Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/0115(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0235/2010

Predložena besedila :

A7-0235/2010

Razprave :

PV 07/09/2010 - 13
CRE 07/09/2010 - 13

Glasovanja :

PV 08/09/2010 - 6.2
CRE 08/09/2010 - 6.2
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0309

Razprave
Torek, 7. september 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

13. Smernice za politike zaposlovanja držav članic (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednica. Naslednja točka je poročilo gospoda Csabe Őryja v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o smernicah za politike zaposlovanja držav članic: [COM(2010)0193 – C7-0111/2010 – 2010/0115(CNS)] (A7-0235/2010).

 
  
MPphoto
 

  Csaba Őry, poročevalec. (HU) Hvala za besedo, gospa predsednica. Poskušal bom biti kratek. Dejansko bi bilo dobro, če bi lahko hitro zaključili razpravo. Začetek razprave je bil razmeroma težak, saj ne gre za navaden postopek posvetovanja, kajti Komisija in Svet ter tudi mi v Parlamentu menimo, da je obstoječa priprava direktiv o zaposlovanju stvar skupnega razmisleka, našega skupnega razmisleka o strategiji 2020.

Nenazadnje se zdi, da je razpoložljivi čas obogatil razpravo, čeprav moram reči, da smo na samem začetku našli veliko koristnih in dobrih priporočil v predlogu Komisije. Kljub temu smo spremenili nekaj zadev.

Najprej bi rad vašo pozornost usmeril k strukturni spremembi. Čeprav sta izobraževanje in usposabljanje pomembna, ne vidimo potrebe po tem, da se to navede v dveh različnih direktivah, zlasti ker smo 24 prejšnjih direktiv o zaposlovanju skrčili na štiri. Zato smo združili ti dve področji, čeprav smo uvedli nov element.

Radi bi poudarili pomen kohezijske politike kot instrumenta zaposlovanja in njegovega okolja, kajti če odločamo o razvoju in uvedbi pobud v Evropski uniji, namenjenih zmanjšanju razlik med državami članicami, bodo te odločitve zbližale države, ki so si v mnogih pogledih zelo narazen. Te politike je treba povezati skupaj z vidika zaposlovanja. Podpiramo razvoj, ki bo prispeval tudi k ustvarjanju delovnih mest, saj smo se vsi strinjali, da je glavna prednostna naloga ustvarjanje novih delovnih mest.

To opravičuje predvsem gospodarska kriza, ki se po mojem mnenju kljub ohrabrujočim znakom še ni povsem končala. Še manj nam je jasno, kaj to dejansko pomeni za zaposlovanje. Med letoma 2008 in 2010 se je število brezposelnih morda povečalo s 16 milijonov na 23 milijonov, kar je ogromna številka, toda na žalost moram reči, da je položaj mladih še slabši, saj se je brezposelnost med njimi povečala na okoli 20,5 %. Mislim, da ti podatki kažejo na bolezen; kažejo na težave, ki nam morajo odpreti oči za nalogo, ki je pred nami. Mislim, da lahko podpremo številna priporočila iz predlogov Sveta in Komisije. Lahko podpremo ciljno 75-odstotno zaposlenost, namreč zaposlenost 75 % delovno sposobnih ljudi, čeprav želimo, da bi bila ta številka med mladimi višja. Pri prebivalcih, starih med 15 in 24 let, ki bodisi študirajo ali so zaposleni, bi moral ta delež znašati najmanj 90 %. Mladi ne bi smeli zapravljati časa. Podobno želimo, kar zadeva revščino, posebno pozornost posvetiti revščini otrok kot ključnemu elementu, in čeprav zdaj nočem ponavljati vseh smernic in v celoti smernice 10, sem navdušen, da belgijsko in madžarsko predsedstvo to obravnavata kot prednostno nalogo. Zato upam, da se bo tudi Svet odločil tej temi nameniti poseben poudarek.

 
  
MPphoto
 

  László Andor, član Komisije. – Gospa predsednica, spoštovani poslanci, najprej bi se rad zahvalil poročevalcu, gospodu Őryju za njegovo poročilo in konstruktiven pristop k predlogu Komisije o smernicah zaposlovanja in povsem se strinjam z njim, da je treba te nove smernice za zaposlovanje umestiti v okvir krize.

Pred vsega dvema letoma je prišlo do zloma banke Lehman Brothers, leto 2008 pa je bilo annus horribilis v finančnem sektorju; leto 2009 je bilo annus horribilis za gospodarstvo, saj je prišlo do recesije, ki ji ni para; leto 2010 pa je annus horribilis za zaposlovanje v Evropi, saj je povprečna stopnja brezposelnosti 10 % in med mladimi 20 %. Te zadeve moramo res jemati resno, zato zelo cenim način, na katerega smo delali s Parlamentom v zadnjih mesecih – predvsem spomladi – tako na smernicah kot na strategiji EU 2020.

Komisija je delo na tem poročilu spremljala zelo pozorno. Razprava je bila obsežna in plodna. Pokazala je tudi, da je treba oblikovati prednostne naloge in skleniti kompromise. Pozdravljam odlično sodelovanje med Odborom za zaposlovanje in socialne zadeve in Komisijo v zadnjih štirih mesecih. Kot sem že večkrat poudaril, je za Komisijo ključno, da z njo sodelujejo vse pomembne institucije, zlasti Evropski parlament, da bi vzpostavila potrebno politično lastništvo nad novo strategijo Evropa 2020 in zagotovila uspeh le-te.

Lahko vam zagotovim, da bo Komisija z veseljem čim bolj vključila Parlament v izvajanje strategije v prihodnjih letih. Veseli me, da je Svet uvedel velik del predlogov in sprememb, predlaganih v osnutku poročila, in da so vključeni v besedilo, ki ga je Evropski svet politično potrdil junija. Obstaja veliko odprtih točk, o katerih bo treba razpravljati s Svetom.

Komisija ne bo podprla sprememb, katerih cilj je spremeniti strukturo smernic z dodajanjem novih smernic. To bi ogrozilo jasnost in skladnost predloga Komisije. Komisija je tudi proti zamisli, da se dodajo novi glavni cilji petim, ki so že dogovorjeni na politični ravni. Za Komisijo je temeljno načelo pri oblikovanju nove strategije omejitev števila ciljev, da bi se bolje osredotočili na novo strategijo.

Zato se Komisija strinja, da bo nekatera vprašanja morda treba dodatno okrepiti v besedilu, na primer, v zvezi z varstvom otrok, dostojnim delom ali MSP. Komisija je pripravljena delati s Parlamentom in Svetom, da bi našla kompromisno besedilo, primerno za vse strani.

 
  
MPphoto
 

  Eva-Britt Svensson, poročevalka mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov.(SV) Gospa predsednica, ne pretiravamo, če rečemo, da je bila lizbonska strategija neuspešna. Zato se moramo učiti iz lastnih napak in jih ne smemo ponoviti v novi strategiji. Nekatere od glavnih napak strategije so bile v tem, da ni dala prednosti enakosti na delovnem mestu, da ženskam ni dala priložnosti in pogojev, potrebnih za polno sodelovanje na trgu dela, in da ni dala prednosti prizadevanjem za odpravo razlik v plačah med moškimi in ženskami.

Povečati moramo udeležbo žensk na trgu dela in pri tem okrepiti sodelovanje moških pri skrbi za otroke in povezanih nalogah. Zato, prosim, podprite izboljšave te strategije, ki jih je predlagal Odbor za pravice žensk in enakost spolov. Poleg tega, prosim, brišite besedilo, ki navaja, da je treba zmanjšati plače v javnem sektorju. Mnoge slabo plačane ženske danes najdemo v javnem sektorju. Prosim, ne povečajte še bolj razlik v plačah.

 
  
MPphoto
 

  Pascale Gruny, v imenu skupine PPE.(FR) Gospa predsednica, če želimo izboljšati zaposlovanje v Evropi in zmanjšati revščino, potrebujemo dolgoročno zakonodajo. Težave brezposelnosti se moramo lotiti s trajnostno rastjo pred očmi. Rada bi izpostavila tri točke.

Svet najprej predlaga, da se smernice za politike zaposlovanja v državah članicah vzpostavijo vsakih 10 let. S tem se strinjam, ker potrebujemo dolgoročen vidik, vendar potrebujemo tudi mejnike vsaka tri leta, da ne bi pozabili na razvoj na trgu dela.

Drugič, vložila sem spremembo, ki ni bila sprejeta in v kateri sem predlagala, da se vzpostavi observatorij za zaposlovanje, ki bi izvajal posebne analize prihodnjih delovnih mest. Mnogi mladi ob koncu šolanja in izobraževanja niso usposobljeni, da bi izpolnili potrebe trga dela. Predvideti moramo prihodnja delovna mesta. Naši mladini bi morali omogočiti, da napreduje in se specializira, tako da dokonča usposabljanje, s pomočjo katerega bo sledila trgu dela.

Končno pa boj proti brezposelnosti ne zajema samo vseh prizadevanj, da bi izboljšali razmere na področju zaposlovanja v Evropi, temveč tudi boj proti revščini. Strokovno vključevanje ljudi, ki so bili dolgo brezposelni, je ključno za boj proti revščini. Evropski socialni sklad je instrument, ki lahko pomaga te ljudi vrniti na trg dela. Začnimo tako, da tem ljudem vrnemo njihovo dostojanstvo in izognimo se pomoči, s katero jim ne nudimo možnosti socialnega vključevanja. To bi rada poudarila.

