resno vzeti stvari, o katerih govorimo.

Če je res – kakor trdijo naši kolegi socialisti in liberalci –, da je ravnanje francoske vlade protidemokratično, in če je res, da je Komisija – kakor pravi gospod Swoboda – neodločna ali da celo potihem sodeluje pri tem ravnanju, zakaj so gospoda Swobodo podprli člani Komisije iz vrst socialistov in liberalcev? In zakaj ti komisarji ne odstopijo in s tem prisilijo Komisijo in vlade, da prevzamejo svoje odgovornosti?

Če je po drugi strani to samo propaganda, potem se propaganda izvaja prav z namenom, da se ne obravnava jedra težave, ker sta jedro težave in primarna strategija to, da so v središču vsega ljudje. Državljani iz romske etnične skupine so ljudje, naši revni so ljudje, ker se težave pri vključevanju kopičijo v obrobnih četrtih in prizadenejo najrevnejše sloje prebivalstva; vsi ti ljudje potrebujejo trdna pravila.

Kaj naj zahtevamo, kaj je zahtevala francoska vlada? Da se uporabijo direktive Evropske unije, za katere smo glasovali v Parlamentu, da se zagotovijo trdna pravila, tako da bodo naši prebivalci imeli lepo prihodnost.

  Rita Borsellino (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospod Chastel, komisarka, gospe in gospodje, odločitev francoske vlade, da izžene več kot tisoč Romov, je skrajno resna zadeva, še posebej, če upoštevamo, da je bil ta ukrep sprejet iz propagandnih in populističnih razlogov v času, ko javno mnenje še zdaleč ni naklonjeno francoski vladi, in to je prava politična manipulacija.

Ta ukrep spodkopava predvsem načelo evropskega državljanstva. V skladu z Direktivo 2004/38/ES o prostem gibanju se to načelo lahko omeji le v posebnih primerih, omejitev pa je treba oceniti za vsak primer posebej. Menim, da se to ni zgodilo.

Naloga Komisije kot varuhinje pogodb je, da hitro posreduje in skrbno oceni ravnanje držav članic, ki je ksenofobično in ni v skladu s pravom EU. Rada bi vas tudi opomnila, da je Listina o temeljnih pravicah z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe postala zavezujoča in da prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi narodnosti ali državljanstva.

Danes nam ta razprava omogoča, da ugotovimo, kaj Komisija in Svet menita o teh ukrepih in kako bosta ukrepala v zvezi s tem, ne nazadnje zato, ker dejansko menim, da se je Komisija odzvala nekoliko pozno.

Za konec bom Komisijo in Svet vprašala, kaj se je zgodilo z akcijskim načrtom za razvoj evropske strategije za Rome in njihovo vključitev ter kako Francija in druge države članice porabljajo evropska sredstva, namenjena vključevanju etničnih manjšin.

PREDSEDSTVO: László TŐKÉS
podpredsednik

  Jean-Pierre Audy (PPE). – (FR) Gospa podpredsednica, komisar, gospe in gospodje, osupnila me je hinavščina v številnih govorih, ki sem jih pravkar slišal, in želim povedati, da je Francija pravna država. Nimamo politike diskriminacije; poleg tega niti ne priznavamo manjšin. Republika je ena in nedeljiva. Sklepe sprejemamo v posameznih primerih pod nadzorom sodnika in to je razvidno iz sklepov. Hvala, komisarka, da ste nas opomnili na to. Vendar so se Francozi odločili za varnost. Francija je velikodušna do ljudi, ki tam prebivajo zakonito. Ukrepamo proti ljudem, ki prebivajo nezakonito, in Francozi ne dopuščajo nezakonitih situacij. Seveda obstaja prosti pretok. Ta prosti pretok seveda velja pod pogojem, da posamezniki ne kalijo miru in da imajo po obdobju treh mesecev na voljo dovolj sredstev. Vendar si svoboščin – to je poglavje II Listine o temeljnih pravicah – ni mogoče zamisliti brez varnosti. Svoboda ne more obstajati brez reda, ker svoboda brez reda pomeni anarhijo. Poleg tega v teh razmerah vsi odgovorni lokalni politiki zahtevajo posredovanje policije. Zdaj moramo pripraviti obsežen vseevropski program za vključevanje – k čemur je pozval tudi predsednik Băsescu – za boj proti mafijskim organizacijam in trgovini z ljudmi, za reševanje težav pri izobraževanju, za izboljšanje dostopa do zdravstvenega varstva in za zagotovitev tega, da bodo Romi politično zastopani. Toplo bi morali pozdraviti skupno rešitev. Škoda bi bilo, če ne bi imeli skupne rešitve zgolj zaradi obsodbe Francije. Zamujamo politično priložnost in upam, da se bodo do četrtka ustvarili pogoji za to, da bomo našli to skupno rešitev.

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Minister, komisarka, najlepša hvala za vajina govora. Vendar je iz teh govorov povsem jasno, da nimate pojma, kaj se dogaja v romskih naseljih v Evropski uniji in državah članicah EU.

To, kar se je zgodilo v Franciji, je samo vrh ledene gore in odločitev gospoda Sarkozyja ni prva taka odločitev kakšnega evropskega državnika. Take odločitve so bile v preteklosti sprejete tudi v drugih državah. Sprejete so bile v Veliki Britaniji in Italiji, gotovo pa bodo sprejete tudi v prihodnosti. Popolnoma jasno je, da se Komisija ni ustrezno odzvala, in političnega vprašanja iz tega ne delamo socialisti, temveč pravzaprav vaša skupina, ki ni sposobna priznati, da je v Evropski uniji nekaj takega nesprejemljivo.

Komisarka, če res želimo rešiti vprašanje Romov, moramo prenehati govoriti prazne besede in puhlice, ki si jih tukaj izmenjujemo že nekaj let. Opraviti je treba res temeljito analizo in rešiti ta položaj v sodelovanju z Romi, pa ne samo z romskimi intelektualci, ki si pogosto povsem drugače predstavljajo, kako v resnici živijo Romi, temveč neposredno s predstavniki iz teh naselij, ki sem jih omenila.

  Sergio Paolo Francesco Silvestris (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, koliko splošno razširjenih zmot o ocenah, ki smo jih slišali danes! Ocenah, ki so preglednejše, če upoštevamo pravice: pravico, da se oseba ne vrne v matično državo – s čimer se vsi strinjamo –, pa tudi pravico otrok, da živijo in se učijo v dostojnih razmerah.

Če bi svojega otroka silil, naj dneve in dneve poseda v svojem vozičku na razpotjih, izpostavljen soncu in dežju, in če bi ga silil, naj jé v izpušnih plinih službenih avtomobilov, če bi počel to, bi mi sodišče vzelo sina. Če bi država članica ukrepala v podobni situaciji, ki bi jo povzročile skupnosti etničnih manjšin, bi se razlegel vik in krik o rasizmu.