 
  
MPphoto
 

  Jutta Steinruck, v imenu skupine S&D.(DE) Gospa predsednica, začela bi s kritiko postopka. Delo Parlamenta v veliki meri ovira pozna predložitev tega poročila. Svoje stališče je lahko predstavil samo zato, ker so bile dovoljene izjeme, Svet pa zdaj ne bo razpravljal o tej zadevi do jesenskega vrha.

Na koncu je bil dosežen izvedljiv kompromis. Sodelovanje med poročevalcem in poročevalci v senci je bilo odlično. To kaže tudi dejstvo, da je naše stališče v odboru prejelo očitno večino. Kot socialni demokrati smo lahko vanj vključili številne ključne pomisleke, čeprav nismo zadovoljni z vsako točko. Vendar sem hvaležna za zagotovilo belgijskega predsedstva, da bo podprlo stališče Parlamenta.

Da bi pospešili ta postopek, smo vložili štiri spremembe, za katere prosimo podporo na jutrišnjem glasovanju. Za nas je bilo pomembno, da smernice za politike zaposlovanja vsebujejo socialne elemente, z drugimi besedami, opredelitev dobrega dela, določbo, da je treba dobro delo tudi dobro plačati, in določajo preverljive vmesne cilje. Toda smernice bodo države članice jemale resno samo, če jih jemljeta resno Komisija in Svet. Zato Komisijo prosimo, da zagotovi izvajanje ustreznih ukrepov in pregled rezultatov.

Vesela sem, da nam je komisar zagotovil, da bodo naša stališča vključena, kajti Parlament je dodal zelo družbeno usmerjen in delavcem prijazen element, ki bo koristil ljudem v Evropi. To ljudje tudi pričakujejo od tega parlamenta in to predstavlja izboljšanje socialnih razmer.

 
  
MPphoto
 

  Siiri Oviir, v imenu skupine ALDE.(IT) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, o smernicah zaposlovanja razpravljamo sredi gospodarske krize. To bo nedvomno več let močno vplivalo na trg dela. Pomembno je, da se dogovorimo o učinkoviti strategiji na ravni Evropske unije, ki bo zares pomagala rešiti te težave. Ciljev, opredeljenih v lizbonski strategiji, ni bilo mogoče doseči, večinoma zaradi težav, povezanih z njihovim izvajanjem, ne zato, ker bi bili cilji napačni.

Uspeh nove strategije je v veliki meri odvisen od tega, ali se znamo učiti na preteklih napakah. Ustvarjanje delovnih mest in povečanje zaposlenosti morata ostati v središču nove strategije. Zato je prednostna naloga ustvariti visokokakovostna delovna mesta, ki so nujna z dolgoročnejšega vidika in ki bodo ustvarila visoko dodano vrednost. Politika zaposlovanja mora zajamčiti, da bodo prehodi čim bolj tekoči za zaposlene, tako med gospodarskimi sektorji kot različnimi statusi trga dela. Zato je treba še razširiti dolgoročne cilje in se bolj osredotočiti na usklajeno delovanje pri poslovni politiki, politiki izobraževanja in zaposlovanja.

Boj proti revščini in izključenosti je danes zlasti pomemben. Zato moramo ustvariti priložnosti za udeležbo na trgu dela ali povratek nanj za vse skupine v družbi, ne glede na njihovo starost ali spol, pri čemer moramo posebno pozornost posvetiti vsem tistim skupinam, ki so prikrajšane.

Kot poročevalka v senci za Skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo sem vesela, da smo v sodelovanju s poslanci Parlamenta v poročilu zdaj našli navedbo, da bodo zagotovljene enake pravice za oba spola. Ob sprejetju poročila pričakujemo, da bodo Komisija in države članice pravočasno sprejele ustrezen pravni okvir, pričakujemo pa tudi tesno sodelovanje med Komisijo in Parlamentom kot tudi med samimi državami članicami. V nasprotnem primeru bodo besede Evropske unije o enotnem trgu samo delno resnične, če se izrazim milo. Rada bi se zahvalila tudi gospodu Őryju za njegov trud in obsežno sodelovanje.

 
  
MPphoto
 

  Emilie Turunen, v imenu skupine Verts/ALE.(DA) Gospa predsednica, gospe in gospodje, gospod Őry, veliko je bilo povedanega o vsebini in procesu v zvezi s temi smernicami zaposlovanja. Ni dvoma, da je ta parlament znatno izboljšal smernice s svojim delom na vloženem osnutku. Danes bi rada v imenu Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze izpostavila dve točki. Prva je, da smo uspeli zagotoviti podporo za ambiciozno pobudo za zaposlovanje za zelo ranljive skupine, vključno z mladimi. Parlament poziva k prepolovitvi brezposelnosti mladih, z drugimi besedami, da ne bi smelo biti brezposelnih več kot 10 % mladih, starih med 15 in 25 let, medtem ko je zdaj ta številka preko 20 %. To je ambiciozen cilj, vendar nujen, če želimo zajamčiti delovno silo za prihodnost ter zagotoviti blaginjo in socialno kohezijo.


Drugič, večina v tem parlamentu poziva k večji zavezi k socialni Evropi. Natančneje to pomeni, da se ne smemo proti revščini boriti samo s povečanjem zaposlenosti, temveč da s smernico 10 zahtevamo, da je delo spodobne kakovosti in zagotavlja zaslužek za preživetje. Enak dostop do blaginje in socialnih storitev je druga ključna zahteva. Danes v tem parlamentu posredujemo jasno sporočilo, da se bomo borili za odpravo „revnih delavcev“ in da Evropi ne dovolimo, da bi imela trg dela po vzoru Amerike. Ta dva vidika, zaposlenost mladih in socialne smernice, sta dve pomembni izboljšavi, ki ju po mojem mnenju Svet in Komisija ne smeta prezreti.

 
  
MPphoto
 

  Milan Cabrnoch, v imenu skupine ECR.(CS) Gospe in gospodje, stanje na področju brezposelnosti v državah članicah Evropske unije je kritično. Brezposelnost je od uvedbe evra leta 1999 zdaj najvišja in znaša 10,1 %. Brez dela je več kot 23 milijonov ljudi, od tega jih je 16 milijonov v evrskem območju. Najbrž se vsi mi tukaj strinjamo, da je nujno treba najti rešitev za to težavo, toda predloženo poročilo ne ponuja izhoda iz krize. Ne verjamemo, da je uveljavljanje pravice do polne zaposlenosti samo po sebi rešitev. Določamo umetne cilje, čeprav ne vemo, kako jih doseči. Kaj nam bodo upravni predpisi, ki določajo odstotek udeležbe na trgu dela, večjo zaposlenost žensk ali mladih in zmanjšanje deleža študentov, ki predčasno opustijo študij, ko pa ne vemo, kdo bo meril in primerjal doseganje teh ciljev ali kako. Naše mnenje je, da je doseganje razvitega in učinkovitega enotnega trga ključen instrument za zagotavljanje splošne makroekonomske uspešnosti EU, najboljši način za ustvarjanje delovnih mest pa je prožen trg dela.

 
  
MPphoto
 

  Thomas Händel, v imenu skupine GUE/NGL.(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, predlog Komisije o celovitih smernicah za številnejša in boljša delovna mesta je Parlament s svojim delom bistveno izboljšal.

Kljub mnogim izboljšavam pa smo še vedno daleč od naših ciljev. Ne zanikamo, da je prišlo do izboljšanj, kar zadeva enakost moških in žensk, toda bolje bi bilo vključiti ločeno smernico v ta sklop smernic. To bomo zelo odločno zahtevali na jutrišnjem plenarnem zasedanju.

Drugič, pomembno je, da se ocenjevanje rezultatov in obveznosti poročanja trdno uveljavijo v okviru pristojnosti Parlamenta ter da je zdaj v poročilu več natančnih ciljev in podciljev v zvezi z udeležbo na trgu dela in aktivno politiko trga dela. Toda pomembno bi bilo, da Parlament jutri potrdi načela MOD glede dobrega in dostojnega dela kot tudi, da se v poročilu upošteva vprašanje minimalnega dohodka, ki je nedvomno nad pragom revščine.

Toda moje mnenje je, da ima to poročilo vseeno številne pomanjkljivosti. Vse preveč spominja na staro lizbonsko strategijo. Neuspešna načela prožne varnosti ponavlja kot mantro in precej besedila spominja na staro politiko deregulacije.

Drugič, če so načela, kot so združljivost poklicnega in družinskega življenja, socialna kohezija, trajnostno gospodarsko upravljanje, naložbe in izobraževanje, omenjena, ni pa specifičnih ukrepov, ki bi temu sledili, to predstavlja pomanjkljivost poročila. Za večjo in boljšo zaposlenost bi se bilo treba osredotočiti na zmanjšanje tveganosti obstoječih razmer in poudariti načelo „enakega plačila za enako delo na enakem delovnem mestu“, da bi model zaposlitve za polni delovni čas ponovno postavili v središče, omejili najdaljši tedenski delovnik, razmislili o zmanjšanju števila delovnih ur in predvsem, kar zadeva kohezijo, vključili socialni napredek kot obvezen element ter ne bi dovolili nobenih nazadovanj.

 
  
MPphoto
 

  Mara Bizzotto, v imenu skupine EFD.(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, zapoznelost in kratkovidnost: to je moja diagnoza bolezni, za katero trpi 27 držav članic EU danes.

Zapoznelost, kajti kljub temu, da je vsak četrti mlad človek v Italiji brezposeln in da je v evrskem območju 16 milijonov brezposelnih, še vedno nismo uvedli nobenega učinkovitega ukrepa, ki bi sledil govoričenju iz evropske propagande v zadnjih mesecih.

Kratkovidnost zato, ker Evropa ni le zastavila enake stare formule za izhod iz krize, temveč je povsem pozabila na bolj avtentično regionalno razsežnost gospodarske in socialne kohezijske politike. Samo če regije postavimo v središče političnega delovanja, samo z upoštevanjem njihovih posebnih kulturnih ciljev bomo lahko oživili evropsko politiko razvoja in zaposlovanja, ki jo poganja naravna energija, ki jo izkorišča vsako geografsko območje: okrožja, mala in srednje velika podjetja in obrt.

Če želimo rešiti težavo zaposlovanja, si moramo najprej zastaviti majhne cilje, vlagati v lokalne oblasti in dati prednost subsidiarnosti ter zaščiti dediščino, ki jo sestavlja jezikovna in kulturna raznolikost.

Če igla na evropskem kompasu ne bo usmerila evropskih politik proti regijam, bo evropski projekt neizogibno propadel.

 
  
MPphoto
 

  Franz Obermayr (NI).(DE) Gospa predsednica, 2. septembra je v avstrijskem časopisu pisalo, da „pripravnikom primanjkuje izobrazbe“. To žal drži. Na voljo je več pripravniških mest, kot je primernih kandidatov zanje, in 30 % naših trgovinskih podjetij ne more zapolniti pripravniških delovnih mest. Podjetja se vse bolj pritožujejo nad slabo izobrazbo tistih, ki so zaključili šolanje. Vsako peto podjetje samo poskrbi za splošno izobrazbo svojih pripravnikov.

Da bi izravnala te razmere, želi Evropa uvoziti dobro usposobljene delavce iz tretjih držav. To je čudežno zdravilo: več priseljevanja, ker naši mladi niso več deležni ustrezne izobrazbe v šoli. To je nedvomno nesprejemljivo, saj bi s tem pravzaprav razglasili polom našega izobraževalnega sistema, polom Evrope. Zato nujno potrebujemo spremembo usmeritve v sektorju usposabljanja. Brez dobrih kvalifikacij ni dostopa do trga dela, saj gre za naše mlade in končno tudi za prihodnost Evrope.

 
  
MPphoto
 

  Veronica Lope Fontagné (PPE).(ES) Gospa predsednica, Evropa potrebuje strategijo, ki ji bo omogočila, da iz gospodarske in finančne krize izide močnejša ter se spopade z dolgoročnimi izzivi, s katerimi se srečuje, kot je na primer starajoče se prebivalstvo.

V strategiji za naslednje desetletje, strategiji Evropa 2020, ima politika zaposlovanja zelo pomembno vlogo. Njeni cilji morajo biti trajnostna rast, ustvarjanje delovnih mest in prizadevanje za večjo socialno kohezijo, boj proti revščini pa je nova prednostna naloga Unije, ki ji je predana moja skupina.

Strategija ponazarja potrebo po strukturnih reformah, da bi izboljšali način delovanja trgov dela, obenem pa tudi konkurenčnost in produktivnost. Ne bi bili dosledni, če bi imeli v mislih samo ustvarjanje delovnih mest v prihodnosti in dopustili uničenje obstoječih delovnih mest, kar se dogaja v nekaterih sektorjih, na primer v premogovnem sektorju trenutno, s čimer bi izgubili veliko delovnih mest v celotni Evropi. Rudarstvo moramo ohraniti kot strateško rezervo in dopolnitev obnovljivih virov energije.

Če dovolite, bom govorila o svoji državi, Španiji, in svoji regiji, Aragonu. Za eno od provinc, Teruel – kjer znaša gostota prebivalstva okrog 12 prebivalcev na kvadratni meter –, bi izguba približno 5 000 delovnih mest pomenila dezertifikacijo celotne pokrajine. Zato se moramo po eni strani osredotočiti na utrditev in ohranjanje delovnih mest, ki jih trenutno imamo, po drugi strani pa na uvajanje reform, opredeljenih v tem poročilu.

 
  
MPphoto
 

  Alejandro Cercas, (S&D) . – (ES) Gospa predsednica, ta razprava je zelo pomembna za Skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, saj je zelo pomembno vliti upanje milijonom Evropejcev, ki so izgubili delo, ki se bojijo izgube dela ali ki želijo delati, pa še niso našli prostega delovnega mesta na našem trgu dela.

Pomembno je, da umestimo zaposlovanje v srce strategije Evropa 2020 in v neki meri pravimo, da ni dovolj popraviti gospodarsko neravnovesje. Namesto tega moramo v našo strategijo vključiti socialno razsežnost, kajti samo gospodarstvo brez duše ne bo odgovor na gospodarske težave.

Pomembno je tudi, da si zadamo cilje, saj kljub temu, da z zastavljanjem ciljev ne bomo dosegli namena, gotovo ne bomo nikoli dosegli cilja, če ne vemo, kam gremo. Zato se zahvaljujem gospodu Őryju, ker je pridobil večino za ta načela. Zahvaljujem se tudi komisarju Andorju ter španskemu in belgijskemu predsedstvu, ker so prisluhnili Parlamentu skladno s členom 148 Pogodbe, ne le zato, ker je to dobro za Parlament kot telo, temveč tudi zato, ker to povezuje evropsko javnost in bo v prihodnosti povezovalo nacionalne parlamente s skupno nalogo, ki je obvezna za vse.

Zdaj morate prisluhniti nam, ne le prisluhniti, temveč izvesti vsa naša priporočila. Ni pomembno, kako jih izvedete, toda prvič morate vključiti delo Parlamenta, ki bo zelo pozitivno za Komisijo, Svet, Parlament in predvsem evropsko javnost.

 
  
MPphoto
 

  Marije Cornelissen (Verts/ALE). – Gospa predsednica, velika skupina ljudi v tem parlamentu je zelo trdo delala na tem poročilu. Sklenili smo kompromis in se v grobem dogovorili o petih prednostnih nalogah za izboljšanje besedila Komisije: boljše upravljanje, dobro delo in enako plačilo za enako delo, podcilji za ranljive skupine, enakost spolov in kohezijska politika.

Toda vse naše trdo delo bo zaman, če se Svet preprosto odloči, da ga bo prezrlo. To lahko stori, če se tako odloči.

Gospod Chastel, rada bi vas vprašala, ali se boste po svojih najboljših močeh potrudili za naše prednostne naloge. Zanima me tudi, ali je res, da je bolj verjetno, da bodo naše prednostne naloge sprejete v uvodnih izjavah, kot je dejala gospa Milquet. To je ključno za naše glasovanje jutri.

Svoje kolege pa prosim, da se vsi držimo svojih kompromisov. Svetu ne bomo kos, če ne bomo enotni. Zeleni se bomo vsekakor držali svoje zaveze in na vse vas se zanašamo, da boste storili enako.

 
  
MPphoto
 

  Jacek Olgierd Kurski (ECR).(PL) Enotni trg in prost pretok delavcev sta med največjimi koristmi evropskega povezovanja. Smernice za politike zaposlovanja držav članic skladno s strategijo Evropa 2020 so predmet naše razprave, medtem ko še vedno občutimo učinke krize, ki je prizadela evropska gospodarstva in trge dela. Zato bi moral boj proti brezposelnosti postati prednostna naloga politike EU, za to pa je treba najti sredstva v skupnem proračunu. S tega stališča sta ključna tesno sodelovanje na ravni EU in ravnovesje med obstoječimi cilji, ki izhajajo iz krize, in cilji, ki so bolj strateške narave. Evropa se srečuje z dolgoročnimi izzivi, kot so demografske spremembe in globalizacija. Tako na evropski ravni kot v državah članicah moramo zagotoviti sposobnost ustvarjanja delovnih mest in pomagati ljudem pri vključevanju na trg dela. Toda teh prednostnih nalog ne smemo zasledovati za ceno večjega upravnega bremena in številnejših pravnih predpisov. Paziti moramo na kohezijo ukrepov, ki jih države članice izvajajo na področjih, kot so gospodarstvo, zaposlovanje in socialne zadeve. Toda smernice in skupni cilji na ravni EU ne smejo v nobenih okoliščinah spodkopati pristojnosti držav članic.

 
  
MPphoto
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL).(PT) Besede, najsi bodo še tako zanimive, niso dovolj, da bi spremenili tragične socialne razmere, ki vladajo v različnih državah Evropske unije. Prekiniti je treba obstoječe gospodarske in finančne politike: treba je narediti konec paktu za stabilnost in rast, njegovim nerazumnim merilom, ki dejansko dušijo države z gospodarskimi in finančnimi težavami; na žalost se to tukaj ne dogaja.


Medtem ko se še naprej vztraja pri načrtih reform, ki se ujemajo s paktom za stabilnost in rast ter prožno varnostjo, ne bomo ušli varčevalnim načrtom, ki jih izvajajo nekatere države, kot so Grčija, Portugalska in Španija. Takšni načrti bodo imeli tragične posledice, večjo brezposelnost, revščino, socialno neenakost in dobro poznane proteste delavcev.