V členu 7 Direktive 2004/38/ES je navedeno, da imajo vsi, ki so vpisani v šolo z namenom, da študirajo, pravico prebivati v obdobju, daljšem od treh mesecev. Vendar otrokom ne smemo jemati prstnih odtisov. To pomeni, da jih ne smemo identificirati, če prvi dan v šolo pride prvi otrok in se vpiše v šolski dnevnik, naslednji dan pa se pojavi drugi otrok, ki pravi: „Ne, to sem jaz.“ V šoli se dnevnika ne sme voditi z imeni, temveč z glasovi, ker otrok ne smete identificirati, sicer ste rasist.

Pravilo, v skladu s katerim moramo spoštovati pravico, da se osebe ne vrnejo v matično državo, ne pa tudi pravice do dostojnega življenja, je nekoliko nenavadno, vendar naj bi ga uporabljali tudi za etnične manjšine EU, ki so prisotne v naši Evropi.

  Juan Fernando López Aguilar (S&D). – (ES) Gospod predsednik, danes dopoldne je bilo med razpravo o stanju Unije poudarjeno, da se evropske institucije oddaljujejo od javnosti. To je politična težava, poleg tega pa tudi evropska težava. Zato se v tem kaže to, da Evropa ni zgrajena na notranjem trgu in enotni valuti, temveč na javnosti, temeljnih pravicah ter območju svobode, varnosti in pravice.

To pomeni, da pomanjkanje socialne vključenosti manjšine, ki je objektivno izključena, ni težava zadevne države ali težava držav, kot je Španija, v katerih je raven vključenosti romskega prebivalstva visoka.

To je evropska težava in zato, ne glede na pravni odziv – za kar je v prvi vrsti odgovorna Komisija, na zadnji stopnji pa sodišča –, obstaja politični postopek, za katerega je odgovoren Parlament. Parlament mora najprej popolnoma jasno povedati, da je izgon na podlagi narodnosti v nasprotju s potrebnim evropskim združevanjem državljanov. Drugič, povedati mora, da so populistične poteze, ki naj bi odpravile težave vlad držav članic in so odziv na javnomnenjske raziskave z iskanjem grešnih kozlov, v nasprotju z Evropsko unijo in potrebnim evropskim združevanjem državljanov. Za konec mora povedati, da se bodo morale vlade ob vsaki podcenjevalni potezi, ki bo sporočala, da obstajajo vlade, ki se ne zmenijo za to, kar pravijo evropske institucije, ker verjamejo javnomnenjskim raziskavam, soočiti s Parlamentom, Komisijo in vsemi evropskimi institucijami.

  Jan Mulder (ALDE). – (NL) Gospod predsednik, skoraj vsi govorniki so povedali, da je treba pravo izvajati po vsej Evropski uniji na enak način, Komisija pa je povedala, da mora Francija še vedno odgovoriti na nekaj vprašanj v primeru izgona Romov. Komisiji zastavljam naslednje vprašanje. Ali je bil določen rok, do katerega mora Francija odgovoriti na ta vprašanja; kdaj bo Komisija rekla: „Čas je, da nam jasno odgovorite?“ In kdaj bo Komisija potem lahko sprejela jasno stališče?

Potem je tu vidik, da je bilo za vključevanje Romov porabljenih ogromno sredstev. Komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje je navedel številne primere, med katerimi je bil, če sem prav razumel, tudi uspešen dialog z Romi na Madžarskem. Meni se zdi, da dialog ne bi smel toliko stati. Ali ni boljših primerov uspešnih projektov vključevanja, kot je dialog, ki se je začel na Madžarskem?

  Ulrike Lunacek (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, komisarka Reding, v letu, odkar sem poslanka Evropskega parlamenta, sem vas spoznala kot komisarko, ki ukrepa proti diskriminaciji na veliko področjih, in do zdaj sem mislila, da je prav, da ste komisarka za temeljne pravice. Vendar so me vaš današnji govor, vaše izjave v zadnjih nekaj tednih in vaše obotavljanje pri obravnavanju tega, kar se je zgodilo v Franciji – množični izgon Romov –, zelo razočarali. V zvezi s tem se strinjam z mnogimi, ki menijo, da je to nezaslišano.

Po eni strani pravite, da vam je francoska vlada povedala, da ni bilo nobenega usmerjenega ukrepa, pri katerem bi bile kršene temeljne pravice, po drugi strani pa potem pravite, da želite poskrbeti, da bo tudi Francija ravnala v skladu z evropskim pravom. To torej pomeni, da je Francija pri tem ravnala v nasprotju z evropskim pravom. Zakaj tega ne poveste razločno in naravnost?

Pričakujem, da boste z enako jasnostjo, s kakršno Komisija vedno zagovarja svobodo trga – kakor je bilo že rečeno –, zagovarjali tudi svobodo ustanavljanja in prosti pretok vseh evropskih državljanov in da se boste odzvali.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Države vzhodne Evrope, v katerih so velike romske manjšine, so pogosto deležne kritik, da ne skrbijo dovolj za Rome. Vendar tem splošnim kritikam ne sledijo nobeni konkretni predlogi, ki bi opisovali, kako na civiliziran in kulturen način vključiti Rome v večinsko družbo.

Sedanji izgon več sto Romov iz Francije v njihove matične države kaže na to, da načina življenja priseljenskih romskih družin, njihove lestvice vrednot in njihovega odnosa z večinsko družbo ne razumejo niti v državi, ki ima bogate izkušnje z vključevanjem priseljencev iz skoraj celega sveta.

Ne želim presojati odločitve francoske vlade. Vendar vem, da ne bo rešila težave Romov. Lahko pa sproži nov skupni postopek v Evropski uniji in državah članicah za celovito in intenzivno rešitev te težave. Vendar mora Evropska unija prevzeti vodilno vlogo pri tem, saj se posamezne države te težave lotevajo bolj ali manj z določeno mero egoizma.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, predsednika Sarkozyja poskušajo obtožiti, da s političnimi akcijami odvrača pozornost od francoskih težav, vendar je ta nesrečni izgon Romov dokaz za velike težave. V več sto naseljih Romi živijo v ločenem, vzporednem svetu in pogosto zapadejo v kriminal. Seveda so ljudje, ki živijo v okolici, zaradi tega zaskrbljeni in prestrašeni.

Ne smemo pozabiti na incident, ki je privedel do sedanjega položaja. Navsezadnje je bil vzrok to, da je 50 zakrinkanih Romov napadlo francoske policiste. Prostega pretoka, ki velja za državljane EU, se ne sme uporabiti kot izgovor. Rad bi tudi, da se upošteva dejstvo, da ima zlasti Romunija velikodušno politiko naturalizacije in da se zlasti Romom, vendar tudi članom moldavijske mafije zelo velikodušno izdajajo potni listi.