Zato vztrajamo pri predlogih, ki bodo spremenili obstoječe makroekonomske politike z ukinitvijo pakta za stabilnost in rast; z ukinitvijo postopkov privatizacije in liberalizacije; s prednostno obravnavo kakovostne zaposlitve s pravicami in plačami, ki omogočajo preživetje, ter brez diskriminacije žensk; in s spodbujanjem dostojanstvenosti dela prek pakta, ki resnično spodbuja zaposlovanje in socialni napredek.

 
  
MPphoto
 

  Derek Roland Clark (EFD). – Gospa predsednica, edina smernica je, da se EU preneha vmešavati. Direktiva o delovnem času odvrača od dela. Zakaj ne morete pustiti ljudem delati nadure, če to želijo? Nikar ne recite, da zato, da bi delavce zaščitili pred izkoriščanjem, ko pa je marionetno sodišče EU, SES, presodilo v prid podjetjem, ki izkoriščajo skupine delavcev tako, da jim izplačujejo plače, nižje od minimalnih, v kar štirih državah.

Ali veste, da zavrnejo več kot petino novo kvalificiranih mladih zdravnikov v Združenem kraljestvu, ker po direktivi o delovnem času nimajo dovolj izkušenj, in da jih še več opušča usposabljanje iz istega razloga?

Ta parlament je pred kratkim sprejel poročilo o samostojnih voznikih tovornjakov, zaradi katerega jih bo mnogo opustilo dejavnost. Na današnjem glasovanju so poslanci Evropskega parlamenta sprejeli odstavek v poročilu gospoda Bovéja – ki bo MSP naložil ogromno breme poročanja – le nekaj ur zatem, ko je predsednik Barroso potožil, da MSP duši birokracija.

EU je težava, ne rešitev, kar ljudje v Evropi začenjajo spoznavati.

 
  
MPphoto
 

  Edit Bauer (PPE). - (HU) Najlepša hvala, gospa predsednica. Rada bi se zahvalila poročevalcu za njegov trud pri krepitvi povezav med strategijo 2020 in smernicami politike zaposlovanja. Menim, da je to izjemno pomembno. Rada bi na kratko obravnavala dve vprašanji. Prvo je povečanje stopnje zaposlenosti med ženskami na 75 %. Čeprav se zdi, da 75 % ni veliko več kot 60 %, bi tako zaposlenost žensk povečali praktično za četrtino. V zvezi s tem bi rada povedala, da bo v primeru, da ne opredelimo temeljev te politike v sektorju javnih služb, ta cilj verjetno nemogoče doseči.

Druga zadeva, ki bi jo rada poudarila in ki jo je poudaril tudi poročevalec, je revščina otrok. Mislim, da se kljub temu, da je Svet to opredelil kot prednostno nalogo že pred leti, dejansko ni veliko premaknilo, če pa tega vprašanja ne spremljamo pozorno, če ne moremo prepričati držav članic, da ga obravnavajo resno ter določijo in dosežejo resne cilje v zvezi s tem, potem zapravljamo lastno prihodnost. Z lastnimi človeškimi viri ne smemo ravnati tako malomarno.

 
  
MPphoto
 

  Pervenche Berès (S&D).(FR) Gospa predsednica, komisar, kot veste, je ta razprava ključna za Evropski parlament.

Je posebno orodje, ki nam je na voljo, da povemo, kako je treba izvajati strategijo EU 2020. Če upoštevamo nedoločne razprave, ki smo jih imeli o tej strategiji, je opredelitev teh smernic zaposlovanja za nas nadvse ključna; zato smo tako vztrajali, da jih Svet ne sme sprejeti pred to razpravo in pred jutrišnjim glasovanjem. To je za nas že zelo pomembno.

Seveda bi poleg tega časovnega razporeda želeli tudi, da se nam prisluhne glede vsebine zadeve. Na podlagi stikov, ki smo jih imeli z belgijskim predsedstvom, upamo, da se Svet, ko mu bodo predočeni očitno koristni predlogi, kot je dodana vrednost, ki jo lahko prinese stališče Evropskega parlamenta, ne bo prikrajšal za to dodano vrednost in bo pristal na pregled besedila, ki ga je sprejel, da bi vključil te utemeljene predloge.

Po razpravi o tem z belgijskim predsedstvom so se vse vpletene skupine strinjale, da moramo v obliki uvodnih izjav sprejeti elemente, vključene v našem besedilu, in s tega vidika smo zelo soglasni. Zato upam, da bodo štiri vložene spremembe v tej smeri jutri sprejete.

Prva – o kateri bomo po mojem mnenju nedvomno najbolj soglasni – je, da mora za te smernice zaposlovanja, če naj bodo koristne, veljati, kar je nujno: dobro upravljanje. V tem primeru dobro upravljanje pomeni, da se je treba posvetovati z nacionalnimi in evropskimi parlamentarci ter socialnimi partnerji na vseh stopnjah priprave in izvajanja teh smernic.

Kar zadeva vsebino, sta po mojem mnenju politično ključni dve spremembi. Nanašata se na ponovitev, kaj pomeni dostojno delo. Kako lahko Evropska unija glasuje o teh konvencijah, ko pa sama ne uporablja pojma dostojno delo in ne izvaja tistih smernic, ki bi se končno nanašale na razmere najranljivejših ljudi, bodisi mladih in njihove stopnje izobrazbe bodisi prikrajšanih prebivalcev, z namenom boja proti revščini?

To so predlogi, ki smo vam jih predložili, in upam, da boste podprli te spremembe, če jih bo, upam, jutri sprejela večina tega parlamenta.

 
  
MPphoto
 

  Timo Soini (EFD).(FI) Gospa predsednica, ne smemo dovoliti, da bi zaradi ukrepov vlade ali EU stroški v državah članicah narasli. Zeleni davki ne obstajajo, prav tako ne modri ali rdeči: so samo davki, ki jih morajo ljudje plačati.

Povišanje stroškov je usodno za zaposlovanje. Vsako povečanje stroškov požre delovna mesta. Evropska unija in Evropska centralna banka trenutno nimata samostojne politike o obrestnih merah. Zato imajo države članice težave z upravljanjem svojih financ, saj ne morejo izvajati finančne politike.

Kljub tem obžalovanja vrednim dejavnikom še vedno potrebujemo politiko za rast in zaposlovanje. Tako finski kot evropski delavci uspevajo s posameznimi izdelki in kakovostjo teh izdelkov.

Pravila konkurenčnih ponudb morajo biti poštena, pravična in pregledna. Za nas je ključno, da na Finskem delajo finski delavci, in to velja za vsako državo članico. Nacionalna delovna sila za izvoz in za lastno državo: to je recept za uspeh.

 
  
MPphoto
 

  Ria Oomen-Ruijten (PPE).(NL) Gospa predsednica, poročevalec, gospe in gospodje, najprej bi se rada zahvalila poročevalcu in mu čestitala za poročilo, ki je pred nami. Končno imamo določene cilje in prizadevati si jih moramo izpolniti v naslednjih nekaj letih. Težav, s katerimi se srečujemo, ni preprosto rešiti. Vsa prizadevanja moramo usmeriti v trajnostno oživitev. Poleg tega moramo upoštevati demografske spremembe. Če želimo iz krize iziti močnejši in doseči zdrave evropske trge dela, moramo sprejeti nove izzive. Zato mislim, da je naša pozornost, namenjena izobrazbi, nadvse pomembna, saj lahko le tako povečamo priložnosti za vse.

Gospa predsednica, poudarek, ki se namenja zmanjšanju revščine, zlasti revščine otrok, je tudi zelo pomemben. V tem poročilu smo v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve pripravili posebna priporočila in dosegli dobro soglasje o njih, kar se mi zdi zelo pomembno, tudi zato, ker se bomo morali medsebojno oceniti na podlagi teh priporočil. To pomeni, da se ne bomo lotili dela samo na evropski ravni, temveč tudi, da morajo vlade v državah članicah sodelovati s socialnimi partnerji pri delu na teh ciljih.

Dolgo nazaj sem imela zamisel, da bi morali preprečiti razmere, v katerih mladi ne najdejo delovnega mesta, ko vstopijo na trg dela. To je preprosto nesprejemljivo. En dober vidik obstoječega poročila je, da zagovarja to, da bi morali vsaki mladi osebi, ki se ne šola, v štirih mesecih zagotoviti možnost usposabljanja ali nadaljnjega izobraževanja ali drugo možnost.

 
  
MPphoto
 

  Olle Ludvigsson (S&D).(SV) Gospa predsednica, rad bi izpostavil nekaj vidikov, ki jih je treba izpostaviti zlasti, ko gre za opredeljevanje smernic.

Prvič, stopnja zaposlenosti se mora povišati, če naj se gospodarstvo razvija v pozitivni smeri. Nagnjeni smo k temu, da si zatiskamo oči pred ogromnim problemom vrtoglave brezposelnosti, s katero se dejansko srečujemo. Samo če si bomo dejavno prizadevali za zmanjšanje brezposelnosti, lahko spodbudimo rast in odpravimo neravnovesje v javnih financah.

Drugič, naložbe v zaposlovanje pozitivno vplivajo na nacionalne proračune. Nižja brezposelnost vodi tako k davčnim prihodkom kot nižjim socialnim izdatkom. Torej se izplača vlagati v politiko zaposlovanja.

Tretjič, politika zaposlovanja lahko deluje samo, če jo trdno podpirajo socialni partnerji in če je zagotovljeno učinkovito sodelovanje. Poleg tega moramo besede pretvoriti v dejanja.

 
  
MPphoto
 

  Raffaele Baldassarre (PPE). - (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, nove smernice za spodbujanje zaposlovanja predstavljajo temeljni korak proti oživitvi gospodarstva in rasti v Evropi.

Zlom je sprožil precejšnje povečanje stopnje brezposelnosti. Leta 2010 je znašala 9,6 % in med mladimi 20,3 %; z drugimi besedami, na milijone ljudi je brezposelnih. Toda brezposelnost je samo del težave. Dejansko naloga ne zajema samo ustvarjanja novih delovnih mest, temveč tudi izboljšanje in ohranjanje tistih, ki že obstajajo.

Da bi dosegli cilje, opredeljene v poročilu, potrebujemo tudi strukturne spremembe v gospodarstvu. V zvezi s tem je kljub precejšnjim prizadevanjem poročevalca gospoda Őryja odziv Parlamenta na statistične podatke, ki sem jih ravnokar omenil, še vedno splošen in neosredotočen, in to na škodo evropske strategije. Kazalniki in ključni cilji niso dovolj. Ni dovolj uporabiti izraze, kot so „uskladiti“, „dialog“ in „sodelovati“. Pakt med generacijami ni dovolj. Potrebujemo evropsko politiko, ki izpolnjuje potrebe svojih državljanov.

Omejitve, ki jih postavljajo proračunske politike, je treba nadomestiti z bolj značilnim, razvojno usmerjenim javnim načrtovanjem. Današnje ukrepe moramo usmeriti v pomoč mladim in prihodnjim generacijam; potrebujemo politike usposabljanja in izobraževanja, ki omogočajo naložbe v človeški kapital, da bi izboljšali njegovo kakovost in ga povezali s trgom dela. Sprejeti moramo odločitve, ki bodo pomagale proizvodnemu sistemu. Če povzamem: potrebujemo manj papirologije, več naložb in jasne gospodarske izbire.

 
  
MPphoto
 

  Evelyn Regner (S&D).(DE) Gospa predsednica, komisar, zelo pomembno se mi zdi, da ne le ustvarimo kakršna koli stara delovna mesta, temveč da ustvarimo visokokakovostna, trajnostna in dobra delovna mesta.

V smernicah politike zaposlovanja, kakršne so trenutno, se mi zdi, da smo vidiku kakovosti dela posvetili veliko premalo pozornosti. Če si EU zastavi cilj povečati evropsko povprečje udeležbe na trgu dela 20–64-letnikov na 75 % do leta 2020, po mojem mnenju obstaja veliko tveganje, da se bomo preveč osredotočili na številke, na merljivo ideologijo, temelječo na količini, čemur smo bili priča dolgo nazaj v sovjetskih časih. Torej ne sme biti vse v doseganju količinskih ciljev; kakovost delovnih mest je tudi pomembna. V ta izračun ne smemo vključiti vseh tveganih, slabo plačanih, bornih in začasnih delovnih mest. Varne pogodbe o zaposlitvi in dobra pogodbena zaposlitev bi morale biti najpomembnejši cilj.

 
  
MPphoto
 

  Thomas Mann (PPE).(DE) Gospa predsednica, zadali smo si visoke cilje. V poročilu gospoda Őryja želimo, da bi se države članice zavezale k povečanju udeležbe na trgu dela na 75 % dejavnega prebivalstva do leta 2020. Gospa Bauer je ravno povedala, kako pomembno je to. Posebna pozornost se posveča mladim. Evropsko jamstvo za mlade naj bi vsem mladim omogočilo, da najdejo delovno mesto ali nadaljujejo z usposabljanjem v štirih mesecih od zaključka usposabljanja in posledično se bo stopnja osipa zmanjšala na manj kot 10 %.

V teh smernicah se odraža leto 2010 kot evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Število tistih, ki živijo pod pragom revščine, je treba znižati pod 25 %. To je velika zaveza, saj bo koristila 20 milijonom ljudem. Obenem stopnjujemo boj proti izključenosti dolgoročno brezposelnih. Vsaj 25 % jih potrebuje aktivne ukrepe na trgu dela v obliki naprednega usposabljanja, izobraževanja in poklicne prerazporeditve.

Druga središčna točka so nove oblike zaposlovanja, na primer delo za določen delovni čas ali začasno delo. Toda netipične pogodbe ne smejo postati tipične za vsakogar. Te oblike zaposlovanja so smiselne, če zajemajo prehod na stalna, zaščitena in visokokakovostna delovna mesta, ampak le v tem primeru.

Še ena zahteva Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) lahko prejme podporo večine, namreč popolna uporaba sredstev Evropskega socialnega sklada za povečanje zaposljivosti in kakovosti delovnih mest. To je pomemben signal za naše države članice Evropske unije.

 
  
  

PREDSEDSTVO: Edward McMILLAN-SCOTT
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Danuta Maria Hübner (PPE). – Gospod predsednik, obstaja veliko tveganje „okrevanja brez delovnih mest“ ali „rasti brez delovnih mest“ in Evropa si tega ne more privoščiti.

Prvič, v naši strategiji zaposlovanja se moramo osredotočiti na primerljive prednosti Unije –, ki so izobraževanje, raziskave in zelena tehnologija. Drugič, moramo se izogibati kompromisu med inovacijami in ustvarjanjem delovnih mest; takšnemu kompromisu se lahko izognemo, če so inovacije vključujoče.

Tretjič, doseči moramo trajnostno ravnovesje med podporo obstoječih delovnih mest in ustvarjanjem novih. Vlaganje v visokokvalificirano delovno silo bo šlo z roko v roki z inovacijami. Seveda bodo obstajala delovna mesta, ki jih trgi ne bodo ustrezno nagradili, in da bi bili temu kos, moramo imeti instrumente politike.

Četrtič, aktivirati moramo ukrepe politike tako glede povpraševanja kot ponudbe delovne sile. Na voljo je veliko instrumentov politike zaposlovanja, vendar jih je treba združiti v dober in celovit okvir politike.

Petič, uspešno moramo uskladiti prizadevanja in odgovornosti ter instrumente politike med vsemi ravnmi upravljanja – evropsko, nacionalno, regionalno in lokalno. Nenazadnje, notranji trg mora zagotavljati polno mobilnost delovne sile, zlasti v smislu poklicne poti in vseživljenjskega učenja; in to horizontalno v geografskem smislu.

 
  
MPphoto
 

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE) .(FR) Gospod predsednik, dovolite, da najprej čestitam gospodu Őryju za ta zelo zapleten izdelek med krizo, ko smernice zaposlovanja do leta 2020 niso ravno očitne. Delo, ki ga je opravil Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve z dopolnitvijo predloga Komisije, je resnično temeljno.

Rada bi izpostavila tri točke. Prva je potreba po odločni politiki o vključevanju mladih v delo. Da bi to dosegli, se moramo poleg tega, kar je prej omenil moj prijatelj gospod Mann, boriti tudi proti temu, da ljudje zapuščajo izobraževalne ustanove brez kvalifikacij. Dejansko to povzroča, da mladi preidejo neposredno v poklicno izključenost in socialno izključenost. Vsi tukaj moramo opraviti veliko dela, da bi se borili proti brezposelnosti med mladimi.

Druga skupina, na katero moramo osredotočiti naša prizadevanja, so ženske. Tu si moramo znatno prizadevati na dveh področjih: prvič, boriti se moramo za njihova delovna mesta in enako plačilo ter enako kariero moških in žensk ter drugič, pomagati moramo uskladiti družinsko in poklicno življenje, saj bomo le tako dosegli dejansko enakost med moškimi in ženskami.

Končno pa moramo poskrbeti, da prekinemo začaran krog predčasne upokojitve, in tako zagotovimo, da daljša življenjska doba ne pomeni krajše delovne dobe in nas tako oropa znanja in sposobnosti, ki so za nas nepogrešljivi.

Zanašam se na Svet.

 
  
MPphoto
 

  Horst Schnellhardt (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čestitam poročevalcu. Vložil je tehtno poročilo. Predvsem bi rad pohvalil dejstvo, da so bile smernice jasno dodatno razčlenjene in bodo dober vodič Svetu in Komisiji pri prihodnji zakonodaji. Zlasti pozdravljam dejstvo, da so bile te smernice in tema zaposlovanja združene s kohezijsko politiko, tako da naj bi se kohezijska politika od leta 2014 naprej uporabljala predvsem za zmanjšanje brezposelnosti.

Vendar moram izraziti tudi kritiko. Iz uvodne izjave 6 je bila izbrisana besedna zveza in preprosto ne razumem, zakaj. Če navaja, da „je bil evro stabilizacijski dejavnik pri omejevanju učinkov gospodarske in finančne krize“, je to pravi odraz realnosti. Tega ne morem preprosto izbrisati zaradi kompromisa. V tem pogledu se mi zdi, da smo naredili napako. Dodatno besedilo, ki sledi, je točno, toda v tej obliki ga ne morem podpreti.