Seveda je nesprejemljivo, da si po eni strani želimo neomejen prosti pretok znotraj EU – pretok, ki se ga je danes večkrat zahtevalo –, medtem ko se po drugi strani svobodno delijo potni listi in državljanstvo, kar spodbuja nenadzorovan pritok v Evropo.

  Roberta Angelilli (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, o Romih ne razpravljamo prvič. Veliko je dobrih namenov, vendar so rezultati, odkrito povedano, nezadostni. Seveda smo v veliki meri vsi odgovorni; v tem primeru lahko rečemo, da naj tisti, ki je brez greha, prvi vrže kamen, kar zadeva vključevanje Romov.

Vseeno bi se rada zahvalila Komisiji za nove politike, ki jih je predstavila danes; želela bi si poglobljeno razpravo o teh temah, vendar to ni bilo mogoče. Priča smo bili običajni predstavi in najbolj me jezi, da se Romi izrabljajo kot ideološko orodje za politične namene, kakor jih danes izrablja levica; prav ta levica, ki je dolga leta vladala na nacionalni in lokalni ravni ter dopuščala, da so Romi še naprej živeli v neustreznih barakarskih naseljih, v katerih otroke silijo, da prosjačijo in ne hodijo v šolo in tako dalje.

Torej, gospod Swoboda, ko je bila na oblasti levica, ni bilo zgražanja; nobenega ogorčenja nisem slišala, ko so se zgodile te stvari. Predsednika bi rada pozvala: naslednjič resno razpravljajmo o politikah, programih in dejstvih.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D). – (RO) Videla sem ukrepe in izjave, ki so bili uporabljeni za stigmatizacijo etnične skupine. Videla sem tudi izjave, ki negativno prikazujejo državo ali narod, nekaj, kar je v nasprotju z evropskim duhom in načeli ter ustvarja populističen in ksenofobičen odnos, ki spodkopava načela EU.

Ne smemo dovoliti, da se predsodek proti Romom uporablja za politične namene. Ne smemo dopustiti, da v Evropski uniji obstajajo prvorazredni in drugorazredni državljani. Cilj usklajevanja na ravni EU mora biti izboljšanje položaja Romov, ne pa omejevanje pravic državljanov.

12 milijonov Romov, Ciganov, potnikov ali romskih prebivalcev, kakor jim pravijo v njihovih matičnih državah, je skupna težava, za katero je potrebna skupna rešitev. Menim, da je nesprejemljivo, da se romsko vprašanje na kakršen koli način povezuje z zadevami v zvezi s schengenskim vizumom ali pristopom Romunije in Bolgarije.

  Rui Tavares (GUE/NGL). – (PT) Nekoliko neprijetno je bilo gledati predsednika Komisije, ko se je danes dopoldne izmikal vprašanju, vendar moram reči, da je popoldne to postalo že smešno. Obišče nas komisarka za temeljne pravice in najprej govori o kriminalu? Gospa komisarka, vaše delovno področje so „temeljne pravice“ in zelo sem zagovarjal obstoj tega področja in energijo, s katero ste se mu posvetili, vendar vas trenutno v tej vlogi ne prepoznam, komisarka.

Medtem ko tukaj razpravljamo, se kršita temeljni pravici evropski državljanov – pravica do prostega pretoka in pravica do nediskriminacije. Krši se duh pogodb in ne spoštuje se same zgodovine te Unije; ne samo daljne zgodovine iz druge svetovne vojne, temveč tudi zgodovine iz devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Spomnimo se, kaj smo rekli Romuniji in Bolgariji, ko sta želeli pristopiti k Evropski uniji. Rekli smo, da lahko pristopita k Evropski uniji, če ne bosta preganjali manjšin, če ne bosta izvajali etničnega čiščenja, če bosta ravnali v skladu s človekovimi pravicam. Pristopili sta, potem pa ugotovili, da lahko močnejše države v središču Evropske unije – brez kakršnih koli težav in ne da bi se Komisija zmenila za to – počnejo stvari, za katere smo Romuniji in Bolgariji rekli, da jih ne smeta početi pred pristopom k Evropski uniji.

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. – Gospod predsednik, veliko je bilo povedanega in bilo je veliko polemiziranja. Ne bom odgovarjala na enak način, ker se moramo pomiriti in posvetiti temu, zaradi česar smo tukaj – namreč temu, da rešujemo težave, ne pa da jih ustvarjamo še več. Zastavljeno je bilo konkretno vprašanje: kdo je bil na vrhu v Córdobi s predstavniki Romov? Odgovor je: László Andor in jaz, dva španska ministra, francoski državni sekretar in finski minister. To je bilo vse, od 27 vlad.

Če si ogledate dokumente, ki so na voljo o tem, kdo porabi kaj za romsko prebivalstvo, boste razumeli, da naše vlade sredstev v glavnem ne porabljajo za naložbe v boljše življenje romskega prebivalstva, čeprav bom prepustila kolegu Lászlu Andorju, da bo govoril o tem.

Nadaljevala bom z nastopom gospoda Swobode, ker so številni poslanci Evropskega parlamenta uporabili enak ton kot on. Začudena sem, ker imamo iste vrednote in ista načela, in ko pogledam resolucijo socialistične stranke, je vanjo od besede do besede preneseno tisto, kar sem v imenu Komisije povedala avgusta. Navedla bom, kar sem povedala takrat: „Obžalujem, da […] so bile besede, ki so bile v preteklih tednih uporabljene v nekaterih državah članicah, odkrito diskriminacijske in deloma sovražne. Položaj Romov je resna zadeva. Na dnevnem redu bi moral biti ne samo avgusta, temveč vse leto in oblikovalci politike bi ga morali obravnavati skrbno in odgovorno. Nacionalni nosilci odločanja imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju tako javnega reda kot socialne vključenosti vseh Evropejcev, ki se odločijo živeti na njihovem ozemlju. Kajti Evropa ni samo skupni trg – obenem je tudi Skupnost vrednot in temeljnih pravic. Evropska komisija bo bedela nad tem.“

To je bila torej uradna izjava Komisije. Vendar Komisija romskega vprašanja noče obravnavati črno-belo in iz njega narediti vprašanja strankarske politike.

Tako kot vi sem zelo jasno obsodila besede, ki so bile uporabljene ne samo v Franciji, temveč tudi v veliko drugih državah članicah. Tako kot vi menim, da je prosti pretok ena od temeljnih svoboščin naše Evropske unije. To podpira celotna Komisija.

Vendar ne obstajajo samo pravice. Obstajajo tudi obveznosti in obveznost Komisije je, da uravnovesi te pravice in obveznosti, ki jih nismo predložili mi, temveč se je zanje leta 2004 odločil ta parlament in s tem izrazil interese volivcev. Za uresničitev tega ravnovesja med pravicami in obveznostmi smo bili nenehno v stiku s francoskimi oblastmi. To smo jasno poudarili in zato so ministri prišli v Bruselj na zelo odkrito in zelo jasno razpravo s Komisijo. Povedala sem vam, kaj so ministri povedali Komisiji.

Obenem naše pravne službe še naprej analizirajo, kakšna so dejstva na terenu, ker državi članici ne moremo kar napovedati vojne. Obstajajo pravila za analizo tega, kar je naredila država članica, in zelo jasno sem vam povedala, da ta analiza še ni končana in da še nimamo vseh dokazov o tem, ali je šlo za diskriminacijo ali ne oziroma ali so bila po presoji vsakega posameznega primera uporabljena postopkovna jamstva z utemeljenim pisnim sklepom in enomesečnim obdobjem za odhod.

Vse to se še analizira. Vemo – in to so gola dejstva –, da Francija ni prenesla direktive o prostem gibanju iz leta 2004, kar zadeva postopkovna jamstva, in govorimo prav o teh postopkovnih jamstvih, zato se je Komisija lotila dokumentacije. Zato sem danes v imenu Komisije francoskim oblastem poslala pismo v zvezi s tem natančnim vprašanjem. Lahko ste prepričani, da bom ukrepala, če obstajajo pravni dokazi v zvezi s Francijo ali katero koli državo – in iz preteklosti veste, da tudi „velike“ države lahko prejmejo obtožnico od mene in da na Sodišču običajno zmagam. A za zmago na Sodišču je potrebna trdna podlaga; strankarskopolitične izjave niso dovolj. Komisija je resna organizacija, ki mora upoštevati pravila, in Komisija počne prav to in bo to počela še naprej.

Obžalujem pa nekaj. Pozabimo na razburjenje zaradi strankarske politike, saj je v politiki to običajno. Obžalujem, da smo pravzaprav zelo malo govorili o usodi Romov, če je to tisto, zaradi česar smo tukaj.

Imeli smo sporočilo in akcijski načrt. Imamo platforme za Rome. Na voljo so nam vsi ukrepi. Zakaj se ne uporabi teh ukrepov? Obstajata past revščine in vprašanje diskriminacije. Komisiji morate pomagati, da bo države članice prisilila, da bodo uporabile te ukrepe. Denar je na voljo, vendar se ga ne uporablja za reševanje težave.

Zakaj ne? Torej, menim, da morda zato, ker v naših državah članicah ni ravno priljubljeno vzeti denar EU in ga vložiti v romsko skupnost. Upam, da se motim in da se bodo s petimi ukrepi, ki sem jih predlagala, stvari v prihodnosti spremenile. Zanašam se na to, da mi bo Parlament pomagal doseči napredek v tej smeri, ker mi sami ob pomoči gospoda Andorja ne bo uspelo opraviti tega.

Potrebujem vašo pomoč, vendar ne za strankarsko polemiziranje. Potrebujem jo za to, da se sprejme konkreten ukrep za reševanje in odpravljanje težav.

  Anna Záborská (PPE). – (FR) Gospod predsednik, pravkar smo razpravljali o zelo pomembni temi. Vendar več kot 20 kolegov poslancev ni dobilo priložnosti, da bi govorili o tem vprašanju. Zato predlagam, da predsednik kmalu dobi možnost, da spremeni razpored dela in podaljša razpravo, tako da bodo vsi kolegi poslanci lahko sodelovali v tako pomembnih razpravah, kot je bila ta.

  Hannes Swoboda (S&D). – Gospod predsednik, zelo kratek bom. Prvič, komisarka, razpravo o romskih vprašanjih smo imeli pred nekaj meseci. Parlament si je prizadeval za tisto razpravo.

Drugič, nisem popolnoma zadovoljen, vendar je bilo to, kar ste pravkar povedali v svojem odgovoru, veliko odločnejše in jasnejše od tistega, kar ste povedali na začetku razprave.

  László Andor, član Komisije. – Gospod predsednik, tako kot v preteklosti bom tudi v prihodnosti vedno na voljo za razprave o romskih vprašanjih.

Naj svoj del odgovora osredotočim na nekaj ključnih točk. Na začetku leta, kmalu po začetku mandata te komisije sem na svoj prvi uradni obisk odšel v Pariz na otvoritveno konferenco o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti. Resnično sta me prevzela vzdušje in zelo iskrena namera nevladnih organizacij in vladnih uradnikov, da se spopadejo z revščino in sodelujejo pri tem, kar smo pozneje oblikovali v cilje strategije Evropa 2020.

Moralo bi biti samoumevno, da dogodki v zadnjih dveh mesecih niso bili tisto, kar smo predvideli ali k čemur smo spodbujali februarja v Parizu. Mnogi med nami so razočarani zaradi tega in razumem tisti del tega parlamenta, ki je zelo kritičen do tega razvoja dogodkov.

A tudi če razumemo zelo zapleteno naravo teh vprašanj, menim, da se moramo posvetiti veliko bolj nezaslišanemu položaju v državah izvora Romov, ki se morajo zdaj spopasti z zelo težkimi razmerami, saj so se Francija in druge države odločile, da jih bodo izgnale. Govorimo o desetih milijonih ljudi, od katerih jih veliko živi v nemogočih razmerah.

Ni res, da ti ljudje nikoli niso bili vključeni, kakor sem danes slišal v eni od izjav. Ni res, da se Romi s kulturnega vidika – ali iz katerega koli drugega razloga – niso sposobni vključiti v prevladujoče družbe. Na tem mestu moram povedati, čeprav je to spet zapleteno vprašanje, da je večina Romov pred letom 1989 imela zaposlitev. Zelo veliko jih je bilo revnih in delali so na nekvalificiranih delovnih mestih, vendar so bili do neke mere vključeni v trg dela in so imeli osnovne pogoje preživetja.

Zelo jasno moramo poudariti, da je bil tudi gospodarski prehod ovira. Romi so očitno postali glavne žrtve tega prehodnega obdobja. Če tega ne bomo upoštevali, ne bomo razumeli izvora sedanje težave in se ne bomo zavedali, kako veliko prizadevanj je potrebnih. To morajo biti evropska prizadevanja, ker prizadete države nimajo dovolj sredstev, energije in predanosti, da bi se same spopadle s težavami.

Odločno bi rad zavrnil domnevo – ali obtožbo –, da je Komisija šele zdaj opazila, da nekaj tega denarja – Socialni sklad in strukturni skladi – ne dosega ciljev in ne izpolnjuje pričakovanj.