 
  
MPphoto
 

  Sylvana Rapti (S&D).(EL) Gospod predsednik, resnično moram čestitati gospodu Őryju za odlično poročilo. To poročilo temelji na privolitvi. Zato ima mnogo močnejši glas in Komisija in Svet ga morata vzeti resno.

Socialisti smo navdušeni, da poročilo vsebuje naše stališče, o katerem se ni mogoče pogajati in ki bo po našem prepričanju rešilo težave brezposelnosti in človeškega dostojanstva. Govorimo o enaki plači za enako delo na enakem delovnem mestu. Toda k temu bi dodala še vprašanje dostojanstvenosti. Delovna mesta morajo biti trajnostna in delo mora biti dostojno.

Zdi se, da je Svet pripravljen vse to upoštevati; toda mislim, da ni dovolj to upoštevati samo v uvodnih izjavah, temveč bi bilo to treba vključiti v glavni del besedila.

 
  
MPphoto
 

  Danuta Jazłowiecka (PPE).(PL) Gospod predsednik, v evropskih razpravah o politiki zaposlovanja dejansko govorimo o boju proti brezposelnosti in o ustrezni socialni zaščiti, toda na žalost mnogo manj časa posvetimo temam, povezanim z vračanjem ljudi na delo ali podporo ljudi, ki bi se lotili ustvarjanja novih delovnih mest. V teh smernicah je podpora udeležbe na trgu dela vključena kot prednostna naloga. Toda spomnimo se, da ko prednostne naloge enkrat določimo, je zelo pomembno, da jih realiziramo. Zaskrbljujoče je, ko preberemo sporočilo Komisije, v katerem piše, da so izobraženi in tisti, ki so že zaposleni, porabili 70 % sredstev socialnega sklada za povečanje udeležbe na trgu dela, medtem ko so brezposelni porabili samo 30 %. Upam, da se bo z izvedbo strategije 2020 to razmerje obrnilo in da bomo dejansko dosegli večjo učinkovitost socialnega sklada in obenem prispevali k večji zaposlenosti ter da bomo končno postali tudi konkurenčni na svetovnem trgu dela.

 
  
MPphoto
 

  Derek Vaughan (S&D). – Gospod predsednik, pozdravljam to poročilo. Mislim, da ga lahko v marsičem pohvalimo. Ker trdno verjamem v kohezijsko politiko in strukturne sklade, pozdravljam predvsem pripombe o tem, kako ključni so ti skladi za pomoč ljudem, da bodo spet imeli delo.

V Južnem Walesu, na primer, sem videl, da bo Evropski socialni sklad zagotovil programe za usposabljanje in mnoge druge, da bi ljudem ponovno zagotovil delo. Gospodu Andorju moje besede morda ne bodo všeč, toda to je eden izmed razlogov, zakaj verjamem, da bi se moral Evropski socialni sklad še naprej posvečati regionalnemu razvoju in ne preiti na zaposlovanje. O tem bomo nedvomno razpravljali enkrat v prihodnosti.

Pozdravljam tudi dejstvo, da poročilo priznava pomen socialnih partnerjev. S tem seveda mislim sindikate, pa tudi lokalne organe in regionalno vlado. Ti zagotavljajo številne storitve, vendar so tudi veliki delodajalci, zato jih je treba vključiti v vsak socialni dialog o politikah zaposlovanja.

 
  
MPphoto
 

  Jan Kozłowski (PPE).(PL) Najprej bi rad čestital kolegi gospodu Őryju, ker je pripravil odlično poročilo. Smernice morajo biti jasne in preproste, omejitev njihovega števila pa je korak v pravo smer. Doseči povečanje stopnje zaposlenosti je ključni izziv. Zgolj zmanjšane strukturne brezposelnosti ne bo dovolj. Pomembno je predvideti in preprečiti težave ter gojiti in razvijati podjetništvo in prožnost. Ni dovolj samo povečati števila ljudi, ki se vključijo v visokošolsko izobraževanje. Visokošolsko izobraževanje mora zagotavljati izobraževanje na pravi ravni in na tistih področjih, kjer obstaja potreba po delavcih. Zaposlenost je najboljši način, da pobegnemo revščini. Toda pogosto so potrebni posamezni podporni programi. Ključno je tudi spremljanje učinkovitosti dela na tem področju. Pogoj za uspeh strategije Evropa 2020 je njena tesna povezava s kohezijsko politiko. Poenostavljanje strukturnih skladov in zmanjšanje s tem povezane birokracije bi morala biti cilja strategije.

 
  
MPphoto
 

  Olivier Chastel, predsedujoči Svetu.(FR) Gospod predsednik, komisar, poročevalec, gospe in gospodje, kot veste, bo Svet preučil splošen pristop, ko bo prejel vsa mnenja, ki jih predpisuje pogodba. Zato bodo po glasovanju na plenarnem zasedanju Svet in njegove pripravljalne skupine pregledali spremembe Parlamenta. Prvi sestanek delovne skupine za socialna vprašanja je predviden za 14. september, cilj pa je sprejeti te smernice v Svetu za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) 21. oktobra.

Mi ne vidimo bistvenih vsebinskih razlik med splošnim pristopom Sveta in stališčem Parlamenta. Poleg tega je Svet že spremenil prvotni predlog Komisije s tem, ko je vključil mnoge pomembne točke za Parlament, zlasti enakost spolov, zaščito invalidov, podnebne spremembe, razvoj podjetništva, spodbujanje povpraševanja po delu in zaščito revnih delavcev. Poleg tega želijo vse države članice strnjeno besedilo, da bi bilo bolj učinkovito.

Belgijsko predsedstvo lahko zato Svetu predlaga, da upošteva številne spremembe Parlamenta v uvodnih izjavah, zlasti kar zadeva upravljanje evropske strategije zaposlovanja in delno glede opredelitve ciljev, ki so jih določile same države članice v zvezi s kakovostjo dela in dostojnim delom z vidika povezave s produktivnostjo in spodbujanjem MSP in končno glede spola.

Poleg tega so potekale razprave – zlasti na zahtevo belgijske delegacije – v delovni skupini, oblikovani za opredelitev podciljev glede zaposlovanja, predvsem za določene ciljne skupine. Kot veste, so na koncu države članice zanemarile to možnost. Ker bo v smernice zelo težko vključiti količinsko opredeljene podcilje, lahko belgijsko predsedstvo predlaga, da se to vprašanje poveže z novim okvirom socialno-ekonomskega upravljanja, strategije EU 2020 in gospodarskega upravljanja.

Predsedstvo lahko torej predlaga Svetu, da mora zagotoviti učinkovito spremljanje smernic. V okviru tega spremljanja bi Svet EPSCO vsako leto sprejel priporočila za zaposlovanje za vsako državo in morda nato predlagal podcilje za vsako državo, odvisno od nacionalnih razmer.

Kot je Odbor za zaposlovanje (EMCO) že poudaril v svojem prispevku k strategiji EU 2020, se države članice poziva tudi k oblikovanju nacionalnih podciljev za ciljne skupine skladno z njihovimi nacionalnimi razmerami.

Za zaključek bi se rad zahvalil Parlamentu za njegovo delo na teh smernicah in mu zagotovil, da bo to delo upoštevano.

 
  
MPphoto
 

  László Andor, član Komisije. – Gospod predsednik, spoštovani poslanci, vem za omejeni čas, zato bom poskusil biti razmeroma jedrnat. Rad bi omenil nekaj točk glede postopka in tudi znatnih delov teh razprav, saj je to ključna razprava za sedanjost in prihodnost Evropske unije.

Spomladi smo bili res v naglici in dobro znano je, da je sama Komisija nastopila funkcijo z zamudo zaradi zapoznele ratifikacije Lizbonske pogodbe v mnogih državah. Nekatere dokumente je bilo treba izdelati v kratkih rokih, med njimi zlasti strategijo Evropa 2020. To je vplivalo tudi na urnik za smernice zaposlovanja in hitro je bilo treba delati na gospodarskem upravljanju.

Toda ta naglica je bila upravičena zaradi izzivov in cenim, da smo pri teh izzivih dobro sodelovali s poročevalcem in Parlamentom na splošno. Zdaj moram tudi jaz odgovoriti v naglici, vendar imam nekaj zelo pomembnih točk.

Najprej glede nekaj komentarjev, ki so zajemali primerjavo z lizbonsko strategijo. Imamo mnogo bolj strukturirane cilje in mnogo boljši predlog za upravljanje strategije, to pa nam vliva upanje, da bo uspeh zajamčen, v nasprotju z lizbonsko strategijo, ki je bile le delno uspešna. Nekatere kritike so upravičene, vendar ni res, da je bila do leta 2008 in finančne krize lizbonska strategija povsem neuspešna.

Nekaj dodatnih zadev: s smernicami zaposlovanja nameravamo povečati količino in kakovost delovnih mest. Količina je številčen cilj tudi v strategiji Evropa 2020 in mislim, da je to ambiciozen cilj glede na dejstvo, da smo zdaj na nizki ravni, brezposelnost pa je zelo visoka in poteka okrevanje brez delovnih mest. To se ne bliža. Je že tu.

Na žalost se število zaposlenih trenutno povečuje le v zelo maloštevilnih državah, toda dobra novica je, da je Nemčija ena izmed njih. Porast delovnih mest v Nemčiji nam zdaj vliva upanje, da bi to lahko trajalo in se razširilo na druge države. Dejstvo, da imamo boljši trend v središču evropskega gospodarstva, poudarja pomembnost kohezije.