O tem smo zelo odkrito razpravljali v Córdobi skupaj z Georgeom Sorosom. O tem smo razpravljali na parlamentarni konferenci, ki ji je predsedoval gospod Swoboda; in obstajajo še druga srečanja, na katerih naj bi se to obravnavalo. Tej zadevi so se junija posvetili tudi na dvodnevni konferenci o ESS, prav tako pa so se ji posvetili na konferenci, ki trenutno poteka v Budimpešti. Podobni konferenci sta naslednje leto predvideni v Bolgariji in na Slovaškem. Glavna konferenca, ki se je bo po pričakovanjih udeležil tudi predsednik Băsescu, bo oktobra v Bukarešti in se bo osredotočila samo na to, kako bi lahko evropska sredstva bolje porabili za obravnavanje teh težav.

Skupaj s Parlamentom smo bili zelo dejavni pri vzpostavljanju novega mikrofinančnega instrumenta. Eden od ključnih argumentov za mikrofinančni instrument je bilo dejstvo, da prevladujoči finančni sektor in evropski instrumenti za financiranje ne dosežejo v zadostni meri skupnosti, odrinjenih na rob – in zlasti Romov –, in jim ne pomagajo.

Vendar potrebujemo dolgoročno strategijo. Nihče naj ne misli, da obstaja čudežno zdravilo – neke vrste hitra rešitev te težave – in da gre le za to, da se najde hitra rešitev. Potrebujemo dolgoročno strategijo Imamo dolgoročno strategijo, namreč strategijo Evropa 2020 z močno zavezanostjo boju proti revščini in s številčnimi cilji. Države članice pripravljajo svoje programe reform. Preprosto ne bo sprejemljivo, če se v državah, kjer živi veliko Romov, pri programu za zmanjšanje revščine romskih skupnosti ne bodo močno zavzeli za zaposlovanje in enako pomembno izobraževanje.

Ključno je izobraževanje v zgodnjem otroštvu. Komisarka Vassiliou je z nami v duhu pri vseh teh razpravah in bo sodelovala tudi v delovni skupini, ki jo je predlagala Viviane Reding, ko bo ta začela veljati. Začne se z izobraževanjem v zgodnjem otroštvu in nadaljuje z ustrezno pripravo na sodelovanje na trgu dela. Vendar je to dejansko velik napor, za katerega bo potrebne veliko energije.

Strinjam pa se z vsemi, ki poudarjajo, da moramo resno vzeti tudi sedanji položaj, ne pa govoriti samo o dolgoročnih načrtih za vključevanje. Dejansko obstaja tveganje naraščajočega rasizma in ksenofobije. Kakor je danes dopoldne v svojem govoru povedal predsednik, ta pojava nimata kaj iskati v Evropski uniji.

  Predsednik. – Za konec mi dovolite, da izrazim subjektivno pripombo. Ker predsedujem temu zasedanju, nisem mogel prispevati k razpravi o tej temi, vendar sem predložil svoj pisni komentar, ker menim, da je ta zadeva zelo pomembna.

  Olivier Chastel, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospod predsednik, na kratko samo nekaj besed za konec te razprave, ki je bila vsekakor izjemno zanimiva. Rad bi povedal, da bo ta razprava koristna, če nam bo v prihodnosti pomagala doseči napredek pri vprašanju vključevanja Romov. Menim, da moramo s tega zgodnjepopoldanskega zasedanja odnesti predvsem to. Kakor sem pravkar rekel, to vprašanje je redno vključeno v sklepe, ki jih sprejemajo različne sestave Sveta, med drugim Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO); namen vseh teh sklepov je spodbuditi vključevanje Romov v državah članicah. Prebiranje različnih dokumentov Sveta razkrije, da Svet redno obravnava to vprašanje in nasprotuje stigmatizaciji etnične skupine. Poleg tega je belgijsko predsedstvo pred kratkim poudarilo, da vključevanje ostaja eno od temeljnih načel Evropske unije in da je treba o tem vprašanju razpravljati na ustreznih forumih. Zagotovo mora ta razprava vključevati vse zadevne države in mora potekati umirjeno. Očitno smo se dobro seznanili z nedavnimi sklepi Komisije in zahtevo za sklic skupnega Sveta EPSCO ter pravosodje in notranje zadeve (PNZ). To je vse, kar bom pripomnil o ustreznosti te zahteve. Rad bi samo povedal, da je Svet EPSCO tako ali tako deloma pričakoval to zahtevo, ker je bilo vprašanje vključevanja Romov uvrščeno na dnevni red njegovega naslednjega zasedanja, ki bo 21. oktobra.

  Predsednik. – Prejel sem šest predlogov resolucij⁽¹⁾, predloženih v skladu s členom 110(2) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 9. septembra 2010.

Pisne izjave (člen 149)

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Prepričana sem, da težav, ki jih imajo Romi, ni mogoče rešiti z drastičnimi ukrepi. Ukrepati moramo odgovorno, v ta proces pa moramo vključiti vse evropske države, ne glede na to, kako težka se utegnejo zdeti ta prizadevanja. Romi so evropski državljani in morajo imeti vse temeljne pravice, ki jih zagotavlja evropska zakonodaja: pravico do prebivanja in prosti pretok. Kršitev teh pravic v Franciji je nevaren precedens, ki utegne imeti škodljive dolgoročne posledice. Menim, da je naša dolžnost, da preprečimo obtoževanje in zlasti kriminalizacijo posamezne skupine priseljencev, še posebej zato, ker Romi, ki so se prostovoljno vrnili v matične države, pred tem niso bili nikoli kaznovani. Prav tako menim, da izgon romskih državljanov iz ene regije Evrope v drugo ali, še huje, izvajanje skupinskih izgonov ni rešitev. Sprejeti moramo skupen evropski ukrep za vključitev te manjšine in oblikovati evropsko strategijo za Rome. Prednostna področja te strategije bodo morala biti izobraževanje, zdravje in zagotavljanje dostopa do trga dela. Nujno je, da skupaj najdemo konkretne rešitve, ki podpirajo socialno vključevanje Romov in na noben način ne dopuščajo, da bi se predstavniki te skupnosti počutili odrinjene na rob.

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Rad bi poudaril, da ni nujno, da so izgoni romskih državljanov, ki jih izvajajo francoske oblasti, v nasprotju s Pogodbo. Vprašanje je treba preučiti za vsak primer posebej, ker evropski državljani nimajo neomejene pravice do prostega gibanja, temveč to pravico uveljavljajo v skladu z določbami Direktive 2004/38, ki jasno določa pogoje za njihovo bivanje. Poleg tega se državljani EU lahko izženejo zaradi varnosti, javnega reda in javnega zdravja. Vprašanje, ali so ti ukrepi nezakoniti, se zastavi le, če so bili izgnani Romi, ki prebivajo zakonito. Po drugi strani imajo Romi tako kot drugi evropski državljani pravice in obveznosti. Rešitev je v pripravi učinkovite, skladne evropske strategije, ki podpira socialno vključevanje Romov, tako da bodo Romi lahko izpolnjevali svoje državljanske dolžnosti. Drugi ključni vidik je, da je treba diskriminacijo odpraviti tako, da se spremeni pogled ljudi na Rome. Ne Francija ne druge države članice ne smejo vse odgovornosti za ureditev položaja Romov prepustiti Romuniji. Medijsko izkrivljanje v Franciji in poskus, da bi se izgoni izkoristili za namene volitev, sta povsem nekoristna. Pri obravnavanju tega občutljivega vprašanja moramo biti solidarni in odgovorni. Dejansko je naša sposobnost, da to dosežemo, preskus vrednot, ki jih EU že dolgo razglaša.

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Najostreje obsojam kršitev človekovih pravic s skupinskim izgonom Romov, ki ga je izvedla francoska vlada. Na žalost se ta vzorec skrajnega, populističnega ravnanja, ki ga spodbuja Silvio Berlusconi, pojavlja tudi v državi, ki se rada označuje za dom človekovih pravic. Obenem moram Evropsko komisijo opozoriti, da njen pasivni odnos do tega, da Francija krši določbe členov 14, 27 in 30 Direktive 2004/38, kaže na njeno sokrivdo pri ohranjanju in krepitvi diskriminacije največje evropske manjšine. Položaj Romov se slabša zaradi pomanjkanja usklajene evropske politike vključevanja in ekstremističnega izkoriščanja, ki ogroža evropske vrednote. Zato pozivam Komisijo, naj odločno posreduje in konča skupinske izgone v skladu s pristojnostmi, ki so ji podeljene v skladu s členom 258 prečiščene Pogodbe EU. Sicer bomo tvegali, da se bo to nedemokratično, sramotno ravnanje razširilo, kakor kažejo izjave predstavnikov finske vlade in povratne informacije z včerajšnjega neuradnega ministrskega srečanja v Parizu.

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Vsem je jasno, da je prosti pretok znotraj EU temeljna pravica, zagotovljena evropskim državljanom. Druga pomembna pravica je, da se proti nikomur ne sprejmejo ukrepi na podlagi spola ali pripadnosti rasni, etnični ali družbeni skupini ali na podlagi jezika, veroizpovedi ali določenih političnih prepričanj. Zato bi rad poudaril, da ni utemeljeno in da ni pošteno, da se vprašanje socialne vključenosti določenih državljanov EU poskuša povezati s procesom pristopa Romunije ali Bolgarije k schengenskemu območju. Za socialno vključenost Romov niso odgovorne samo Romunija, Bolgarija ali Francija, temveč Evropa. Zaradi tega menim, da mora biti vključevanje Romov prednostna naloga EU in da morajo države članice določiti skupne rešitve skupaj z Evropsko komisijo.

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. – (RO) Resolucija Evropskega parlamenta o izgonu Romov iz Francije je nujen akt v boju proti zlorabam desničarskih vlad. Gre za resolucijo, s katero pozivamo k spoštovanju temeljne pravice, ki jo uživajo državljani Evropske unije, pravice do prostega pretoka in dostopa do trga dela.

Čeprav francoske oblasti trdijo, da je bila vrnitev Romov prostovoljna, obstajajo številne izjave, ki dokazujejo nasprotno. Odločitve francoske vlade dokazujejo njeno nezmožnost, da bi obvladala takšne razmere. S političnega vidika trenutna francoska vlada išče grešnega kozla, s katerim skuša pridobiti nekaj političnega kapitala. Francija mora ponovno razmisliti o svojem odnosu do priseljencev, ne glede na njihovo državljanstvo ali etnično pripadnost.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Pri obravnavanju položaja romskih državljanov, ki storijo kaznivo dejanje v državah EU, se ne sme uporabljati posplošenih predsodkov in stereotipov, zlasti ne tistih, ki temeljijo na nesprejemljivih merilih, kot je narodnost, ali skupinskega pristopa. V zvezi s položajem romskih skupnosti mora Evropska komisija pozvati države članice, naj s posebnimi ukrepi pomagajo odpraviti težave teh skupnosti, kakor se ugotovijo na nacionalni ravni v posamezni državi, v partnerstvu s predstavniškimi strukturami teh skupnosti. Poleg tega Komisija lahko spodbudi take pristope z dodelitvijo dodatnih sredstev iz neporabljenih proračunskih vrstic. Vprašanje socialne vključenosti državljanov Evropske unije nikakor ni povezano s schengenskim pravnim redom in ni zajeto v ta pravni red. Schengen je skupno območje prostega pretoka in Romunija izpolnjuje zahteve pravnega reda Skupnosti, ki se uporablja za področja, kot so policijsko sodelovanje, varstvo osebnih podatkov, vizumi ter nadzor meja na morju in kopnem, kar so potrdile vse strokovne ocene. Zato je Romunija že dokazala, da je sposobna učinkovito upravljati migracijske tokove na zunanji meji schengenskega območja v skladu s standardi, ki jih upoštevajo schengenske države članice, ki zdaj opravljajo to delo.

  Marian-Jean Marinescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Vsi evropski državljani morajo spoštovati nacionalne in evropske zakone. Romi so evropski državljani. Vse države članice morajo spoštovati svoje zakone in zakone EU. EU ima 27 držav članic. Dejstvo je, da Romi predstavljajo posebno težavo. Ne zaradi razmer, v katerih se spopadajo z diskriminacijo, temveč zaradi svojih socialnih razmer. To je položaj, ki ga na splošno narekuje gospodarski položaj, še posebej pa vidika njihove tradicije: nomadstvo in nizka raven izobraženosti, zaradi česar jim primanjkuje poklicnih kvalifikacij. Če dejansko želimo rešiti to posebno težavo, moramo oblikovati in izvajati evropsko politiko, ki jo bodo izvajale vse države članice. Ta politika mora temeljiti predvsem na izobraževanju. Izobraževanje lahko ponudi zaposlitvene možnosti, ki bodo veliko prispevale k socialni vključenosti Romov.