Zadnji sem, ki bo zanikal pomembnost kohezijske politike, toda rad bi povedal, da če bi moral kohezijo povezati s celovitimi smernicami, bi jo raje umestil v gospodarske smernice in ne smernice zaposlovanja, saj v Evropi obstajajo razlike, vendar so te razlike veliko večje v smislu gospodarske uspešnosti med središčem in obrobjem kot pa v smislu stopenj brezposelnosti.

Toda kot vedno sem vesel, da z vami sodelujem pri vprašanjih kohezije in njene povezave s politikami zaposlovanja. Imamo ambiciozen cilj 75 %, toda to bi rad popravil, namreč 75 % se ne nanaša na vsako posamezno podskupino. Na primer, to ne pomeni, da bo tudi pri ženskah 75 % povprečje. To je številka, ki smo jo določili za moške in ženske skupaj. To je pomembno, ko države članice razvijajo lastne programe za zaposlovanje in za povezavo z glavno pobudo v naslednjih mesecih.

Opravljamo ambiciozno delo v zvezi s podskupinami, kot so mladi, in rad bi vas samo opozoril na dejstvo, da bomo naslednji teden uvedli pobudo „Mladi in mobilnost“. Tudi to je nedeljiv in pomemben del našega celotnega dela na področju zaposlovanja. Če pogledate vsebino dokumenta Mladi in mobilnost, boste videli, da se 50 % nanaša na izobraževanje in 50 % na zaposlovanje, kajti Komisija se zaveda pomena izzivov zaposlovanja za mlade v Evropi.

Še nekaj kratkih točk, ker nas čas priganja. Ne moremo obljubiti, da se bo zaposlovanje ohranilo v prav vsakem sektorju, na primer v omenjenem premogovništvu. Komisija se zaveda, da je pomembno ohraniti delovna mesta v panogah, ki beležijo upad. Razširili smo možnost vladnih subvencij na premogovništvo za naslednjih nekaj let, vendar ne v nedogled.

Moramo se pripraviti na spremembe in moramo dati prednost prehodu na zelena delovna mesta v prihodnosti. Zato se posvečamo zelenim delovnim mestom, da bi olajšali ta prehod in bolje predvideli, katera delovna mesta bodo spremljala to neizogibno strukturno spremembo v gospodarstvu, ter da bi ljudem pomagali bolje se pripraviti na različno strukturo v proizvodnji energije, avtomobilski industriji, kmetijstvu in tako naprej.

Povsem se strinjam s povedanim o revščini otrok. Ravno smo se uskladili z belgijskim in madžarskim predsedstvom, da bo eno izmed njiju podalo priporočilo, drugo pa dokončalo delo na novem priporočilu o revščini otrok, ki bo povsem usklajeno z našim delom za evropsko platformo.

Strinjam se tudi, da moramo gledati širše od ozkega sklopa instrumentov – orodij politik zaposlovanja –, ko je naš cilj povečati stopnje zaposlenosti in sčasoma doseči polno zaposlenost. Ne gre samo za delo v zvezi z znanjem in spretnostmi, čeprav je razvoj le-teh ključen. Sodelovati moramo v širših makroekonomskih razpravah – na primer, v razpravi o izhodnih strategijah – in zagotoviti moramo, da zgodnja opustitev podpornih ukrepov ne bo ogrozila oživitve in povratka k ustvarjanju delovnih mest v Evropi.

Vendar se bom vzdržal vseh poskusov zbližanja v tem smislu, ki bi postavili pod vprašaj strukturo ekonomske in monetarne unije ter novo vzpostavljene strukture gospodarskega upravljanja, kajti nekaj se moramo naučiti iz tega. Združiti moramo moči in to pomeni tudi tesnejše makroekonomsko usklajevanje. Bistvo je upoštevati brezposelnost, ki je eno od glavnih neravnovesij gospodarstva, ko se poskušamo spopasti s splošnimi neravnovesji v okviru novih struktur gospodarskega upravljanja.

Evropski socialni sklad bo še naprej glavni instrument za povečanje zaposlenosti, zlasti za izboljšanje kakovosti ponudbe, da bi brezposelnim pomagali vrniti se na delo, zagotovili nova delovna mesta, boljša in konkurenčnejša delovna mesta ter možno samozaposlitev. Sem v neposrednem stiku z oblastmi v Walesu, ki so mi z velikim zadovoljstvom pojasnile, kako ESS deluje v Walesu. Rad bi ohranil ESS v kohezijskem okviru, toda res je tudi, da moramo glede na izzive brezposelnosti in revščine temu skladu zagotoviti večjo prepoznavnost. Želim si videti večjo vlogo in vključenost Parlamenta v oblikovanje prihodnosti socialnega sklada in na primer novih predpisov za prihodnost.

Prepričan sem, da lahko na tem zelo dobro delamo skupaj. Lahko bi povedal kaj še o mnogih drugih vprašanjih, toda časa je zelo malo in imel sem dvostranske sestanke na stopnji odbora in razprave z mnogimi, ki ste tu prisotni.

Na koncu bi se rad zahvalil belgijskemu predsedstvu za sodelovanje, ki smo ga imeli z namestnikom predsednika vlade in z vsemi drugimi, ki so odgovorni za vprašanja zaposlovanja in socialne zadeve v belgijski vladi.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Őry, poročevalec.(HU) Gospod predsednik, gospodu Andorju bi rad povedal, da nismo ustvarili novih ciljev, temveč nove podcilje. To pomeni, da nismo poskušali dodati novih ciljev, temveč natančneje opredeliti obstoječe. Upam, da je to sprejemljivo v tej obliki. V zvezi z razpravo vidim, da se vsi strinjamo, da nas mora za to, da bi preživeli krizo in bili kos konkurenci iz svetovnih regij v vzponu, več delati več in bolje ter da pri doseganju tega cilja starejši, ženske, invalidi kot tudi nizkokvalificirani niso breme niti odgovornost, temveč priložnost in rezerva in vsekakor je treba politike prilagoditi v tem smislu. Bilo je tudi splošno soglasje in vesel sem, da so predstavniki belgijskega predsedstva to poudarili, namreč da je treba posebno pozornost posvetiti malim in srednje velikim podjetjem ter njihovemu davčnemu okolju, saj je to področje, kjer lahko nastanejo nova delovna mesta, in to številna. Jasno je, da se moramo osredotočiti na to področje.

Pomembno je, da smo razpravljali o novih oblikah zaposlovanja. Te obstajajo, tukaj so in pogosto zaradi njih pride do nesporazumov. Jasno je, da so potrebni boljši predpisi glede na to, kako Mednarodna organizacija dela opisuje pošteno delo ter glede na s tem povezana pričakovanja in zahteve. Podobno sem optimističen tudi glede tega, kar je povedal gospod Chastel, da ko imamo v mislih dobro upravljanje, mislimo tudi, da moramo spremljati in preverjati ter vse izmed nas šteti za odgovorne za to, ali lahko dejansko dosežemo tisto, o čemer smo se skupno dogovorili, obljubili in se odločili, da bomo storili.

Zato bi se rad vsem zahvalil za sodelovanje. Naše sodelovanje, med Komisijo, Svetom, kolegi poslanci in poročevalci v senci, je bilo zares odlično. Upam, da se bodo ta skupna prizadevanja na koncu odražala v resoluciji Sveta, njegovem sklepu in v vseh naknadnih posvetovalnih postopkih. Rad bi izpostavil, da če menite, da je potrebnih veliko sprememb, potem bi se morali vrniti k njim v skupnem posvetovanju. Mi smo v našem imenu in v imenu Evropskega parlamenta seveda pripravljeni na posvetovanje. Najlepša hvala za vaše sodelovanje in upam, da nam je uspelo narediti dobro delo.

 
  
MPphoto
 

  Paul Rübig (PPE).(DE) Gospod predsednik, jaz sem pravzaprav želel odgovoriti na govor gospoda Clarka, ki je trdil, da imamo v Evropski uniji marionetno sodišče. Ne strinjam se s to izjavo. Prepričan sem, da gospod Clark ni marionetni poslanec Evropskega parlamenta, bil je izvoljen, in menim, da bi moral ohraniti čut za dostojanstvo v tem parlamentu. Živimo v demokraciji, zato sodišča ne bi smeli opisovati kot marionete.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Hvala za pripombo. Gospod Clark ni tukaj, toda prepričan sem, da bo seznanjen z vašimi pripombami.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri (v sredo, 8. septembra 2010).

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. (IT) Mednarodni denarni sklad je pred kratkim v svojem polletnem poročilu poudaril, da brezposelnost predstavlja največjo težavo, s katero se morajo spopadati napredna gospodarstva, in razmere bodo še nekaj let ostale enake.

Za mlade, ki stopajo na trg dela prvič, so razmere posebej težke: zadnji Eurostatovi podatki kažejo, da brezposelnost mladih narašča po celotni Evropi, deloma zaradi nedavne gospodarske in finančne krize. Aprila je Komisija predložila „celovite smernice Evropa 2020“, ki opredeljujejo okvir za novo strategijo in predlagajo reforme, ki jih morajo izvesti države članice.