  Katarína Neveďalová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Gospe in gospodje, položaj romske manjšine v Evropi je resnično kritičen. Pripadniki te skupine so pogosto žrtve napadov in celo etničnega čiščenja. Rada bi se pridružila kritikam nedavnih ukrepov francoske vlade, ki je izgnala več sto teh državljanov Unije in jim grozila z različnimi kršitvami zakonov. Dejstvo pa je, da ne vemo za noben drug množični izgon ljudi, ki bi bili obtoženi podobnih kršitev zakonov. Dogodke v Franciji je zato mogoče označiti za etnično čiščenje. Moje vprašanje je: kdo bo naslednji? Bodo to državljani iz drugih manjšin ali priseljenci? V EU smo na zelo tankem ledu. Take ukrepe smo v preteklosti dopuščali v primeru drugih držav članic, namreč Velike Britanije in Italije, in spet so tukaj. Jasno moramo zavrniti take ukrepe in resno kaznovati države, ki jih izvajajo. S takimi ukrepi bomo ustvarili dve ravni enakosti in Romi bodo končali na spodnji ravni. Najti moramo rešitve za sedanji položaj. Menim, da bi morali več vlagati v izobraževanje te skupnosti, saj je to edina možnost. Lahko, da je prepozno, da bi rešili sedanjo generacijo, morda pa lahko rešimo prihodnje generacije.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Potrebujemo resno razpravo, na kateri bomo našli evropsko rešitev za težavo, ki zadeva veliko naših držav. Vendar je treba razpravljati konstruktivno in se izogibati domišljavemu bahaštvu ali zadovoljevanju množic.

Spet se je izkazalo, da je evropska levica slepa za stisko, kakršna je stiska Romov, ki je levica ni želela in ni znala obravnavati. To težavo uporablja za podpihovanje in stisko spreminja v orodje, ki je namenjeno zgolj propagandi.

Vedno sem spodbujal družbo vključevanja in sprejemanja in ravno zato morajo vsi, ki želijo postati del družbe in naroda ter se vključiti vanju, spoštovati določena pravila. Socialist Tony Blair je rekel, da priseljevanje in združevanje kultur od nekdaj predstavljata obliko obogatitve, vendar se ljudje, ki pridejo v drugo državo, soočijo s sistemom vrednot. In te vrednote morajo spoštovati vsi. Zato ne glede na vse kulturne ali verske razlike obstajajo določena skupna načela pravne države, ki so del naše skupne zapuščine in jih morajo sprejeti vsi.

  Sirpa Pietikäinen (PPE), v pisni obliki. – (FI) Med temeljne vrednote Evropske unije spadajo spoštovanje človekovega dostojanstva, strpnost in odprtost. Poleg tega je prosti pretok oseb eden od njenih nosilnih stebrov. Z Lizbonsko pogodbo je Listina o temeljnih pravicah postala pravno zavezujoča in je povečala pomen človekovih pravic v Uniji. Položaj evropskih Romov kaže na to, da so zadeve v zvezi z enakostjo v vsakdanjem življenju in izvajanje temeljnih pravic še vedno na zelo nezadovoljivi ravni. Kar zadeva pravne instrumente, ki so na voljo na evropski ravni, je težava v tem, da Evropska komisija – ne glede na vse drugo in kljub temu, da je Listina o temeljnih pravicah zavezujoča – ne more posredovati pri vprašanjih, ki vsaj za zdaj ne spadajo med njene pristojnosti. Direktiva o enakem obravnavanju oseb, ki prepoveduje vse oblike diskriminacije in katere napredek ovira Svet, je po mojem mnenju eno od najpomembnejših orodij za boj proti diskriminaciji Romov in mnogih drugih Evropejcev. Obstaja veliko ranljivih skupin, med drugim starejši in spolne manjšine. Treba je zagotoviti horizontalno področje izvajanja direktive, da se prepovejo vse oblike aktivne in pasivne diskriminacije in odpravijo vse vrzeli ali izjeme. V civilizirani evropski družbi, ki spoštuje človekove pravice in enakost, ni prostora za diskriminacijo in vsi moramo imeti enako možnost za sodelovanje v tej družbi. Temeljne pravice je treba začeti izvajati takoj in ne čez pet ali deset let.

  Cristian Dan Preda (PPE), v pisni obliki. – (RO) Romi niso samo največja manjšina, temveč tudi najbolj marginalizirana skupnost v Evropski uniji. Njihova usoda se ne bo izboljšala, če se bo spor med levico in desnico z nacionalne ravni prenesel na evropsko raven in če bo povečal družbeno nestrpnost, namesto da bi povečal politično odgovornost. Romi potrebujejo politike vključevanja na nacionalni ravni, ne glede na to, v kateri državi živijo, in potrebujejo evropsko posredovanje, kadar nacionalna raven ni ustrezna, kakor je pri obravnavanju migrantskih skupnosti. Po drugi strani bi morala ocena nekaterih nevladnih organizacij v Romuniji ali Bolgariji, Franciji ali Španiji zagotoviti modele najboljših praks za vladne agencije ali agencije EU.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Želim se pridružiti tistim, ki so obsodili nesprejemljive ukrepe, ki jih je francoska vlada sprejela proti Romom. Romsko prebivalstvo je največja etnična manjšina v Evropski uniji. Govorimo o 10 ali 12 milijonih ljudi, kar je več, kot je prebivalcev Belgije. Težave Romov niso težave posameznih držav; to so težave Evropske unije. Dokler tega ne bomo razumeli in upoštevali, bodo neuspešni vsi sprejeti ukrepi. Vprašanja vključevanja Romov se ne rešuje s prisilnimi izgoni ali nasiljem, nagradami v višini 300 EUR ali simpoziji o kulturni raznolikosti. Če bomo nadaljevali s takimi metodami, bomo zapravljali čas in sredstva, težava pa se bo poslabševala, medtem ko bo romsko prebivalstvo čedalje revnejše, bolj izključeno in nagnjeno h kriminalu. Končati moramo grobe pristope in resno preučiti vzroke za njihovo vedenje, kar pomeni, da moramo preučiti njihove negotove razmere v zvezi z izobraževanjem in zdravstvenim varstvom, oviranim pristopom do trga dela, diskriminacijo in neučinkovitim nadzorom kriminala. Jasna strategija za vključevanje teh ljudi v družbo si mora prizadevati za to, da se dosežejo konkretni dolgoročni rezultati. Te ukrepe moramo sprejeti skupaj, ne pa da države v nedogled prelagajo odgovornost ena na drugo.

  Bogusław Sonik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Rome ali Cigane, kakor so se nekoč imenovali, je treba spoštovati tako kot vse druge etnične skupine. To ljudstvo je že stoletja prisotno v Evropi. Tudi Romi so prispevali bogastvo svoje kulture k evropski kulturi in tako jih je treba dojemati – skupaj z njihovo poezijo, pesmimi in glasbo, z njihovim rokodelskim znanjem in njihovo tradicijo potovanja in nenehnega potepanja. Nekateri so jih poskušali iztrebiti, medtem ko so jih drugi poskušali prisiliti, da bi se naselili za stalno, jim dopovedati, naj opustijo svoje običaje, ter jih prisiliti, da se odrečejo svojim tradicijam in vrednotam. Niso se vdali – Romi so še vedno z nami. Vendar se svet spreminja. Danes se njihov svet močno razlikuje od sveta, ki jih obdaja – sveta kariere za vsako ceno, potrošništva, bogatenja in nizanja uspehov. Ta položaj je izziv za vse nas, za vso Evropo. Evropska unija mora razviti učinkovit program podpore za ljudi v tej skupnosti, tako da jim bomo ob spoštovanju njihovih tradicij omogočili, da se izvijejo iz svoje osamljenosti in izključenosti. Evropska unija ni bila ustanovljena samo za to, da bi ljudje živeli v miru in bogateli. Obravnavati mora tudi najtežje izzive. Tudi jaz ne verjamem, da kakšna država članica Evropske unije ni sposobna privesti pravih storilcev kaznivih dejanj pred sodišče in da se namesto tega zadovolji zgolj s tem, da neko skupino na splošno osumi, da ima kriminalna nagnjenja.

  Michèle Striffler (PPE), v pisni obliki. – (FR) Položaj Romov v Evropi je težava, zaradi katere sem še posebej zaskrbljena, ne kot francoska poslanka Evropskega parlamenta, temveč kot evropska državljanka. Velika večina Romov je evropskih državljanov. Zanje torej v celoti veljata prosto gibanje in pravica do prebivanja v skladu s pogodbami in Direktivo 2004/38/ES.

Ta pravica pa je tako kot vse pravice povezana z obveznostmi. Poleg tega moramo vsi spoštovati pravo v vseh njegovih razsežnostih. Po sedanjih ocenah je v Evropi 11 milijonov Romov. To je vsekakor vprašanje za vso Evropo in moja skupina je spet edina, ki je s konstruktivnim prispevkom k tej razpravi pokazala, da je dejansko razmislila o tem vprašanju.

Preučiti moramo na primer, kako najbolje uporabiti evropska sredstva, da se izboljšajo pogoji za vključevanje Romov v njihovih matičnih državah. Prav tako moramo začeti izvajati pravo strategijo za Rome na evropski ravni in vključiti romsko skupnost v pripravo, izvajanje in spremljanje te strategije.

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D), v pisni obliki. – (HU) V preteklih nekaj tednih so dogodki v Franciji po eni strani pokazali, da preveliko poenostavljanje težave ne more privesti do trajne rešitve, ki izboljšuje položaj vpletenih. Romi so posebna manjšinska skupina, saj imajo dvojni status manjšine. Tvorijo etnično skupnost in večina jih pripada socialno prikrajšanim skupinam družbe. Danes so Romi še vedno žrtve diskriminacije, marginalizacije in segregacije na številnih področjih javnega in zasebnega življenja. Romska skupnost še vedno ni priznana kot narodna ali etnična manjšinska skupina v vseh državah članicah in tako v vseh zadevnih državah nima pravic, ki so povezane s tem statusom. Zato je njihova sposobnost polnega sodelovanja v javnem življenju omejena in se v veliko primerih lahko uresničuje samo prostovoljno. Družbena odgovornost za vključevanje romskih skupnosti ni enakomerno porazdeljena med večinsko družbo in Rome. Večinska družba mora sprejeti Rome brez asimilacije in jih podpreti kot prikrajšano družbeno skupino. Po drugi strani morajo Romi sprejeti pravila, ki urejajo družbo kot celoto, in morajo prevzeti več pobude pri reševanju svojih težav. Druga ugotovitev na podlagi dogodkov v Franciji je, da socialnega vključevanja romskih skupnosti ni mogoče izvajati samo na nacionalni ravni. Države članice morajo sodelovati na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, poleg tega pa tudi na ravni EU. Za to nalogo je treba v proračunskem obdobju po letu 2013 nameniti precejšnja sredstva iz strukturnih in kohezijskih skladov EU.

  László Tőkés (PPE) , v pisni obliki. – (HU) Dan za dnem smo priča ostrim napadom na francoske politike in stroge ukrepe proti romunskim in bolgarskim Romom. Nekateri socialisti in liberalci predsednika Nicolasa Sarkozyja označujejo za populista, ksenofoba in rasista, nesrečo Romov, ki se stekajo v zahodno Evropo, pa uporabljajo za svoje strankarskopolitične namene. Na žalost se je težava izgnanih Romov pretirano spolitizirala. Ob enostranskem prekomernem poudarjanju načela prostega pretoka znotraj Evropske unije veliko ljudi rado pozabi, da vprašanja Romov v srednji in vzhodni Evropi ni mogoče rešiti z izseljevanjem ali vsecelinsko selitvijo; njihov položaj je mogoče zadovoljivo urediti samo v njihovih domovinah in uredijo ga lahko samo države članice ob sodelovanju EU.

Nekateri ljudje, ki jih vodijo zgolj propagandistični cilji, prav tako pozabljajo, da prosti pretok ne more biti samemu sebi namen. Nasprotno: pravica, da človek ostane v svoji domovini in ima dostojno življenje, je temeljna, univerzalna in evropska vrednota, do katere je upravičena tudi največja etnična in družbena manjšina v Evropi. Zato si moramo prizadevati za to, da se vsi državljani Evropske unije v svoji državi počutijo kot doma in – zato – niso prisiljeni iskati sreče na tujem. Zlaganim demokratom, ki zagovarjajo Rome in katerih vedenje meji na politični cinizem, bi bilo morda najbolje odgovoriti z besedami Nobelovega nagrajenca Elieja Wiesla: Konec koncev Romov ne pošiljajo v Auschwitz, ampak samo v Romunijo.

  Traian Ungureanu (PPE), v pisni obliki. – Romsko vprašanje je mogoče obravnavati na dva načina. Prvi način je, da se pridružimo našim kolegom socialistom in liberalcem in rečemo: Zdaj smo vsi rasisti! Vendar bi to koristilo samo moralističnemu nastopaštvu levice. Romom pa to ne bi čisto nič pomagalo.

Drugi način je, da iskreno obravnavamo dejansko težavo. Priznati moramo, da sta pravica do varnosti in pravica do prostega pretoka enako pomembni. Namesto da romsko težavo povezujemo s pristopom Romunije k Schengenu, bi morali razumeti, da je Romunija veliko naredila za to, da je Romom olajšala izobraževanje in vključevanje. Treba bi bilo graditi na romunskih izkušnjah – v sodelovanju z drugimi evropskimi državami –, ker romska težava ni nacionalna težava, temveč vseevropska stvarnost, za katero je potrebna vseevropska politika.

(1) Glej zapisnik.