Kar zadeva poročilo, o katerem danes razpravljamo in ki obravnava del celovitih smernic, ki se nanaša na zaposlovanje, se zlasti strinjam s trditvijo, da je treba številne smernice omejiti, da bi dosegli večjo osredotočenost na evropske ukrepe v boju proti naraščajoči brezposelnosti.

Ob tej priložnosti bi rad poudaril, kako pomembne so naložbe v človeški kapital: spodbujati moramo naložbe v človeške vire in dati prednost vseživljenjskemu poklicnemu usposabljanju, obenem pa zagotoviti pobude za inovacije v malih in srednje velikih podjetjih, ki so gonilna sila evropskega gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevièiūtė (S&D), v pisni obliki.(LT) Zaradi gospodarske in finančne krize bodo razmere na evropskem trgu dela v naslednjih letih še naprej zelo napete. Glede na te okoliščine mora biti boj proti brezposelnosti ena od najpomembnejših nalog politike EU in držav članic, zato se mora to bolje odražati v smernicah, ki jih predlaga Komisija.

Rad bi poudaril, da se na splošno v teh smernicah zaposlovanja premalo pozornosti posveča politiki enakosti spolov in spodbujanju podjetništva žensk. Če zares želimo zmanjšati tveganje za revščino v Evropi, moramo opredeliti zavezujoče cilje, da bomo lahko odpravili spolne stereotipe, obstoječo diskriminacijo na trgu dela in strukturne vzroke, zaradi katerih prejemajo moški in ženske različno plačo, kot tudi ovire, ki ženskam preprečujejo opravljanje določenih poklicev in omejujejo njihove možnosti ustanavljanja podjetij.

Smernice prav tako ne spodbujajo cilja zmanjšanja nezakonitega dela in sive ekonomije, saj v teh težkih časih ljudje v mnogih državah delajo nezakonito, ker preprosto ne najdejo drugega načina za izhod iz obstoječih razmer. Smernice ne spodbujajo nobenih ambicioznih ciljev za boj proti revščini, v boju proti revščini pa je treba uvesti ukrepe politike zaposlovanja in izobraževanja, namenjene najranljivejšim skupinam, ki se srečujejo z izjemno revščino, na primer, materam samohranilkam, starejšim, ki prejemajo nizke pokojnine, in invalidom.

Zato pozivam države članice in Komisijo, naj stremijo k čim večjemu izvajanju ciljev smernic, sicer Evropa ne bo dosegla rezultatov, ki so v smernicah opredeljeni.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Kastler (PPE), v pisni obliki.(DE) Pozdravljam poročilo o smernicah za politike zaposlovanja držav članic, ki ga je pripravil gospod Őry. Zakaj? V tem poročilu je Evropski parlament zelo jasno navedel, kaj lahko Evropejci pričakujemo na področju dela in zaposlovanja v prihodnjih letih. Poleg vprašanj migracije in demografskih sprememb je potencial za zaposlovanje v Evropi na področju tako imenovanega „zelenega gospodarstva“ zelo pomembno vprašanje. Ta potencial lahko uspešno izkoristimo samo, če je na voljo dovolj kvalificiranih delovnih mest. To ponuja edinstveno priložnost predvsem ženskam na vodstvenih položajih. Moški in ženske imajo enake možnosti na tem dinamičnem in razmeroma novem področju posla, kar je včasih težje doseči na drugih področjih. Treba je zagotoviti možnost uskladitve poklicnega in družinskega življenja, na primer z ustvarjanjem družinam prijaznih delovnih mest in zagotavljanjem ustanov za varstvo otrok. Omogočiti je treba posamezne modele delovnega časa kot tudi delo za polovični delovni čas, zlasti za tiste na vodstvenih položajih. Na žalost to še ni mogoče povsod na evropskem trgu dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE), v pisni obliki. – Kot je zjutraj dejal gospod Daul, potrebujemo več Evrope. Več Evrope ne pomeni večjega poseganja v dejavnosti naših državljanov ali držav članic. Pomeni, da postanemo učinkovitejši in spretnejši kot Unija. Celovite smernice bodo v veliki meri prispevale k temu razumevanju.

Stopnje brezposelnosti so najvišje v zadnjih desetih letih, brezposelnost mladih pa je zaskrbljujoča. Ta tveganja ogrožajo poskuse obnovitve gospodarske rasti v bližnji prihodnosti.

Obenem bi morale vse morebitne rešitve zajemati kakovostno razsežnost. Predsednik Barroso je danes omenil štiri milijone prostih delovnih mest. Za ta delovna mesta je večinoma potrebna usposobljena delovna sila. Komisijo pozivam, da nemudoma uvede predlagani evropski sistem spremljanja prostih delovnih mest, ki bo zajemal tudi evropski delovni potni list.

Toda najbolj neodložljiv izziv je zagotoviti kakovostno izobrazbo mladih, ki se bolj ujema s praktičnimi potrebami trgov dela. Izobraževalni programi bi morali biti preoblikovani s tem ciljem v mislih, države članice pa se morajo zavezati k zmanjšanju stopenj osipa v šolah.

Cilj celotne Evrope bi moral biti zagotoviti naši celini kvalificirano delovno silo.

Končno pa potrebujemo odločnost in pogum, da drastično zmanjšamo upravne in netarifne ovire za MSP.

 
  
MPphoto
 
 

  Ádám Kósa (PPE), v pisni obliki.(HU) Kolega poslanec Csaba Őry je opravil odlično delo, za katerega si zasluži le pohvalo. Kot poslanec Evropskega parlamenta in obenem invalid sem prepričan, da brez njegovega dela in odprtosti Evropska ljudska stranka, največja politična skupina v Evropi, ne bi podprla vključenosti invalidov v delo Evropskega parlamenta v tolikšni meri kot zdaj. Nov pristop gospoda Őryja in njegova osredotočenost na poenostavitev lahko prineseta trajne rezultate tako pri izbiri ustreznih tem kot pri njihovem ustreznem izvajanju. Kolega poslanec pa ni le učinkovito izbral svoje glavne teme, temveč je zaradi njegovih strokovnih prizadevanj na področju usklajevanja cilje Evropskega parlamenta in Evropske ljudske stranke mogoče v večji meri doseči z natančnejšim usklajevanjem očitnih vmesnikov. Najpomembnejši med temi cilji je vlaganje v ljudi kot kapital. Potrebujemo vse večje število trajnostnih delovnih mest. Menim, da je poleg ustvarjanja kakovostnih delovnih mest tudi iskanje zaposlitve za invalide ključen cilj, saj njihova stopnja brezposelnosti znaša med 60 in 70 %, v nekaterih državah članicah pa celo preko 90 %. Poleg inovacij in zelenih delovnih mest mora Evropa zagotoviti delo tudi skupinam, ki jih je težko usposobiti. To lahko privede celo do ponovne obravnave globalizacije s primerjanjem izkoriščanja socialno prikrajšanih delavcev, ki prihajajo iz držav zunaj Evropske unije, in nelojalnih nižanj cen ob vse večji brezposelnosti invalidov.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE), v pisni obliki.(PL) Gospodarstvo EU se počasi obnavlja po krizi, ki se je začela leta 2008. Stopnja zaposlenosti v večini držav članic EU pa je še vedno zaskrbljujoče nizka – nižja kot pred krizo. Mladi so ena od socialnih skupin, ki jo je najbolj prizadelo povečanje brezposelnosti med gospodarsko krizo. Od leta 2008 se je število mladih brezposelnih dramatično povečalo in trenutno je v mnogih državah članicah stopnja brezposelnosti med mladimi, starimi od 15 do 25 let, višja kot skupna brezposelnost. Ti podatki so zaskrbljujoči, zlasti če upoštevamo pojav starajoče se družbe v Evropski uniji, kar pomeni, da število ljudi produktivne starosti upada v primerjavi s številom upokojencev. Zato je zlasti pomembno pomagati mladim do prvega delovnega mesta in stabilne zaposlitve. Poročilo o smernicah za politike zaposlovanja za Evropo 2020 je koristen korak v smeri izboljšanja razmer mladih na trgu dela. Toda da bi zagotovili občutno izboljšanje, moramo uvesti dodatne ukrepe na ravni držav članic. Poseben poudarek je treba nameniti podpori mladim pri iskanju prve zaposlitve in boju proti brezposelnosti med diplomanti. Zagotavljanje kvalificirane delovne sile z znanjem in veščinami, ki so potrebni na trgu, in priprava diplomantov na vstop na trg dela sta le dve od nalog, ki jih je treba obravnavati na ravni izobraževalnih ustanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Theodor Dumitru Stolojan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Ustvarjanje novih delovnih mest v Evropski uniji je odvisno tudi od popolne deregulacije trga dela. Kot poslanci Evropskega parlamenta smo dolžni ukrepati v tej smeri. Pozovimo tiste države članice, ki imajo še vedno omejitve prostega pretoka delovne sile iz določenih držav članic, da ukrepajo v zvezi s tem. Pozovimo vse države članice, Evropsko komisijo in Svet, da sprejmejo ukrepe, potrebne za večjo prožnost trga dela, saj je zdaj preveč razdrobljen zaradi preštevilnih nacionalnih omejitev. Če trg dela ne bo bolj prožen, se bo kasneje in težje prilagodil gospodarskemu ciklusu, to pa bo ljudem prineslo veliko večje izgube.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov